Novo mesto, 16. Julija 1954 Stev. 28—29 Leto V. Lastniki in izdajatelji. Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska Tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani Dolenfsr Ceno 10 din Ar- Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto Ob desetletnici ustanovitve prvega slovenskega parlamenta kroga njihovih neposrednih po-magačev nihče niti pomislil ni na kakršenkoli povratek na staro. Vsakemu poštenemu Slovenca je bilo jasno, da bo nova oblast morala biti ljudska oblast, da bodo morale biti vse pravice odločanja v rokah ljudstva. Zato pa je bilo tudi potrebno v času najhujših borb ln največjih naporov organizirati, kolikor je to borba dopuščala, že osnovne organe oblasti. Ti organi — terenski in vaški odbori OF — so se posebno uveljavili kot oblastveni organi že leta 1942, predvsem na osvobojenem, pa tudi na kontroliranem in po- Ob Dnevu vstaje 22. julija bo slovenski narod letos slavil še drug važen dogodek v svoji zgodovini — desetletnico ustanovitve Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Svečana proslava tega zgodovinskega dne bo potekla na Istem mestu v Črnomlju, kjer je pred 10. leti zasedal 6NOS, v centru našega osvobojenega ozemlja NOB in zibelki naše narodne oblasti. Ob tem velikem prazniku vsega slovenskega naroda, še posebno pa naših dolenjskih okrajev, kjer •c je ljudska oblast na osvobojenem ozemlju najprej začela razvijati, lahko s ponosom gledamo na težko in herojsko pot, nekod celo na okupiranem ozem ki jo je slovensko ljudstvo v težkih borbah in naporih prešlo v boju za svojo ljudsko oblast. Formiranje SNOS pomeni na tej poti čvrst, s krvo naših najboljših sinov cementiran temelj vsega našega nadaljnjega razvoja ljudske oblasti in slovenske državnosti v sklopu federativne Jugoslavije. Formiranja SNOS pomeni važen mejnik ln temelj naše, v najtežjih borbah pribor-Jcne ljudske oblasti predvsem zato, ker to obenem pomeni v glavnem že Izbojevano osvobodilno borbo in pripravo na nove težke naloge, ki so stale pred slovenskim narodom ob perspektivi skorajšnjega uničenja nem-Skega fašizma In osvoboditve celotne slovenske domovine. Graditev naše oblasti pa se ne da deliti od razvoja celotnega narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji, saj je neprestano vzporedno z borbo rasla tudi oblast, že leta 1941 Je predstavljal Plenom OF sredi okupirane ln podjarmljene Slovenije po svoji vsebini poleg političnega vodstva tudi že organ oblasti, ki so ga ljudske množice edino priznavale. To je bil že po svojem sestavu, zakaj Komunistična partija je zbrala okoli sebe vse tiste politične grupacije, ki so ostale na strani ljudstva in se niso hotele vdl-njati okupatorju. Voditelji vseh bivših tradicionalnih političnih strank pa so v glavnem, da bi čuvali lastni položaj, postali krvavo orodje okupatorja, v kolikor niso že prej pobegnili ln čakali trenutka, da bodo lahko ponovno skupno s kolaboraclj-sko garnituro v domovini zasedli izgubljene položaje. Tako je jasno, da je edino Plenum OF predstavljal dejansko oblast slovenskega naroda že leta 1941. Vodstvu osvobodilnega gibanja, kakor slednjemu borcu, aktivistu in poštenemu Slovencu je bilo jasno, da je osnovna naloga v letih borb izgon okupatorja in osvoboditev domovine. Prav tako pa je bilo vsem jasno, da mora vsa oblast pripadati v bodoče samo nosilcu te težke borbe, to je slovenskemu ljudstvu. Vsi režimi z monarhijo vred so se v svojem proti-Uudskem delovanju tako zelo kompromitirali, da razen teh režimskih politikov in majhnega vsega slovenskega naroda ln hkrati prvi slovenski parlament, ki se je razvijal v pogojih najtežjih borb ln deloval v skupni državi federativni Jugoslaviji. Tako Je slovenski narod v najtežji dobi svojega obstoja in v času nadčloveških naporov prvič v svoji zgodovini ustvaril v fe-za II. zasedanje derativni Jugoslaviji svojo last-Kočevskt zbor, ki no državnost in svoj lastni par- vdušeno Izrekel za novo demokratično in na narodni enakopravnosti zgrajeno Jugoslavijo. Sprejel je sklep o predstavništvu in vodstvu slovenske narodnoosvobodilne borbe in začasnih organih ljudske oblasti slovenskega naroda v vojnem razdobju. Izvolil je slovensko zastopstvo AVNOJ itd je bil sicer še pred II. zaseda- lament. njem AVNOJ, Je bil v vsem de- Ko danes po desetih letih gle- lu ln sklepih povsem soglasen damo na razvoj naše oblasti v z II. zasedanjem AVNOJ. Ko- tej zgodovinsko tako kratki do- čevski zbor voljenih odposlan- bi, moramo s ponosom ugotoviti, cev in izvolitev Plenuma OF, oz. da smo v vsej tej dobi nepre- Slovenskega narodnoosvobodil- stano razvijali osnovno težnjo nega odbora, predstavlja nadalj- osvobodilne borbe, da mora vsa Nikolaj ?irnat: Borili so se kakor levi Novomeščani! V petek 16. julija ob 20. GRI V DOMU LJUDSKE PROSVETE PROSLAVA DNEVA VSTAJE himna, nagovor in PEVSKI KONCERT Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane Vstop prost! nji veliki korak v razvijanju oblast Izvirati Iz ljudstva in bl- naše ljudske oblasti v sklopu ti v rokah ljudstva. Na tej tež- bratskih narodov federativne ki poti, ki smo jo uresničevali Jugoslavije. v teh 10 letih skupno z ostalimi Ogromen razmah osvobodilnega Jugoslovanskimi narodi pod vod- gibanja in veliki uspehi v bor- "tvom tovariša Tita, nas niso ..........»..,..». OBVESTILO Naročnike In bralce Dolenjskega lista obveščamo, da bo prihodnja številka našega tednika zaradi tehničnih vzrokov Ušla v potek 30. julija. Iju. Ti naši osnovni oblastveni organi so opravljali vse oblastvene naloge, ki jih je narekovala osvobodilna borba In katere Je bilo mogoče v danih pogojih opravljati. Tako je v času največjih zmag fašizma že rasla nova ljudska oblast na vse širšem ozemlju. Delo teh prvih osnovnih oblastvenih organov na osvobojenem in neosvobojc-nem ozemlju je predstavljalo uveljavljanje silnih ustvarjalnih energij naših ljudskih množic, hkrati pa je predstavljalo tudi dragocene izkušnje za daljnje razvijanje naše oblasti. Kapitulacija fašistične Italije, ki Je pomenila za velik del slovenskega naroda konec stalne okupacije in nadaljnji silni razmah osvobodilnega gibanja, Je -.......-._ omogočila velik korak v razvijanju naše oblasti. To nam j« Oglejte si gospodarsko razstavo v Črnomlju - omogočilo tudi, da so se na Odlx>r t* rMrireaitev proslave Posebno zanimiv bo prikaz petdesetletnic« SNOS v Črnomlju vojne izgradnje industrijskih je vključil v :lr.vosnosti tudi objektov in njihov napredek, gospodarsko razstavo, ki bo Razstavljali bodo tovarna >Bel-urejen* v Čmflmlju. Vabimo sad«, »Bolokrajinka«, bivša to-vse udeležence prireditev v varna učil, ki je v reorganiza- bl z okupatorjem, pojemanje moči fašistične armade in vse večje simpatije v svetu za odločno borbo jugoslovanskih narodov, vse to je omogočilo že februarja 1944. leta konstituiranje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta kot prvega predstavniškega organa slovenskega naroda. Ker na Kočevskem zboru niso mogli biti dovolj zastopani vsi predeli Slovenije, je bilo v SNOS izvoljenih še 60 novih članov. Tako je SNOS predstavljal dejansko predstavništvo nobene ovire in težave mogle zaustaviti. Propadli so vsi poskusi naše domače reakcije, ki je ob podpori raznih reakcionarnih krogov Inozemstva in naše emigracije poskušala zavirati ta razvoj, še vedno upajoč, da bo mogoče s pritiskom in grožnjami naše narode obrniti na staro predvojno pot. Od te poti nismo odstopili niti pod pritiskom Sovjetske zveze, ki je hotela svoj sistem absolutne moči birokracije vsiliti tudi nam! Niti resolucija IB, niti vojaški pritisk satelitov SZ, niti ekonomska blokada nas niso mogli odvrniti niti omajati. Vse ljudstvo jugoslovanskih narodov je ob tem poizkusu grobega vmešavanja v naše notranje zadeve nastopilo enotno v obrambo "priborjenih pravic, v obrambo neodvisnosti ln v obrambo politike, ki jo Je uresničevalo naše politično In državno vodstvo pod vodstvom tovariša Tita. Morda je bil edini rezultat tega poskusa nasilja nad našimi narodi in njihovo družbeno ureditvijo, da so se še tisti državljani, ki dotlej niso znali pravilno ceniti pridobitev narodnoosvobodilne borbe in nove Jugoslavije, tega šele tedaj zavedli. Danes, po 10 letih, je jasno vsem onim v inozemstvu, ki bi radi s pritiskom ali s tako imenovanimi dobrimi nasveti spreminjali stanje pri nas, da je to nemogoče! Na temeljih, ki smo jih postavili leta 1944 in dosledni že tedaj postavljenim načelom razvijanja vedno novih oblik družbenega upravljanja vzgaja naša socialistična stvarnost neprestano najširše ljudske množice v upravljanju, v gospodarjenju s splošnim ljudskim premoženjem in reševanju vseh problemov, ki se neprestano pojavljajo pred njimi. Vsa elementarna energija ljudskih množic, sproščena v dobi osvobodilne borbe, se uveljavlja bolj ln bolj. Vse to pa se odraža tudi v razvijanju naše zakonodaje, ki išče neprestano načina, kako uzakoniti vse silne revolucionarne spremembe t naši družbi na poti v socializem. Vse to se kaže v neprestanem razvijanju našega parlamentarnega delovanja, ki je danes že lahko vzor vsem drugim narodom, kako lahko ljudstvo neposredne odloča o vseh vprašanjih. Takšen razvoj nove socialistične Jugoslavije predstavlja v današnji socialistični stvarnosti na svetu edinstven primer, kako lahko žive pri resnični družbeni ureditvi razni narodi, združeni v borbi za lepše življenje in v borbi za neodvisnost. Zaradi tega tudi mednarodni ugled Jugoslavije stalno raste. Prav tako je socialistična Jugoslavija lahko primer, kako v težnji za očuvanje lastne neodvisnosti ln v obrambi proti agresiji prijateljsko sodeluje tuđi i državami različnih družbenih ureditev. Ko ob 13. obletnici Dneva vstaje praznujemo tudi 10. obletnico ustanovitve naše ljudske skupščine, lahko s ponosom gledamo na ta herojski in politično dalekovidni akt naše osvobodilne borbe. Prav tako lahko s ponosom gledamo na razvoj In napredek naše socialistične domovine v 10 letih, napravljenih na temeljih, sprejetih na I. zasedanju SNOS in II. zasedanju AVNOJ. Ko se pripravljamo na ta praznik, moramo ponovno ugotoviti, da je bila napravljena pot dostojna žrtev, ki smo jih dali zato, da lahko živimo danes v svobodni in neodvisni socialistični Jugoslaviji. Niko Šilih V Kočevju so ustanovili Društvo prijateljev mladine Pripravljalni odbor Društva prijateljev mladine za kočevski okraj je sklical v preteklem tednu ustanovni občni zbor Po plodnem ln zelo zanimivem razpravljanju o delu med mladino je bil izvoljen odbor, ki bo Imel odgovorno nalogo za uspešno vodstvo Društva prijateljev mladine. lp1''''1''«! Objavljamo spored prireditev, ki bodo v Beli krajini v času pred 22. julijem ln na Dan vstaje 22. julija 17. julija 1954: ob ML uri: odkrije Radio Ljubljana spominsko ploščo v Črnomlju; ob 20. uri: priredi Kadio Ljubljana svečano radijsko odda jo iz Prosvetnega doma v Črnomlju. 18. julija 1954: ob 11. uri: odkrije Svet za zdravstvo in socialno potiliko LRS spominsko ploščo na Čresnjevcu prj. Semiču; ob 15. uri: letalski miting na Krasincu. 19. julija 1954: ob 10. uri: odkritje spominske pložče Invalidskega pevskega zbora na Planini. 21. julija 1954: ob 11. uri: odkrije Glavni odbor ZB spominsko ploščo Stanetu Rozmanu na bivši bolnišnici na Kanižarici — program; , ob 10. uri: odkrije CK LMS skupno f, Društvom jspaj^iJKrV ' LRS spominsko plosco na Suhorju — program; ob 11. uri: odkrije Glavni odbor RKS spominsko ploščo v Gradaeu — program; ob 11. uri: odkrije Znanstveni institut spominsko ploščo v Črnomlja; Ob 11. uri odkritje spominske plošče Komisije za verska vprašanja LRS v Črnomlju; ob 14. ui'i: odkrije Glavni odbor ZB spomenik štirinajsti diviziji na Suhorju — program; ob 14. uri: odkrije Zveza prosvetnih delavcev LRS spominsko ploščo v Dobličah — program; ob 16. uri: odkrije državni sekretariat za notranje zadeve LRS, Uprava drikvna varno«« — spominsko ploščo na Stražnjem vrhu; ob 16. uri: odkrije GK LMS in Javno tožilstvo LRS spominski plošči v Semiču — program; Ob 16. uri: odkrije državni sekretariat za gospodarstvo spominsko ploščo v Črnomlju; ob 17. uri: odkritje spominske plošče GO ZB NOV Slovenije Borisu Kidriču na Doblički gori; ob 17, uri: odkritje spominske plošče CK ZK Slovenije na Doblički gori; ob 17. uri: odkrije Narodna banka spominsko ploščo v Črnomlju na poslopju bivšega denarnega zavoda — program; ob 18. uri: odkrije Tanjug v Mihelji vasi spominsko ploščo; ob 18. uri: odkritje spominske plošče tečajnikom SKOJ-evske šole na Gradniku; ob 19. uri: odkrije državni sekretariat za gospodarstvo LRS spomenik v Črmosnjicah — kulturni program; ob 19. uri: odkrijeta državni sekretariat za notranje zadeve in državni sekretariat za pravosodje LRS spominski plošči v Črnomlju — program; ob 19. uri: odkritje spominske plošče SNG v Črnomlju, ob 19. uri: odkrije Društvo novinarjev Slovenije spominiko ploščo v Metliki na Prosvetnem domu — kulturni program; ob 20. uri: nastop belokranjskih folklornih skupin, telovadcev in atletov na malem stadionu za gimnazijo v Črnomlju. 22. julija 1954: ob 5. uri zjutraj budnica združenih godb; ob 8. uri: odkrije Letalska zveza spomenik v Črnomlju pri postaji, »Lek« pa spominsko ploščo istotam; ob 9. uri: v Prosvetnem domu v Črnomlju slavnostna seja Ljudske skupščine LRS in bivših tlanov SNOS; ob 10. uri: glavno zborovanje v Črnomlju. Po zborovanju l ljudsko rajanje. da so se na osvobojenem ozemlju ie sestali iKvolJeni odposlanci iz skoraj celotnega ozemlja Slovenije na Kočevskem zboru. Ta zbor je izvolil Slovenski narodnoosvobodilni odbor, šesto ječ se Iz 120 članov. Kočevski zbor je kot Črnomlju, da si med drugim ciji, Belokranjska livarna, raz-voljeni organ slovenskega ljud- ogledajo tudi gospodarsko de- na druga manjša podjetja in stva že sprejel nekaj važnih javnost Bele krajine Ln napre- posamezni obrtniki. Zanimiva sklepov, predvsem pa se je na- dek v posameznih panogah, bo razstava gradaškega marmorja, ki prav zdaj pripravijo - ■ — povečanje svoje proizvodnje. Kakor na vseh belokranjskih razstavah doslej, pa bodo tudi tokrat vzbujali posebno pOCOrnOft izdelki belokranjskih domačih obrti, predvsem Izdelki tkalstva, vezenine in domače preproge. Spomenik na Planini in planinski dem na Mirni gori — lep začetek proslav Partizanski pozdrav Belokranjcem, borcem in aktivistom NOB ter vsem ostalim gostom! Okrainl l)ud*ki odbor Okrajni komite ZKS - Okrainl odbor SZDL - Okrajni odbor ZB Crnomeh VREME za čas od 16. do 25. Julija Pred 20. Julijem Se močno detevno vreme, nato sončno, vendar t pogostimi krajevnimi nevihtami. Od Številnih proslav po vsej Beli krajini ob zgodovinskem praznovanju desete obletnice prvega zasedanja SNOS v <. r notni j u m Uneva vstaje, itfl bili prvi proslavi v nedeljo 11. julija. Na Planini pri SemiČn je svet za zdravstvo in socialno politiko LRS odkril spomenik pa rti/unskini bolnišnicam na Hoten, obenem pa je bil ta dan svečano odprt novozgrajen planinski doni na Mirni gori. Svečanosti na Planini so se udeležili številni predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij črnomaljskega in novomeškega okraja. člani [gvrsnega sveta LRS in Centralnega komiteja ZKS, ljudski poslanci, veliko število zastopnikov najvišjih zdravst- venih ustanov in organizacij z dr. profesorjem Pavlom Lu-načkom, starosto partizanske sanitete na čelu, Bivši borci, sanitetno osebje in lepo število prebivalcev iz Bele krajine in okoliških vasi. Skupno je proslavi prisostvovalo nad 1000 ljudi. Spomenik je odkril s kratkim nagovorom predsednik sveta /« /t!ra\si\o in socialno politiko LRS tovariš Tone 1'ajfar, takoj nato pa je dr-MušiČ, predsednik Društva zdrawiikov Slovenije, položil na spomenik lep venec. Prof. dr. Lunaček je v daljšem govoru podrobno orisal nastanek, razvoj in delovanje partizanske sanitete vse od začetka pa do osvoboditve. Od 16. junija 1942 do osvoboditve je bilo v zavetju Roga zgrajenih 23 bolniških postojank, skozi katere je šlo veliko ranjenih in bolnih purtizanov. Centralna vojna partizanska bolnica je imela skupno v vseh postojankah 1400 postelj. V njej se je zdravilo v času NOB nud 22 000 ranjenih in bolnih partizanov. Navzlic velikanskim te/kočam in izredno hudim razmeram, v katerih so poslovale partizanske bolnišnice, je bilo okrog 83% vseh ranjencev in bolnikov spet vrnjeno v bojne enote. Poudaril je. da je parli/.ansko vodstvo tudi v saniteti dosegr-lo prav take uspehe kot na vojaškem polju. Zastopnik vo- iaške sanitete dr. Štefan So->ar pa je poudaril, da so bili (Nadaljevanje na 3. strani) 99 Zo kaj bodo lahko zasebni kmetje najeli kredite Za sadovnjake, hmeljnike, plemensko živino, za reprodukcijska sredstva in orodje ter za gradbene potrebščine in hišno opremo Zvezni izvršni svet le odobril kmetom, registriranim ribičem, članom kmetijskih in ribiških zadrug, da lahko z določenimi pogoji dobivajo od Narodne banke in kmetijskih zadrug kredite. Odobreni kredit je treba potrošiti za nakup reprodukcijskega gradiva (umetnih gnojil, semen, pogonskih snovi itd.), gradbenih potrebščin in potrošnega blaga (razen živil), vrniti pa v enem letu, dalje za nakup štedilnikov, radio aparatov in pohištva (takine kredite je treba vrniti v treh letih), in za nakup kmetijskih strojev in orodja opreme za umetno namakanje ter kmetijskega in drugega orodja (te kredite Je treba vrniti v petih letih). V petih letih j« treba vrniti tudi kredite, ki jih dobe zasebni kmetje za ureditev sadovnjakov, vinogradov In hmeljnikov in za nakup vprežne in plemenske živine Naroda banka lahko daje kredite kmetom neposredno ali preko kmetijskih zadrug. Investicijske kredite lahko daje samo Narodna banka, in sicer s posredovanjem kmetijkih zadrug. Višina kredita se določi po kmetoven. letnem dohodku, ki je podlaga za odmero davkov. Za določanje višine kreditov so vzeli različne odstotke po rokih odplačila; za kredit z enoletnim odplačilom 20 odstotkov, za kredit z dvema letoma 30 odst, za kredit s petimi leti odplačila pa 35 odst osnove za odmero davkov. Prosilci, ki imajo 200.000 din dohodkov, lahko n. pr. dobe 40.000 do 100.000 din posojila, kar j* odvisno od roka odplačila. Znesek kredita po tem odloku Zveznega Izvršnega sveta pa je možno znižati za znesek prosilčevih dolgov, nastalih na katerikoli podlagi. Preden kmetje zaprosijo za kredit, morajo poravnati zaostale davke, preden pa ga začno uporabljati, morajo položit! upniku v gotovini 10 do 20 odstotkov odobrenega kredita. Višino te vsote določi upnik po prosilčevi kreditni sposobnosti Koristniki kredita bodo plačevali 6-odstotne letne obresti. Odlok pravi, da lahko kmetijske zadruge posredujejo pri dajanju kreditov, lahko pa tudi neposredno dajejo kredite, če so kreditno sposobne. Kmetijske zadruge, ki bodo neposredno dajale kredite zasebnim kmetom, lahko dobe pri Narodni banki kredit proti 4 odst. obrestim. Narodna banka pa jim bo dajala 1 odst. provizijo od zneska odobrenih in uporabljenih kreditov. Ta odlok Zveznega izvršnega j veta je zlasti važen za povečanje kmetijske proizvodnje in za razširitev blagovnega prometa le posebej. Kmetom in ribičem je zdaj omogočeno, da v celoti uporabljajo popuste pri nakupu kmetijskih strojev in orodja ter drugih industrijskih izdelkov, potrebnih za pospeševanje kmetijstva. Zaradi zelo visokih' cen mnogo srednje premožnih kmetov doslej ni moglo kupiti kmetijskih strojev in orodja. Ni dvoma, da bo vas z uporabo kreditov in popustov dobila najpotrebnejše industrijske izdelke, brez katerih si povečanje donosa ne moremo misliti. Kmetom je zdaj omogočeno, da posvete večjo pozornost pospeševanju sadjarstva in vinogradništva. Dodeljevanje kreditov zasebnim proizvajalcem je važno tudi zato, ker bo vplivalo na promet z industrijskimi izdelki in povečalo blagovno izmenjavo med mestom in vasjo. OD TEDNA DO TEDNA Nm trenutno najbolj zanima tržaško vprašanje, o katerem je mogoče reči, da se bliža spora-zumni rešitvi. Tako za zdaj presojamo po pisanju tujega tiska, najbrž pa bomo kmalu zvedeli tudi za uradna stališča. Razvoj tega vprašanja v zadnjih letih nam je prav dobro znan. Kot posebno značilnost pa naj spet omenimo, da je ta razvoj vseskozi spremljala realistična in miroljubna politika Jugoslavije. Ohranitev miru na svetu je bilo prvo vodilo, ki ga je imela naša vlada pred očmi. ko je, zavedajoč se velikih žrtev, nastopala z novimi in novimi predlogi, da bi vsaj začasno spravili z mednarodnega Za nekaj ovčjih stopinj - smrtno sovraštvo in 50.000 din stroškov 2 milijardi kilovatnih ur v naSI največji hidrocentrali Na reki Cetini so začeli s pripravljalnimi deli za graditev največje hidocentrale v naši državi. Ko bo gotova, bo nova elektrarna dajala dvain-polkrat več elektrike, kakor Jablanica in bo krila 42% vseh potreb LR Hrvatske. Letna zmogljivost te hidrocentrale bo 2 milijardi kilovatnih ur, proizvodnja električne energije pa bo 3 krat cenejša od sedanje povprečne proizvodnje. Dopisujte v »Dolenjski list« To je bilo spet, kot tolikokrat, pod Gorjanci, kjer trma in zloba povzročata toliko zla, mnogo več kot vse druge nesreče skupaj. To zlo je toliko hujše ker nima konca iti kot rakasta rana razjeda so žitje tam, kjer je to najbolj notrebno v korist posameznica in celotne družbe. Leta 1951 je sneg v Suhado-In zpodaj skopnel. Ze februarja so kmetje spustili ovce na prosto. Tudi posestnik Bele je spustil ovce na pašo, pasla pa jih je 10-letna hčerka. Ta se je zamotila z drugimi otroci in ovce so stopile na svet soseda Janeza Gorenca in menda šle na njegove tropine. On je ravno kuhal žganje in ie baje ovce nekajkrat zapodil stran, pozneje, ko so se spet vrnile na njegov svet, je tri ^aprl v svinjak, zapah na vratih na zab'1 z ^rblii. Releto-va hčerka je odhitela k očetu in ostali družini v vinograd er povedala, kaj se je zgodilo '. ovcami. Bele je poslal do-nnv 1Q-lr>tnc?a sina Antono. češ pojdi k sosedu in mu reci, naj da preceniti, če so ovce napravile kaj škode, ovce na ■/pusti. Pripravljen sem plakati škodo, samo pove naj, ko-i iko je. - Kako se je stvar potem razvijala, je težko točno ugotoviti. Gorenc je kuhal žganje in Bele Anton trdi, da ga je Gorenc na njegov predlog, naj pove koliko so ovce nare-lile škode in jih izpusti, na-oadel ■ sektro. Spoprijela sta ~e na Gorenčevem dvorišču: Hele je Gorencu iz vil sekiro iz rok ter odbil zapah na vratih hleva, da so šle ovce ven. Poleg je bila tudi njegova sestrica. Gorenc je med tent prinesel gnojne vile in pretep se je nadaljeval, dokler ni Gorane dobil udarca s sekiro, ki mu je prelomil levo roko. Tudi Bele je dobil nekaj udarcev z vilami. Gorenc je poklical rešilni avto, ki ga je zapeljal v novomeško bolnišnico. Po treh dneh zdravljenja so ga odpravili domov z roko v mavcu. \ato se je začela pravda. \ajprej na kazenskem sodišču, kjer so po več razpravah oba oprostili kazenske odgovornosti, ker sta bila po poizvedbah oba kriva pretepa. Ni šlo pa tako lahko na civilnem sodišču glede odškodnine. Gorenc je zahteval povrnitev vseh stroškov, odškodnino za zmanjšano storilnost in 30.00P din za bolečine. Zo med pravdo je navedel, da je bil poškodovan tudi na glavi, češ da je imel predrto lobanjo in da zato Čuti posledice. Ker iz opisa zdravljenja v novomeški bolnišnici to ni bilo razvidno in mu je sodišče odre- kalo pravico do odškodnine za I orav je bil fant takrat star tako poškodbo, je odšel v j komaj 9 let. Iz sodnih aktov Ljubljano na kliniko, kjer so je razvidno, da tudi Gorcnr mu napisali izvid samo o posledicah, ne pa o poškodbah glav«. Sodišče je zahtevalo, da ra pregleda primari j novomeške bolnišnice dr. Baje, toda Gorenc ni hotel k njemu. Tudi na dan razprave 24. jun i jo je odklonil rentgenski pregled no navedenem specialistu. Trdil je, da so mu v Ljubljani baje rekli, naj ne hodi nikakor na pregled, ker je to nenotrebno. Vse obsodbe je vreden način, kako je hotel Gorenc v tej pravdi uveljavljati svoje nravice. Po njegovem so sodišče, javno tožilstvo in ostale ustanove v Novem mestu pristranske, zato se zanje nc zmeni. Za njega je odločilno samo, kar rečejo v Ljubljani iH še kje na višjem mestu Trdil je, da bo o tej zadevi razpravljal, in menda tudi odločal. Centralni komite ZKS Beletovega sina je prikazoval kot hudega pretepača in velikega nasprotnika osvobodilnega gibanja v času NOB, če- i bil vedno preveč miroljuben in je bil v stari Jugoslaviji zaradi hude telesne poškodbe obsojen na eno leto robi je. Okrajno sodišče te priznalo obojestranski odškodninski zahtevek v skupnem znesku okrog 20.000 din. ki se enakomerno deli na oba, vendar bo Gorenc dobil, ker je imel hujše poškodbe, od Beleta okrog (0.000 din. Sodišče je priznalo Gorencu vse utemeljene odškodninske zahteve, razen za oo.škodbo glave, ki jo je uveljavljal že med potekom raz,-prave in ni bila zdravniško dokazana. Koliko pa je pri vsem tem stroškov? Vsak je imel svojega zagovornika, zaslišanih je bilo več kot deset prič, samo za koleke je šlo nad «000 din. Vsi stroški, brez izgube časa, gotovo presegajo ">0.000 din, in vse zaradi nekaj ovčjih stopinj na sosedovih tropinah. In kar je še najhuje. Gorenc se z razsodbo ni strinjal in se bo gotovo pritožil Začelo se je pred letom dni, ko je dala kmetijska zadruga v Fari pobudo za osuševalna dela na področju vasi Slavski laz, Fara in Vas. Zamočvirjeno področje obsega približno 30 hektarov, ki pomenijo veliko površino, če računamo, da imajo naši kmetje povprečno 1 hektar obdelovalne zemlje. Kmetij- Odgovor iz Mirne peči Tovariši Adalbert Božič, Franc Grandljič ln Izidor Murn »o na članek »Mtrno-peškt gasilci pišejo« (Dolenjski list It. 29) poslali uredništvu našega tednika daljše pismo, iz katerega objavljamo naslednje glavne misli: »V objektivno pojasnilo na omenjeni dopis, dajemo bralcem Dolenjskega lista sledeče pojasnilo: Gasilsko društvo in njegovo delo Je tako humano, da zasluZl vse priznanje in pomoč Javnosti. Mi nimamo namena kritizirati društva, temveč posamezne člane gasilske organizacije, posebno še funkcionarje, njihov odnos do družbenih organizacij ter njihovo delovanje v njih. Takoj uvodoma poudarja pisec omenjenega Članka, da tvorijo gasilsko društvo v Mirni peči delavci, kmetje ln obrtniki, kar smatramo za pravilno, Čudimo pa se, takaj so ignorirali proslavo praznika delovnega ljudstva? Zakal se niso povezali z ostalimi družbenimi organizacijami pri sestavi programa ln zakal niso prišli na proslavo? Ta očitek velja za večino, saj le znano, da bi se gasilci udeležili proslave, če bi bil n11hrw predsednik s poveljnikom vred Izdal potrebna vabila za svoje članstvo. Čudimo se, da so nas sami funkcionarji gasilskega društva prt pripravi proslave občinskega praznika, prvega maja in Titove štafete razočarali a svollm čudnim odnoaom. Naj navedemo neka] konkretnih primerov. Za 1. maj Je bil poveljnik gasilnega društva Karel GaliČ zadolžen ra ureditev dvorane, česar pa nt storil v polni meri ln Je to ustvarilo nerazpoloženje. Tov. Ga-lič Je bil med drugim zadolžen za klopi, a je dal pripeljati mokre deske, pa Se te zelo pozno, čeprav Je bilo rečeno, da bi za ta dan naredil klopi Remont, a GaliČ se Je izgovarjal, da nI časa. Za nastop gasilcev 9. maja pa Je dal' narediti klopi v rekordnem Časut Predsednik gasilskega društva ln predsednik občinskega T.O tov. Janez Spendal se niti proslave 1. maja ni udeležili Za Izvedbo Titove štafete smo vabili zastopnike vseh organizacij k sodelovanju, toda sekretar In poveljnik gasilskega društva se trga sestanka nista niti udeležila. Sekretar društva Je bil neposredno pred sejo Še osebno povabljen, a se Je Izgovarjal, da še ni obrit, na dan Titove štafete p« so gasilci govorili, da Jih nismo povabili na sejo zaradi organiziranja štafete in so mislili potem kar po svoje delati. Zgodilo a« je, da Je gasilec še čakal na Vihri na štafeto, ko J« ta te krenila iz Mirne peči. Pred nedavnim Je bil sekretar Anton Stemberger pri sekretarju občinskega odbor« SZDL In ga spraševal, če mora sekretar gasilskega društva biti tudi član SZDL! Mišljenja smo, da mora biti sekretar gas. društva med prvimi sodelavci SZDL, če hoče v socialističnem duhu vzgajati svoje članstvo. Ze dalj časa nismo opazili ne nJega ne njegove žene na sestankih SZDL. Na podlagi tega Je bil tov. Stemberger kritiziran na nekem sestanku SZDL, kar smatramo za pravilno. Takoj po tem aestanku Je njegova žena prinesla blagajnlčarki Merzellevi tisočak, češ da bo plačala člana- rino ln nove izkaznice za moža ln sebe, čeprav Je račun znašal le 90 dinarjev. Sodelovanje gasilcev v Mirni peči z ostalimi organizacijami Je kaj klavrno, če pogledamo sezname članstva, udeležbo na sestankih in če ocenjujemo njihovo sodelovanje, oziroma delo. Pri tem se ne čutimo krivi ml, pač pa je treba Iskati krivde prt odboru gasilskega društva, ki ne zna aH pa noče vzpodbuditi članstva za sodelovanje z ostalimi množičnimi organizacijami. Glede obveščanja za občni zbor gasilcev pripominjamo, da Je Adalbert Božič bil res osebno vabljen, a Je bil po politični liniji drugje zadržan, njegova žena pa Je bila zaposlena doma, ker Je čez teden v službi. Kar zadeva pogreb padlih borcev, ki so bili prekopani Iz. gozdov, smatramo, da Je dolžnost vsakega zavednega državljana — Slovenca, da se takih pogrebov udeleži brez Javnega hvalisanja in nagrajevanja, pa naj si bo v uniformi ali v civilu. Znano nam Je človekoljubno delo gasilcev, kar cenimo ter Jim tega nihče ne oporeka, ampak hvaležno ceni, ne moremo se sprijazniti z rezerviranim ščem gasilcev — vsaj nekaterih — napram ostalim množičnim organizacijam, kar j« vsekakor kvarno za sektor. Mislimo, da mora preobrazba družbe In človeka prodreti tudi v -gasilske vrste! Na koncu še pripominjamo, da to nI bilo nobeno mshanle. urtrl-hanle, obrekovanje, ampak zdrava kritika trezno mislečih, ki Jim Je interes ln »dvig gasilstva pri srcu!« e pa itatl- ska zadruga Je s svojimi sredstvi naročila strokovnjake zadružnega podjetja Agroobnove, da so izdelali načrte za osušitev močvirnih površin. Predračun je pokazal, 1a bi osuševalna dela stala okrlig 4,500.000 din ali 150 tisoč din od hektara. Ta vsota je seveda za izredno skromne razmere kostelskega kmetica prilično visoka in Je bilo treba misliti ln računati na ugodne kredite ln delno tudi na pomoč skupnosti. O najemu kredita se je razpravljalo še pred novim načinom kreditiranja, toda uspeh je bil slab — razen v Slavskem lazu, kjer je bila večina za najetje kredita. Kaže, da je vzrok slabemu uspehu slaba kreditna sposobnost kostelskega kmeta, veliko pomanjkanje smisla za dolgoročne investicije in tudi strah, oziroma nezaupanje v to koristno akcijo. V tem je stopila v veljavo nova uredba o kreditiranju ter je kmetijska zadruga v Fari, ki je vendar prosila za investicijski kredit, pri natečaju propadla, kajti sorazmerno z opreznostjo prebivalstva je ponudila 1-od-stotno mero na 30 let odplačila. Ko je postalo jasno, da po tej poti ne bo mogoče ostvariti toliko potrebnih melioracij, so organi ljudske oblasti, upoštevajoč, da je ta oblika gospodarske pomoči v tem kraju najprikladnejša, posegli vmes ln zagotovili sredstva za osuševanje brez kreditov. Nujno pa Je, da lastniki zamočvirjenih zemljišč organizirajo »Vodno skupnost«, ki bo skrbela za vzdrževanje melioracijskih naprav ter bila porok, da denar vložen v kanale ln drenažo, ne bo čez nekaj let propadel. Z organizacijo vodne skupnosti pa se Je začelo drugo dejanje tragikomedije. V Vasi ln Fart nočejo v »Vodno skupnost«. — Ljudje sploh ne pridejo na ustanovni občni zbor, a prisotni izjavljajo, da ne podpišejo pristopnih izjav, ker je prenevarno obvezati se na plačilo letne članarine! Razen tega pa je članstvo dedno in se prenaša iz očeta na sina! Težko je reči, ali so padle na plodna tla parole sovražnikov naše družbene ureditve, ali je zaostalost vzrok temu, da ljudje gledajo v »Vodni skupnosti« neko »past« ali »zanko«? Najbolj zanimivo pa je, da niso hoteli podpisati pristopnih izjav niti zadružni uslužbenci, poslovodje, ki jim je skupnost omogočala s svojo popustljivostjo in nebudnostjo mastne zaslužke 1 Pa ne da bi javnost sodila Ko-stelce po Vaščanlh ln Prifarclh. V Slavskem lazu pišejo sedaj tretje dejanje, ko so začeli s pomočjo ljudske oblasti z osuševanjem. Upajmo, da bo konec srečen in da si bodo davke znižali z večjimi pridelki sladke krme ln ne, kakor to mislijo modrijani Iz Vasi, Opazovaleo dnevnega reda to kočljivo vprašanje. Sele v zadnjem času pa so izkazali tudi naši južni sosedi nekoliko več realizma, tako da bi bilo mogoče sedanjemu položaju po svetu primerno urediti tržaški problem. Kolikor je doslej jasno, bi v bistvenih črtah sporazumna rešitev določala naslednje: Dokončne zahteve Jugoslavije in Italije bi za zdaj pustili ob strani, ker bi bil to s pravnega vidika začasen sporazum, po katerem bi Italija prevzela upravo cone A in Trsta, Jugoslavija pa upravo cone B. Določili bi le manjše ozemeljske spremembe ob meji obeh con, tako da bi nekaj Izrazito slovenskih vasi dobila Jugoslavija, mali del v severozahodni coni B pa Italija. Trst naj bi dobil lokalno samoupravo, kar je zlasti pomembno za koristi tržaškega zaledja, saj vemo, da je gospodarski pomen mesta ln pristanišča tesno povezan z zalednimi kraji. Nadalje bi imela Jugoslavija v tržaškem pristanišču določene olajšave, hkrati pa predvidevajo s pomočjo zahodnih velesil gradnjo novega pristanišča na jugoslovanskem ozemlju. Končno pa moramo kot Izredno pomembno določilo omeniti obojestranska poroštva, ki naj bi jih obe državi dali druga drngi glede narodnostnih manjšin. Pri tem bi bila Italija obvezana povrniti Slovencem gmotno škodo, ki so jo naši ljudje utrpeli med dolgoletnim nacionalnim in gospodarskim zatiranjem pod Italijo. To so v precej grobih obrisih nakazana določila, po katerih bosta Jugoslavija in Italija na za zdaj zadovoljujoč način sprejeli obveznosti glede rešitve tržaškega problema, s tem pa tudi našli osnovo za ureditev splošnih medsebojnih odnosov. V celoti vzeto služijo ta prizadevanja stvari miru in so brez dvoma precejšen prispevek zboljšanju mednarodnega položaja. Kajti če na splošno pregledamo ostale politične dogodke po svetu, kaj hitro spoznamo, da bi na vseh koncih potrebovali takih odločnih posegov, ki bi pomagali blažiti mednarodno napetost. Priznati sicer moramo, da velesile niso povsem opustile prizadevanj po sporazumnem urejanju spornih vprašanj. Ženeva je postala spet vse pozornosti vzbujajoče središče, saj so se na nadaljevanju azijske konference zbrali zunanji ministri vseh prizadetih držav — razen Amerike, ki pa je navzlic vsemu poslala svojega zunanjega ministra Duilesa na pomembne razgovore v Pariz s kolegoma iz Pariza in Londona, Mendes-Franceom in Edenom. Indokina Je krepko razgibala vse prizadete države, saj zdaj spet vsepovsod govore o kritičnem položaju. Najbolj kritično je seveda za Francijo in za njeno vlado pod Mendes-Franceom, ki je do 20. VII. napovedal ureditev tega vprašanja. Ta rok se z vso naglico približuje in različni interesi diplomatskih akcij so na delu, da bi vsaka dosegla svoje koristi. Zato pa vsebuje nadaljevanje ženevske konference vrsto zanimivih kombinacij, ki jim za zdaj še ne moremo videti razpleta. Tako bo zelo zanimivo spremljati stališča vzhodnih delegacij z Molo-tovom in Ču En Lajem, potem je precej odvisno od Amerike, katere odločitev, da ne bo poslala svojih vidnejših zunanjepolitičnih mož v Ženevo, so po svetu precej odločno grajali, končno pa bo treba spoznati, kako se bo nagibal London, kjer po razgovorih v VVashing-tonu poudarjajo, da nI nlkakih nesoglasij več med Veliko Britanijo in ZDA. Za zdaj je mogoče najbolj točno uganiti, da bo bržčas britansko posredovanje odigralo najvažnejšo vlogo. Izšel bo zakon o vinu V začetku julija je sprejela Zvezna ljudska skupščina v Beogradu vrsto novih zakonov, med temi tudi nov zakon o sodiščih in zakon o gospodarskih sodiščih. Ko so med drugim razpravljali o visokih cenah vina in žganja v gostilnah, so ugotovili, da je ob povečani proizvodnji teh dveh pridelkov nujno treba misliti na znižanje cen. Pripravlja se tudi zakon o vinu, ki bo vsekakor pripomogel k izboljšanju položaja na trgu alkoholnih pijač. Za Švico gradimo dve tovorni ladji Ladjedelnica »3. maj« na Reki je sklenila pogodbo za zgraditev dveh tovornih ladij z nosilnostjo po 10.500 ton s švicarsko paroplovno družbo »Atlantic« v Lausanni. TUDI AMERIKANCI GA RADI PIJEJO Po statističnih podatkih je med 160 milijoni prebivalcev ZDA najmanj 65 milijonov ljudi, ki pijejo alkoholne pijače iz potrebe. Med temi je vsaj 4 milijone takih pijancev, ki pomenijo resen družbeni problem. Njihovo število naraste na leto za 250.000. Samo v Chicagu, ki je drugo največje mesto ZDA, je kakih 100.000 hudih alkoholikov, ki na ta ali drug način obremenjujejo mestno blagajno na leto za 60 milijonov dolarjev. Zaradi posledic alkohola je v enem letu izgubljenih v Ameriki najmanj 346 milijonov delovnih ur, kar predstavlja 714 milijonov dolarjev izgube na zaslužku. Statistika tudi dokazuje, da ima polovico smrtnih prometnih nesreč na vesti alkohol. Zakaj imamo v Adlešičih luč »na obroke«? V občini Adlešiči, h kateri spada 21 vasi in zaselkov, sta elektrificirani le dve vasi: Adlešiči in Purga. Drogovi z'i zunanji vod so postavljeni na Gorenjcih, Vrhovcih, deluMa-rlndola, Vil. in Malih Selih, Bednju in Pribincih. Skoraj povsod pa manjka še notranja napeljava. Posamezni intere- Poglejmo stvar tudi od druge strani Večkrat slišimo, da v mestnem gostinskem podjetju v Črnomlju postrežba ni taka, kot bi morala biti Kritika res ni čisto brez osnove, potrebno pa je stvar pogledati še od dru-tTo strani. Pri tako naporni zaposlitvi ni mogoče zahtevati od osebja boljše postrežbe. Strežno osebje je dnevno zaposleno nepretrgoma po 14 do 18 ur in to tudi ob nedeljah. Tovariš ice so samo potožile, da skoraj ne poznajo počitka; nimajo niti toliko prostega časa, da bi si uredile najpotrebnejše oseb- ne potrebe, niti za spanje dostikrat ni Časa. Povedale so, da imajo čestotkrat otekle noge od neprestnega letanja sem in tja Gostinsko podjetje je aktivno in bi lahko zaposlilo več ljudi, če je toliko dela. Mislim-da velja tudi za strežno osebje v gostinstvu 8 urni delovni čas kajti samo v takem primeru lahko zahtevamo od ljudi vestna opravljanje službe. Radoveden sem, če ve za ta primer prekomerne zaposlitve delovni inšpektor in kaj pravi na to. Gost senti bodo dali 2 — 3 drogove, izkopali jame in jih postavili. Z notranjo napeljavo bodo .mašali stroški 18 do 20 tisoč dinarjev za posamezno gospodarstvo. To je j-recejšnja obremenitev. Ljudje želijo, da jim naša oblast na kak način vnov-či priznanice, ki so jih dobili /.a oddano živino za časa NOB, da bi s tem krili stroške za napeljavo elektrike. Dela so začasno prekinjena zaradi velikih priprav za proslavo največjega našega praznika — 22. julija. Z delom bodo nadaljevali takoj po proslavi. Upamo, da bo potem luč svetila redno in ne tako kot sedaj »na obroke«. Ljudje se upravičeno pritožujejo, da plačujejo tok, sve_ titi pa morajo s svečami ali a petrolejkami. Pa tudi lastniki radijskih sprejemnikov niso zadovoljni, ker no morejo po-lu.šaU oddaj, ko ni toka. Trav bi bilo, da bi bilo tem prekinitvam že enkrat konec. Kajetan Hrošč: Tobak, tihotapci in financarji Bil Je zares skromen. Imela je nekaj možnarjev za drobljenje tobaka, nekaj železnih, žimnatih in svilenih alt, čebre za luženje, mlin za mletje, dva para cokelj za tlačenje tobaka pri luženju in poleg drugih drobnih priprav se tehtnico. V tej tovarni so predelovali samo slabše vrsta, boljše vrste tobaka sta Izdelovali obe drugi tovarni ali pa so že Izdelanega uvažali. Glavna uvozna pristanišča so bila Trst, Reka, Bakar in nekaj furlanskih luk. Niti sto let nI prešlo, odkar so spoznali v Evropi to zelišče in ga začeli uživat!, ko so spoznali tudi že njegov velik pomen za državno blagajno. Uvajati so začeli monopole, v naših krajih v zadnjih desetletjih 17. stoletja. Prvotno Jih država nI imela v lastni upravi, marveč Jih je oddajala v drugačna upravna razdelitev kakor Je danes, to tudi monopole razdelili po deželah. Ena monopolna uprava je obsegala dežele KoroSko, Štajersko in Kranjsko. Zaradi goste naseljenosti Je bila poraba tobaka razmeroma visok« in zato Je bila tej primerna tudi zakupnina. Med nekdanjimi zakupniki najdemo samo močne finančne družbe, ki so bile po večini v lasti Furlanov In Zidov. Pogojene zakupnine so bile tudi za sedanje razmere visoke. Zakupnik je plačeval letno državni blagajni za promet s tobakom v omenjenih treh deželah preko en milijon goldinarjev, v enakih mesečni* brokih. Tobaka Je bilo mnogo vrst, kakor ga je še danes. Razlika nI bila samo v kakovosti, marveč mnogo bolj v ceni Uvoženi tobak so prodajali onih časih francoščina jezik Izobražencev. Med seboj so se kosali tahac d' Espagne (španski tobak), toncar (vrsta me-tuljčnlce, ki raste na Guaja-ni) in vsebuje kumarin, s katerim so dišavili njuhalmk son d' Espagne (španski otrobi) rape d' Espagne (španske tropine) itd. Te vrste tobaka so bile Izredno drnge, saj so ga prodajali lot (17,5 g) od pol goldinarja navzdol. Razpeča-vall so ga v ličnih Skatljicuh, medtem ko so cenejše vrste, ki so nosile tudi navadnejša imena: Strasburškl, brazilski, albanski, turški l p., prodajali po teži. Funt tega tobaka Je veljal do poldrugega goldinarja. Izlemna cena, ki je bila nekoliko nlžla, je bila določena za vojake ln rudarje Tobačnim založnikom, ki so bili na Dolenjskem v Novem mestu, Kostanjevici, Metliki, zakup najboljšemu ponudni- pod visoko donečiml fran- Črnomlju, Kočevju, Ribnici ln ku. Ker je bila v onih časiheoskimi imeni, ker je bila v Višnji gori, so ga iz tovarn razpošiljali kar v sodih. Koliko tobaka so porabili v onih časih, razberemo iz zakupnine, ki so jo zakupniki plačevali državi, in pa iz zalog, ki so jih imele tovarne. Ljubljanska tovarna, ki ni bila niti velika, kakor smo žu videli, je imela nuvudno na zalogi okoli 2000 škatlic bolj. šili vrst, slabših vrst pa, že i/dclanega ali pa v predelavi, čez 200 ton. Koliko časa so te zaloge trajale, sicer ne vemo, toda za leta naprej se gotovo niso preskrbovali, /.raven tega pa so se zakupniki vedno pritoževali, da je na kmetih malo kupčije, močnejši potrošniki da so v delavskih krajih, kamor so prištevali okoliše Novega mesta. Višnje gore in Ribnice. Kakšne so trafike dandanes, ve vsakdo Tudi trafikanti nimajo s tobačnimi izdelki m no. go dela. Kar kdo zahteva mu odštejejo, kupec da denar in kupčija je gotova V onih « isih je bilo drugače. Pisatelj Josip Jurčič je v povesti »Božidar Tirtelj« mimogrede opisal takšno tobakarno. Na izvesku pred hišo, kjer bila trafika, je bil naslikan Turek z dplfO pipo in ob njem dvo prekrižani cigari. V trgovinici, ki je bila obenem stanovanje, so bili poleg škatle s cigarami le veliki lonci s tobakom. Tem tobakarnain so ljudje dejali »opnldn«, kar so si izposodili iz italijanščine in pomeni monopol ali samo prodajo, trafika pa, kakor še vedno rečemo mahrprodnji tobaka, jc prav tako italijanska beseda in pomeni trgovino. Nekaj pa Jurčič v svoii opaldi ni Opazil. To so bife merica, s katari mi so merili tobak. Pri merjenju so se do* fOftokrai docajalt velike zlorabe. Med tobak so trafikanti mešali pepeliko. ki se po barvi ni dosti ločila od pravega tobaka. Ponekod, vendar zelo redko, so tobak prodajali na lehlnico in brezvestni trafikanti so ga prej namakali t slani vodi. da je pridobil na te/i |q s tem oškodovali |vo-trošnike. Največ zlorab pa je bilo le pri >meričnr j ilu. Nekateri so imeli večje, druiri spret manjše, kakšne ha/o je bil pač trafikant. Zato se je tobnčnn uprava trudila, d« bi odpravila neprestane pritožbe tobačnih kupcev in hotela povsod uvesti tehtnice. Ta namera po je naletelo na odločen odpor vseh trafikantov. I temcljevali so ga s lem, da imajo od tc/.kegn deta trde roke in ne bi DOOfli tehtati tako majhnih količin. Ce bi tobačna uprava še nadalje vztrajala pri svoji namen, so govorili, it bodo vrnili »patent«, to jc sodobno rečeno, grozili so s kolektivno odpo-vedjo. Te.L'n se j,. (,>bačna uprava usirnšiln, ker bi imela veliko škodo. Sama nt: bi ne-kaj časa, preden np bi organizirala nove trafikantske mreže, ničesar prodala, potrošniki pa bi med tem kupovali tihotapski tobak. Zalo so trafikanti lahko še nadalje merili, čeprav s krivimi mericami. PreiH>vedntia stvar se zdi marsikomu boljša od dovolje. ne. Tako je bil v onih časih tihotapski tobak boljši oil monopolnega, ne zaradi kako. vosti in cenenosti, marveč najbrž zaradi nenavadnosti. V očeh ljudstva so veljali tihotapci m junaka, ki se upajo upirati tobačnim hiričem-O tobačni upravi in njenih bi- ričih je vladalo povsod najslabše mnenje. Od preprostega ljudstva pa vse tja do graj. ščuko v in vojaštva so bili \ -i enodušni v mnenju, du ni to, baiua Uprav« nir drugega, kakor da vznemirit mirne dež«, lune in jim z visoko ceno tobaka Izsiljuje denar. Ta ini->r| res m bila popolnoma neupravičena, ker so zakupniki hoteli priti s ceno tobaka ne samo na svoj račun in kriti visoko zakupnino državi, marveč si narediti tudi čim večji dobiček, imeli bi re-, \ »o mož- nosi, če jim ne bi DasprotOl ili tihotapci /. nedovoljeno trgovino. I)r/.avna oblast je sicer zakupnikom nudila pomoč pri zasledovanju tihotapcev, toda ta pomoč je bila v večini primerov nezadostna, kor so jim jo nudila podrejena <>b- Instvti samo z zakonom prisiljena, simpatije pu so ostale ni strani tihotapcev, To se je pokazalo zlasti tedaj, kadar so višje gosposke ukazale graščinskim o- blattem. naj ujamejo kaki- nega tihotapca. I ok<» zasledovanje nam kn/e primer dveh tihotapcev iz Kovorja jin Tržiču na Gorenjskem. Btcv. 2fr~g0 ' »DOLENJSKI LIST« stran S Martin Žugelf: Začetek in razvoj organov ljudske oblasti v Beli krajini Pred nami je zgodovinska proslava dneva ljudske oblasti in 10. obletnica zasedanja SNOS v Črnomlju. In bi ne bilo prav, če bi ob teh slovesnih dneh šli molče mimo dogodkov, ki so se pred desetimi leti razvijali na tem lepem koscu slovenske zemlje, v deželici, ki je takrat marsikomu pomenila nov dom, vsem poštenim in napredno usmerjenim Slovencem pa žarišče nastajajoče nove dobe in z njo nove domovine. Ustanovitev OF Sovražnik je komaj prega-zil našo domovino, ni se utegnil še niti dobro razgledati po nji, že se je tudi Bela krajina priključila ostalim slovenskim predelom in po njihovem zgledu ustanovila OF, borbeno organizaci/o, ki je imela za cilj osvoboditev našega ljudstva izpod tujčevega jarma, bila je pa likrati tudi edini oblastni organ, ke je veljal ca vse slovensko ljudstvo. Po prvem sestanku, konec maja 1941, je bil vzpostavljen prvi okrožni odbor OF; štel je devet članov. Odbor 5< je takoj lotil dela in ustanovil vaške odbore OF, tako v Črešnjevcu, Metliki, Starem trgu, na Vinici, v Graducu, Semiču, Dragatušu, Podzemlju, v G ribi j ah in Krasincu. Tako je bila Bela krajina že spočetka preprežena z mrežo krajevnih organizacij, člani pa so bili do kraja zvesti načelom in programu OF, pripravljeni za vsako dejanje proti sovražniku, da ne bi mirno ždei na ugrabljeni zemlji. Sabotažne akcije so pokazale, da ne delujejo le posamezniki, pač pa organizirana skupina ljudi, ki pod nobenimi pogoji nočejo trpeti tujega nasilja in so pripravljeni za spopad z zavojevalcem vedno in povsod- Prvi partizani Vrhunec ljudskega odpora in življenja naših odborov OF v tej dobi so pa bile tri niso hoteli drugega, kot živeti na svoji zemlji svobodno, človeka vredno življenje, ki so hoteli braniti svoje pravico in svoj dom. Tega pa krvoločni fašizem ni maral razumeti in se je zatekel v zločine. Prelita kri pa v uporna srca ni vlila strahu, rodila je le še hujše sovraštvo do nasilja. njem je razpravljal tudi naš j skratka — frontni odbori so morali misliti na vse. rajonski odbor. Velika odločitev V začetku aprila 1942 se je pri >Vražjem kamnu«, ob cesti Crnomelj-Krupa, sestal plenum okrožnega odbora OF, ki sta se ga udeležila po dva delegata vsakega rajonskega Kolikor bohotneje so se širili OF odbori, toliko hitreje je plahnel pogum zavojevalcem, toliko bolj se je ožilo po njih zasedeno ozemlje. Majhne postojanke so zapuščali in se zatekali v večje kraje, ki Izvršni odbor OF Slovenije leta 1945 na Doblički gori v Bell krajini Martin Zugelj, predsednik okrajnega odbora SZDL v Črnomlju artizanske skupine, ustanov-ene na območju Bele krajine: prva je bila nad Semičem, druga v Drašičih, tretja pa na Tanči gori. Te skupine je bilo treba oboroževati, to nalogo pa so opravljali OF odbori s svojimi člani. Razumljivo, da organizacija sprva ni mogla zajeti še vsega belokranjskega ljudstva, bilo je potrebno mnogo tveganega dela, sovražnik je imel še neokrnjeno, dobro oboroženo armado in še bolj razširjeno vohunsko mrežo, ki je od začetka posegla v sleherno vas. Delati je bilo treba silno previdno. Za protiutež sovražnikovemu vohunstvu je začela delovati obveščevalna služba OF. Vsa ta dejavnost Osvobodilne fronte je potekala brezhibno — izdajstva med našimi ljudmi v začel k u m bilo. Organizacija OF je rasla iz dneva v dan- OF postaja vseljudska organizacija Jeseni 1941 so odšle belokranjske čete na večjo akcijo proti Bučki na Dolenjskem. Čete so bile dobro oborožene, borci hrabri in polni navdušenja. Toda sledila je tragedija na fazah in prvi veliki zulet belokranjskih partizanov je za trenutek obstal. 'I o. d* res le za trenutek. Ljudje so videli kako krvavo zavojevalec kaznuje, kako lako-ten je naše krvi, krvi ljudi, ki Po kraikem zastoju je bil ustanovljen nov okrožni odbor, ki ga je vodil Ivan No-vak-Očka, člani pa so bili Franc Kočevar, Jože Kos, Milan Vrtačnik, Jože 2eleznikin Branko Fantič- Ta reorganizacija je bila januarja 1942, že naslednji mesec je pa okrožni odbor začel ustanavljati rajonske odbore OF; z delom so takrat začeli od'bori na Suhorju, v Metliki, Semiču, Črnomlju, Gradacu Dragatušu, na Vinici in v Starem trgu. Na čelu in v odborih so bili ljudje, ki so do konca zvesto in vneto delali za naše osvobodilno gibanje, le pater Norbert, član metliškega odbora, je šel najprej v Rim, odkoder se je vrnil kot belogardist in tako izdal vrste naprednih ljudi. Jalovo prizadevanje reakcije Ze marca in aprila so bili ustanovljeni tudi vaški odbori OF. Organizacija je tako zajela sleherno vas, postala je obče ljudska, resnično množična. Učinek se je hitro pokazal — ljudje so začeli množično odhajati v partizane. Pojavila pa so se tudi že gesla, kot: »Počakajte, čas še ni dozorel«, >Le kaj bodo partizani s svojimi zarjavelimi puškami« in podobno. Ampak to so bili osamljeni glasovi prebujajoča se preteklost, ki je iskala prvih prijemov, kako bi obdržala vladajoče položaje ali si jih spet pridobila. Ljudje tem glasovom niso nasedali. Val upora je bil tako mogočen, da ga nihče več ni mogel zaustaviti. OF je dobila tak zalet in toliko življenjske sile, da je nihče ne bi zajezil, kaj šele stri. Reakcija pa ni bila na delu samo pri nas. Na jugu naše države je operiral Draža Mi-hajlovič. nekak vojni minister kralja Petra; imel je v inozemstvu popolno zaščito in naj bi vnašal zmedo v naše vrste. Toda kot je bilo naše uporniško gibanje previdno in udarno proti tujemu sovražniku, prav tako je bilo previdno proti še neva%nej-šemu domačemu sovražniku. Kajti ta si je prisvajal gesla: >Osvobodiii domovino« in podobno, kazal se je ljudem kot zaščitnik domovine, hkrati je pa tesno sodeloval z okupatorjem, hoteč za vsako ceno preprečiti sprostitev sil delovnega, svobodnega človeka, ki je bil doslej samo izkoriščan in zatiran, pa si je hotel ustvariti lepše življenje v svobodni domovini, ki je že nastajala pod njegovo borbeno pestjo. Izdajstvo Draže MIha j lovičn je bilo od našega skupnega vodstva prav v tej dobi pri nas že dokazano, o odbora. Na tem plenumu so delegati obravanavali položaj, ki je nastal ob Mihajlovičevem izdajstvu. Zavzeli so do Mi-hajloviča svoje, jasno da popolno odklonilno stališče. Takrat je Bela krajina odločno stopila na uporniško in revolucionarno pot. Bila je to velika politična odločitev ki se je uresničila v poglobljenem delu za našo osvoboditev. Ljudje so zbirali opremo, skrbeli za prehrano, dajali denarna sredstva- Vrste partizanov so Tasle, hkrati pa so seveda rasle tudi potrebe. Odbori OF niso bili več samo propagandisti, temveč osnovni organizatorji oboroženega upora, obenem pa središče, kjer so dobivale partizanske enote svojo oskrbo in vsa, za uspešno borbo potrebna sredstva. Ljudstvo st samo voli predstavnike Finančna sredstva so bila potrebna za podporo družinam, katerih hranilci 60 odšli v partizane; številne družine so imele svoje h-ranilce po zaporih in taboriščih, so jih prav tedaj začeli utrjevati z utrdbami in bodečo žico. Sovražnik je tako postal sam svoj ujetnik, zunaj žic je pa plalo novo življenje, tain je že klila prava svoboda. Junija 1942 so bile volitve v narodno osvobodilne odbore, ki so tako postali resnični predstavniki ljudske volje, izvoljeni od samega ljudstva, da pomagajo OF pri delu za ljudsko oblast. Ni bilo nobenih pompoznih zborovanj, snobek lokalov ali razkošnih volilnih žar iz pretekle dobe. Na teh volitvah je spregovorila zavest tlačenega delovnega človeka, ki si je sam začel krojiti usodo. Kjer je delal, tam si je tudi izbral svoje zastopstvo. Zanjice so pustile srpe na njivi, obrtniki in delavci svoje orodje in vsi so se polnoštevilno udeležili sestanka in volitev. Razvneia srca je prevevala ena sama misel: zmagali bomo in šli v lepše življenje! Kajti naš človek je trdno verjel v zmago ljudje se niso ustrašili noben i It žrtev, pripravljeni so bili na vse. Razpoloženje belokranjskega ljudstva Ko so narodno osvobodilni odbori razglasili, naj ljudje ne plačujejo okupatorju več davka, so to storili brez oklevanja; nosili so na odbor položnice, s katerimi naj bi bili poravnali dajatve okupatorju, in zahtevali, da se uničijo, vse dajatve pa prispevali za OF. Ni bilo treba nikakih dolgih prepričevanj, zadoščala je ena sama beseda. Ko je okupator nato poslal med ljudi financarje bivše jug. davčne uprave, so jih ljudje zavrni i i, če pa je bil kateri preveč vsiljiv, so ga tudi poučili, kako je treba ravnati in kje je njegovo mesto. Tako so se finan-carji večkrat znašli v svinjakih in lahko po več dni premišljevali, kam naj gredo. Podobnih dogodkov je bilo veliko, vsi pa kažejo takratno razpoloženje belokranjskega ljudstva. Volitve so bile v Črešnjevcu, na Krvavcem vrhu. Cerovcu, Nestoplji vasi, v Štrekljev-cu in drugod. Najznačilnejši primer sovražnikove onemoglosti so pa bile volitve v neposredni bližini Semiča; sovražnik jih je iz svojih posto, jank gledal s prostim očesom, pa je bil tako brez moči, da jih ni niti skušal preprečiti. Ali življenje in svobodo -ali smrt Sovražnik je še enkrat poskusil svojo moč — julija 1942 v roški ofenzivi, kar je trenutno zavrlo volitve delno v metliškem, v celoti pa v črnomaljskem rajonu. Ob začetku ofenzive je sovražnik vdrl v bližnje vasi, odganjal ljudi v svoje postojanke, od tam pav internacijo. S tem je bilo osvobodilno gibanje zelo prizadeto, kajti sovražnik je pobral le naše zveste ljudi, ki so vneto delovali v OF- Prizadeta je bila tudi partijska (Nadaljevanje na 4. strani) ».-.. Sedanja faza naše osvobodilne borbe postavlja pred nas nekatere naloge na popolnoma nov način ln nekatere popolnoma nove naloge. Doslej je bilo osnovno, čim uspešneje sovražnika politično in vojaško biti. Ni dvoma, da sta ti dve nalogi tudi danes še prav tako važni in nujni. V tem pogledu je naša naloga, da z vso odločnostjo ln doslednostjo izvedemo maksimalno mobilizacijo vseh ljudskih in materialnih sil ln rezerv, da bi mogli v odločilnih bitkah, ki se približujejo, čim prej doseči na našem terenu odločilno zmago tako nad okupatorjem kakor tudi nad domačimi beloplavimi izdajalci. No, tej nalogi se pridružuje nova, nič manj važna: treba je utrditi in dalje graditi temelje naše nove državne skupnosti, ki so bili položeni na II. zasedanju AVNOJ. Politična mobilizacija ljudskih množic danes ni več samo vprašanje o tem, ali bodo ljudske množice to državo dejansko smatrale kot svojo, to je, ako se bodo te množice na svojih lastnih izkušnjah prepričale, da so državni organi zares organi njihove lastne oblasti. Zato je v tem pogledu naša osnovna naloga, razvijati organe ljudske oblasti na tak način, da se bo preko njih slovensko ljudstvo uveljavilo kot neposreden urejevalec svoje drŽave in domovine, skratka, da se bo zares začutilo gospodar na svoji zemlji... ... Vsak element oblasti, ki ga osvojimo v naši krvavi borbi proti okupatorjem ln izdajalcem, morajo že danes ljudske množice preizkusiti in ga spoznati kot resnično demokratično in resnično ljudsko oblast. Ze v samem začetku morajo na lastnih izkušnjah spoznati razliko med prejšnjim in sedanjim.« EDVARD KARDELJ — na L zasedanju SNOS Letalski miting na Krasincu 18. julija, v nedeljo priredi Letalska zveza Slovenije velik miting v Beli krajini Miting ba na ravnini med Krasincem Matej Bor: Hurlizan Ko bom od doma Šel, v culo ne veži mi kruha rženega, ko bom od doma šel, v roko ne stiskaj mi križa lesenega. Ko bom od doma iel, v čašo ne toči mi vina šumečega, ko bom od doma Šel, solza ne moči mi nageljna rdečega. Ko bom od doma šel, jasen pogled naj bo, nočem meglenega, ko bom od doma šel, v srce nalij samo srda ledenega. Pohod partizanov skozi Crnom elj 22. julij bomo praznovali v Črnomlju Poročila zadnjih dni kažejo, da bo udeležba prebivalcev novomeškega okraja v Črnomlju na veliki proslavi 22. julija zelo velika. Vsi udeleženci proslave imajo, kot smo že sporočali, 75-odstotni po-, pust na vlaku, zato bodo šli v Črnomelj predvsem z vlaki, bodisi z rednimi in izrednimi. Vožnja z vlakom iz Novega mesta in nazaj bo stala samo =»6 din za osebo. Da bo čimveč j emu številu ljudi omogočeno j)otovati ta dan v Črnomelj, bo na razpolago 26 tovornih avtomobilov, ki bodo zjutraj vozili iz vseh smeri okraja do postaj in zvečer do vlaka nazaj v posamezne kraje- Kamioni, katere bodo dala na razpolago podjetja, bodo vozili po znižanih cenah. Vsak udeleženec bo pred odhodom iz občinskega ali krajevnega zbirališča plačal vožnjo za obe smeri, tako da bo imel zagotovljen prevoz nazaj. Vsak kamion bo imel tudi napis, da bo vsakdo vedel, s katerim se je pripeljal in kateri ga je dolžan zvečer pripeljati nazaj na zbirališče. Za-partizanske patrulje, ki bodo šle iz novomeškega o-kraja v črnomlej že 21. julija, je med člani ZB vsak dan večje zanimanje. V glavnem bodo šle na pot štiri patrulje. Iz Trebnjega bo šla ena čez Frato, Dvor, Dolenjske Toplice in Semič v Črnomelj. Tej se bo priključila v Dol- Toplicah patrulja iz Straže. Iz Novega mesta bo krenila patrulja na pot proti Valiti in bo spotoma obiskala spomenik narodnega heroja Majde Šile. Na Vahti se ji bo priključila patrulja iz Šentjerneja, ki bo prišla sem preko Orehovice, Gabrja in Iglenka. Skupno bosta nato nadaljevali pot preko Jugorja. Snliorja in okoliških vasi ter Krupe v Črnomelj. Med prvimi so se v največ- jem številu prijavili Brusnicam, ki so sporočili, da se jih bo udeležilo proslave v Črnomlju vsaj 300. Tudi od drugod prihajajo prijave, vendar še vse prepočasi. Točne prijave udeležencev so potrebne, da bo mogoče pravočasno razporediti vozila in naročiti število vagonov in vlakov. in Gribljami ob Kolpi , kjer je bilo za časa NOB letališče za pristajanje naših in zavezniških letal. To je bilo prvo letališče v Beli krajini Letalska zveza priredi ta miting v proslavo dogodkov, ki so se pre<* 10. leti dogajali tu in na ostalih letalskih bazah. Na mitingu bo sodelovalo 5 motornih letal, 2 jadralni in modelarji. Verjetno bodo sodelovala tudi letala JVL. Dopoldne okrog 10. ure bodo v Črnomlju na fizkulturnem igrišču modelarska predvajanja, popoldanski program pri Krasincu bo pa naslednji: 1) Nastop modelarjev, 2) ae-rozaprega dveh jadralnih letal, 3) akrobacije jadralnega letala, 4) polet treh Matajurjev, 5) skok padalca z zadržkom, 6) trije skoki padalcev. Po programu, ki bo zaključen okrog 5. ure popoldne, bodo poleti nad Belo krajino, ki se jih bodo lahko udeležili stari znanci — partizani. Letalska zveza Slovenije vabi na miting vse, zlasti pa prebivalce Bele krajine in sosednjih okrajev. Proslave so se pričele (Nadaljevanje s 1. strani) taki uspehi doseženi zato, ker je bilo ljudstvo povedno s partizani. 'Zdravstveno osebje je dalo tudi svoj krvni davek; v času NOB je padlo 28 zdravnikov in 47 medicincev. Po govorih je moški pevski zbor >Fantje na vasi«, iz Črnomlja zapel dve pesmi, nakar so Črnomaljke, mladinke nastopile v narodnih nošah s folklorno točko. Sodelovala je tudi godba iz Črnomlja- Po svečanosti na Planini so udeleženci odšli na Mirno goro, kjer je bil svečano odprt novi planinski dom. Tega, za razvoj planinstva in turizma v Beli krajini tako pomembnega dogodka, so se v velikem številu udeležili tudi planinci in zastopniki planinskih društev iz Ljubljane, Trbovelj, Novega mesta in Karlovca. Velika, trdno in moderno zgrajena planinska koča na Mirni gori je lepa pridobitev Bele krajine in prizadevno mlado Planinsko društvo v Črnomlju zasluži vso pohvalo. France Mihelič: Na juriš Kočevska se pripravlja na Črnomelj Borbene pozdrave oJb DNEVU VSTAJE Vsem novomeškim delovnim ljudem in kolektivom! Ljudski odbor mestne občine \ovo mesto V zadnjih dneh so imeli v številnih krajih na Kočevskem člani Socialistične zveze sestanke, na katerih so razpravljali o udeležbi na partizanskem slavju v Črnomlju 22. julija. Po dosedanjih podatkih se je za udeležbo prijavilo že nad 2000 ljudi. V Črnomelj bodo šli z avtobusi, kamioni in z vlakom. Iz krajev, ki mejijo na Belo krajino, bodo šli na proslavo tudi z vozovi, nekateri pa s kolesi. Pred praznikom 22. julija bodo lokalne partizanske patrulje obiskale znane partizanske kraje na območju svojih občin. Dne 21. julija ob 5. uri popoldne bo odšla iz Kočevja močna partizanska patrulja, ki bo štela kakih 100 ljudi, proti Črnomlju. Patruljo bodo sestavljali bivši borci iz vseh predelčv Kočevske. Prenočevala bo na Maver- Crnomelj. Na svoji poti bodo obiskali kraje, znane iz težkih in slavnih borb narodnoosvobodilne vojne. Med prebivalstvom na Kočevskem je veliko zanimanje za udeležbo na Dan vstaje v Črnomlju, Naj omenimo, da se ljudje v nekaterih krajih ne strinjajo s predvideno tarifo za prevoz z avtobusom. Ta bo znašala predvidoma 450 din za osebo in bo enotna za prevoz iz vseh predelov Kočevske. Naši bojni tovariši iz sosednje Bele krajine upravičeno pričakujejo veliko udeležbo na vseslovenskem slavju v Črnomlju, predvsem iz svojih sosednjih krajev. Zato naj ne bo bivšega borca ali borke ter ostalih delovnih ljudi lz Kočevske, ki bi ostali 22. julija doma. Na svide- •• lenu, zjutraj pa bo krenila v | nje v Črnomlju! O. K. Spored gostovanj domačih kulturnih in fizkulturnih skupin v Beli krajini 16. julija: Dramska skupina Črnomelj nastopi v Črnomlju s komedijo: »Za stanovanje gre«. 17. julija: Koncert Invalidskega pevskega zbora v Črnomlju in nastop članov Radia Ljubljana ob 20. uri (pred koncertom in nastopom odkritje plošče v Črnomlju). Nastop dramske skupine Gradac v Gradacu: »Belokranjski kresovi«. Nastop dramske skupine Metlika v Metliki: »Veriga«. Nastop dramske skupine Semič v Semiču: »Krefli«. Nastop dramske skupine Dragatuš v Dragatušu: »Raztrgane!«. Nastop dramske skupine Vinica v Vinici: »RdeČe rože«. Nastop dramske skupine Tribuče v Tribučah: »Domen«. IS. julija: Nastop dramske skupine Črnomelj v Gradacu. Nastop dramske skupine Gradac v Semiču. Nastop dramske skupine Metlika v Črnomlju. Nastop dramske skupine Semič v Metliki. Nastop dramske skupine Dragatuš v Vinici. Koncert Invalidskega pevskega zbora v Predgrađu. Nastop dramske skupine Tribuče v Adlešičih. 19. julija: Nastop dramske skupine Črnomelj v Semiču. Nastop dramske skupine Gradac v Dragatušu. Nastop dramske skupine Metlika v Gradacu, Nastop dramske skupine Semič na Suhorju. Nastop dramske skupine Dragatuš v Tribučah. Nastop dramske skupine Vinica v Črnomlju. Nastop dramske skupine Tribuče na Vinici. Koncert Invalidskega pev.-kega zbora v Metliki. 20. julija: Invalidski pevski zbor priredi koncert v Črmošnjicah. Nastop dramske skupine Metlika v Dragatušu. Nastop dramske skupine Semič na Vinici. Nastop dramske skupine Dragatuš v Predgrađu. Nastop dramske skupine Vinica v Semiču. Nastop fizkulturnikov in atletov na malem stadionu v Črnomlju. 21. julija: Koncert Invalidskega pevskega zbora pri tabornih ognjih v Črnomlju — na prireditvenem prostoru v žlebu. Nastop mladinske kulturne skupine iz Ljubi iane s celovečernim sporedom (ob 20.30) v Semiču. 0546 Začetek in razvoj organov ljudske oblasti v Beli krajini (Nadaljevanje s 3. strani) organizacija, saj je zgubila veliko članov, še več pa takih, ki so imeli že vse pogoje za »prejem v partijo. Ofenziva je bila v znamenju požigov, umorov in ropov, pravi pohod barbarskih tolp, ki so hotele v krvi in plamenih zadušiti upor našega ljudstva. Toda ne kri, ki so jo prelili 1 rci, ae kri ki so jo prelili laici — v Zapudju so pobili OM$m moških, ne smrt, ti je kosilu la pomočnike v vaških gospodarskih aktivih- Okrožna komisija ni bila samo izvršni organ, ki naj zbira sredstva za spošno oskrbo, temveč je izdajala tudi odločbe, bila ie torej oblastni organ. Izdala je odločbe o zaščiti plemenske živine, o zakolu, o omejevanju kužnih bolezni itd. Zdravstveni aktivi po vaseh so vključevali žensko mladino, oskrbovali so partizane s perilom, dekleta so prala, krpa- pravljala rajonski in okrožni odbor OF- Prva slovenska skupščina S kapitulacijo Italije je nastopilo prav v Beli krajini čisto novo razdobje. Bela krajina je zadihala novo, svobodno življenje le s kratkimi prekinitvami, Kjer so se stekale vse Pogled na množično zborovanj« vojske in ljudstva v gozda pri Metliki ob praznika slovenskih ln hrvaških brigad 9. julija 1944 naše ljudi v koncentracijskih taboriščih, ne požgani domovi — ničesar ni zaustavilo bore-čega se ljudstva, ki je imelo samo dve možnosti: življenje in svobodo ali smrt. Ofenziva je pod udarci borcev slabela in nazadnje splahnela-Posledice so bile sicer težke, toda ne obupne, še manj smrL ne. Sovražnik je računal, da bo strah pred barbarstvom in nasiljem ubil upornemu ljudstvu pogum, pa se je zmotil, kajti nasilje in sovraštvo rodi samo sovraštvo in odpor. Ta zgodovinsko življenjska modrost je bila prav v tem primeru temeljito dokazana- Ljudska samouprava Delo, ki je med ofenzivo bilo sicer zastalo, so ljudje nadaljevali. Odbori, v kolikor so bili med ofenzivo prizadeti, so se izpopolnili. Denarni in razni 'drugi prispevki so Spet začeli pritekati. Davčno vprašanje za kritje potreb je btlo rešeno pravilno — premožnejši naj dajo več, kot siromašni. Pa ne samo finančna, tudi druga vprašanja so NO odbori reševali na skupnih vaških sestankih, na primer: koliko hrane bo vas dala za partizane, kako razdeliti zbrani material, kdo je nujno potreben itd. Skratka — vsa življenjska vprašanja, ki so zadevala meščane, so obravnavali skupno in lahko trdimo, da so bili NO prvi zametki /judske samouprave. Res ni bilo pisanih statutov, govoril je boreči se človek, ki je vedel, kaj hoče danes, in ki je slutil, kaj bo treba v bodoče, kajti spoznal je, kako važno J'e vprašanje odnosa med judmi. Novo življenje v Beli krajini Spomladi 1943 je obiskal Belo krajino tov. Kardelj. Svetoval je, da bi ustanovili na osvobojenem ozemlju Bele krajine tudi najrazličnejše aktive, ki bi ljudi še bolj pritegnili k sodelovanju, na primer gospodarske, kulturno prosvetne in zdravstvene. O-snovana je bila okrožna gospodarska komisija, ki je ime- la in podobno. Zaživeli so kulturno prosvetni aktivi in čez osvobojena belokranjska polja je iz loz zadonela nova, doslej neznana partizanska pesem, ki je klicala naše ljudi v partizanske vrste, Italijanom in njihovim pomočnikom belogardistom pa napovedovala skorajšnji konec. Odprti sta bili dve partizanski šoli: na Suhorju, kjer je poučeval Stanko Vrazec, in na Lokvici, kjer je poučevala našo mladino Kocbekova. Ustanovljene so bile tudi dramatske skupine. Tako je med neprestanimi boji vzklilo novo življenje in vanj niso bili vključeni le aktivisti, temveč je sodelovalo vso belokranjsko ljudstvo. Gotovo je v zgodovini edinstven primer, da se je vse to godilo na ozemlju, iztrganem iz rok okupatorju, ki pa je še živel in trepetal v večjih postojankah: zato ni čuda, da so prihajali na to naše osvobojeno ozemlje mnogi opazovalci 10 OF in od drugod, da se prepričajo, kako je z obstojem in delom aktivov, ki se bohotijo pred sovražnikovimi bunkerji in opravljajo tako velike naloge- Naša izkustva so potem uporabili tudi drugod. Delo sredi sovražnih postojank. Kako strt in onemogel je že bil sovražnik, priča to, da so bili NO odbori tudi v Črnomlju, Metliki, Gradacu iri drugod, torej v postojankah, kjer je imel sovražnik še svoje posadke. Prav v teh postojankah so bili zbrani že spomladi 1942 visoki zneski narodnega davka, vpričo sovražnika samega. Nekateri so prispevali do 40.000 lir, kar je bilo tudi za tiste čase veliko. Če omenim še. da vaški NO odbori niso imeli nadrejenih voljenih organov, je jasno, da se je tu udejstvovala resnična volja ljudstva — torej samoupravljanje. Volitve v rajonski in okrožni NO odbor so bile Šele 1944, torej po kapitulaciji Italije. Vse funkcije pa sta do takrat o- niti nastajajočega novega reda. Na robu Slovenije je nastalo središče upora, od tu so šle brigade v poslednji napad za dokončno zmago nad nasiljem, tu se je takrat kovala naša sedanjost. In prav tu, v Beli krajini, je bilo 19. in 20. februarja 1944 prvo zasedanje SNOS, prvega predstavnika naše slovenske oblasti, predhodnika prve slovenske vlade. Prav SNOS je izdal odlok, da je na vsem področju belokranjskega področja nujno potrebno opraviti volitve, toda ne po starem jugoslovanskem načinu. Volitve so bile tajne in neposredne-Vse okrožje je bilo s tem odlokom razdeljeno na osem okrajev, pa so se spet delili na KNOO. Po določilih odloka so se morale najprej sestati okrajne skupščine. 18. julija 1944 pa je bilo prvo zasedanje okrožne skupščine Bele krajine. To je bil v vojni vihri, ki je butala ob meje majhne deželice, katero so branile naše brigade, silen korak naprej. Bil je prvi drzni korak v demokracijo, prvi drzni korak naše narodne oblasti. Že sama vsebina rapravljanj na skupščini je pokazala, da je narod v trpljenju doumel vso veličino časa, ki je pred njim-Pretehtali so vsa gospodarska vprašanja Bele krajine, poklicane, da odigra zgodovinsko vlogo v razvoju bodočih dogodkov, da strne vse svoje sile in iztisne iz svoje skope zemlje vse, kar more, in kar v danem trenutku tudi mora. Oskrba vojske je bil osnovni pogoj za dokončno zmago. Bila je to prva taka skupščina v Sloveniji, pa tudi v Jitgoslavi-ji. V Beli krajini je dobil odlok SNOS svojo življenjsko obliko. Izvoljeni so bili vsi organi ljudske oblasti, od najvišjih do najnižjih. Zasedanja so se udeležili naši najvišji predstavniki narodnih oblasti, tako poverjenika NKOI dr. Anton Kržiš- I nik in ing- Dušan Sernec. Od ' članov predsedstva SNOS pa so bili navzoči predsednik Josip Vidmar, sekretar Boris Kidrič, Marijan Brecelj, Zoran Polič, Lubej Franjo in več drugih. Razpravljali so o vseh vprašanjih, ki so živo zadevala v takratno in bodoče življenje. O tem nam pričajo že naslovi referatov: O izgradnji in utrjevanju naše oblasti, Gospodarstvo, Prosveta-Zdravstvo. Temelji naše politične in gospodarske ureditve Prav na osnovi referatov in po živahnem razprav, ljanju je bilo sprejetih več odlokov in sklepov. Tako odlok o sklicanju zborov, v katerem je jasno nakazana vodilna misel ljudskega samoupravljanja: >Zaradi pritegnitve najširših plasti naroda k graditvi naše oblasti, naj KNOO skliče jo volilne upravičence svojega območja na javno zborovanje (krajevni zbori volivcev) vsakega pol meseca ter o tem redno poročajo svojemu okrajnemu izvršnemu odboru«. Ali sklep, ki ureja odnose med Slovenci in sosednjimi Hrvati: >Zaradi ureditve bratskih odnosov do bratov Hrvatov, ki se skupaj z nami borijo za iste cilje, se pooblašča OIO, da nudi vso pomoč bratom Hrvatom po navodilih predsedstva SNOS<. Važna sta bila sklepa o organiziranju upravno političnih tečajev v vseh okrajih in o gradbenih delih; s tem je bilo rešeno vprašanje ureditve bolnišnice v Kanižarici, edine bolnišnice za civilno prebivalstvo, saj Bela krajina dotlej sploh ni imela bolnišnice ne zdravstvenega centra. Urejeni so bili prejemki uči-teljstva (šolstvo je bilo namreč že široko razvito), sprejeti tudi sklepi o preganjanju skrivačev, o kazenskih ukrepih proti prebegom k sovraž- ic ir ir » ... Zmagovali smo zlasti 1« dveh razlogov: ker smo prisluškovali dihanju in hotenju ljudskih množic ln ker nismo izgubili izpred oči objektivnih procesov okoli nas. Nismo prehitevali ne enega ne dragega niti zaostajali ne za enim ne za dragim. Držali smo se znanega načela, da se množice uče predvsem na lastnih Izkušnjah in da je vsako prehitevanje teh izkušenj kakor tudi zaostajanje za njimi prav tako škodljiva stvar, kakor je škodljivo vsako prazno načrtovanje, ki se ne opira na realne rezultate objektivne okolnosti...« EDVARD KARDELJ — na I. zasedanja SNOS ■frTlr&'A' ie. it ir fk niku v postojanke, o normiranju cen, o materialni pomoči naši vojski, o kaznovanju tistih, ki ne oddajo predpisane količine hrane in živine itd. Vidimo skratka, da je že to prvo zasedanje prineslo vrsto sklepov, ki so posegli na vsa področja takratnega življenja in reševali nujna vprašanja, porajajoča se v tej hudi dobi. Drugo zasedanje — 29. oktobra 1944 — pa je sprejelo sklepe o ustanavljanju okrajnih davčnih odborov, o prijavi, nakupu in prodaji vina, o lovu in ribištvu, o popisu trgovskega blaga itd. Na barikadah revolucije in upora Tako je med borbo s sovražnikom rasla in se krepila naša ljudska oblast. Vojna in revolucija sta šli vzporedno, obe pa sta bili zmagoviti-Krivice, ki so jih občutili ljudje v prejšnji .družbeni ureditvi, so nujno izzvale upor proti izkoriščevalcem, ki so te krivice povzročali. Sovražnikovo nasilje nad našim ljudstvom je pa rodilo odpor, ki je zagorel v oboroženem uporu. Iz ljudstva sta švignila plamena revolucije in upora, uničevala sta preteklost in kovala prihodnost. Tekla je kri, ker je morala teči! Padale so žrtve, bile so nujne, kajti brez njih se ni še nikoli rodilo kaj velikega. Sredi vsega vrenja, borb, krvi in muk je tudi belokranjsko ljudstvo stalo nepremagljivo na barikadah. Bela krajina je po letu 1943 zažarela kot simbol bodočega življenja; bila je svoboden otoček v morju krvi in viharju borb. V Beli krajini je rasla nova oblast; ljudstvo jo je krepilo, saj je oznanjala novo dobo, nov čas, novo življenje. » ... Narodno osvobodilno gibanje je pod genialnim političnim in vojaškim Titovim vodstvom doseglo že svojo višjo stopnjo. Če se je naša politika doslej predvsem ukvarjala z združevanjem vsega pozitivnega, kar narod premore — v narodno osvobodilni borbi, se sedaj ukvarja že tudi s problemi graditve, smotrne, načrtne, v perspektivo usmerjene graditve demokracije in narodne oblasti. Če je torej naša politika imela doslej predvsem pečat političnega gibanja, nosi sedaj že tudi državniški pečat. To pa hkrati pomeni, da je naša osvobodilna slovenska in jugoslovanska politika, ki jo je v svojem referatu na prvem zasedanju SNOS tako izčrpno — s pogledom v preteklost in ustvarjalno bodočnost — analiziral podpredsednik NKOJ in IOOF, naš vodilni tovariš Edvard Kardelj, že pričela roditi sadove, ki jih narod od nje pričakuje — ne le za svojo osvoboditev, temveč tudi za svojo srečno bodočnost. Včasih smo Slovenci sami sebe imenovali narod — hlapcev. Osvobodilna borba nas je preoblikovala v narod •— borcev. V sedanjem razdobju osvobodilnega boja rastemo hkrati kot — državni narod, ki gradi svojo ožjo slovensko in skupno jugoslovansko narodno oblast v nerazdružljivi povezanosti z enako državnimi narodi — federativne, bratske in prav zato močne Jugoslavije. To poslednje dejstvo se je kar najpristneje zrcalilo na prvem zasedanju — prvega slovenskega parlamenta.« BORIS KIDRIČ PISMO IZ SPEHAPJEV Včasih se kaj le oglasimo tudi iz našega konca; čeprav smo hudo odrezani od sveta živi v naši,z gozdovi obraščeni dolini 25 malih kmetov. Skrajno slaba cesta tretjega reda, ki pelje po ostrih zavinkih in hudih klancih iz Vinice proti Staremu trgu ob Kolpi, je edina prometna žila, še iz Napoleonovih časov. O kakem vodovodu, oziroma sploh tekoči vodi, niti ne govorimo. Veseli smo, kadar je deževje, da napolni naše vodnjake. V suši pa moramo vodo voziti in nositi iz Kolpe. Elektrifikacijo čakamo že več let Obljubljena nam je že zdavnaj, pa je ostalo le pri obljubi. Do najbližje avtobusne postaje imamo 14 kilometrov, do šole in KZ 5. do sedeža okraja pa kar 30 kilometrov. Pa ne samo naša dolina, temveč ^;es bivši KLO Sinji vrh, ki ima okrog 500 prebivalcev, živi tako »za bregom.« Obiščite gospodarsko razstavo v Črnomlju! Prvi premog so po obnovi rudnika v Kanižarici v jeseni 1944 izkopali trboveljski rudarji Morebiti bi se pa kako le dalo urediti, da bi vsaj enkrat na teden vozil tovorni kamion iz Vinice na Sinji vrh in nazaj i Prosili smo že in prosili, da bi dobili pismonošo, pa nam ne u strežejo. Ljudje morajo sami hoditi po pošto na Sinji vrh, če je kaj važnega pa celo na Vinico. Ob komasaciji občin so nam tudi obljubili, da bo enkrat na teden uradni dan na Sinjem vrhu. v pisarni bivšega KLO. Ljudem bi bilo zelo pomagano. Če ima človek nujni uradni opravek, mora na občinski urad v Vinico in porabi ves dan (tja in nazaj 28 km!). Ce hočeš na avtobus Vinica-Čr-nomelj, moraš vstati že ob dveh. In kadar je še slabo vreme, pa moraš iti na pot!... Prepričani smo, da občinski ljudski in okrajni odbor poznata naše težave; naj nam priskočita na pomoč, da ne bomo med najbolj pozabljenimi v Beli krajini! Težava je tudi z zdravniško službo. Veliko nesreč pri živini in ljudeh je samo zaradi prevelike oddaljenosti, ker ne more pravočasno priti pomoč. Zadnji čas smo imeli veliko prisilnih zakolov živine, ker ni blizu veterinarja. Če pa kmet pokliče veterinarja iz Črnomlja (kjer ga trenutno niti ni) ali iz Kočevja je več stroškov, kot je žival vredna. Ker ni bilo doma okrajnega veterinarja, da bi pregled.al meso prisilno zaklane živali.je moral kmet vse skupaj poslati konjaču. Vsekakor je treba, da bi bil na Vinici zdravnik, v Starem trgu ali Predgrađu pa veterinar. Občinski ljudski odbor naj bi se dogovoril s KZ na Vinici, ki ima tovorni avto, ali na z DAPS, ki ima svoj avtobus na Vinici, da bi. eden ali drugi, peljal enkrat na teden do Sinjega vrha; tako bi pobral vsaj tiste potnike, ki imj|io opravek na Vinici ali v Črnomlju. S tem bi bilo ljudem izredno ustreženo! Odpadlo bi pa tudi vse dosedanje upravičeno godrnjanje in kritiziranje. P. 2. Belokranjska žeSezotivarna Črnomeli Čestita belokranjskemu ljudstvu, vsem delovnim kolektivom in vsem gostom, ki bodo prišli med nas, za letošnji DAN VSTAJE IN 10. OBLETNICO ZASEDANJA SNOS IZDELUJEMO: TRGOVSKO LITINO: vseh vrst štedilniških plošč z obroči, pečnih vratic Črnih in niklanih, rešetk, dimniških vratic, podstavkov za kopalne peči, gašperčkov in kurilnih vratic. . SANITARNO LITINO: kanalske mreže — ravne in upognjene, pokrove za jame z okvirjem, omrežje za cestne prekope, okrogle cestne kapice, odtočne rešetke s sifonom. PREDMETE ZA KMETIJSTVO: lite kotle, gnojnične razpršilce, plužna kolesca, vretena za grozdne stiskalnice. PREDMETE ZA SPLOŠNO UPORABO: čevljarske trinožce, zavorne kladice, stojala za vrtne klopi, kovaške jase. Izdelujemo ulitke iz jive litine in barvastih kovin. Zahtevajte ponudbo! Brzojavni naslov: Livarna Črnomelj, telefon št. 26. Naznanjamo žalostno vest, da se je 13. VII. 1954 smrtno ponesrečil pri svojem delu član našega delovnega kolektiva VID DRAG0Š clektromonter, član Delavskega sveta ELEKTKO NOVO MESTO Uprava v Novem mestu ■-••..«. .*..«..•> •*-•••.». V čem ie poseben doprinos Bele krajine v letih NOt Da so se množice v B°1i krajini takoj ob začetku oku- fiacije navdušile za ciljr )svobodjlne fronte in se odzvale pozivu na oboroženo borbo do končne zmage, ne glede na napore in žrtve, nam pričajo nešteti dokumenti. Tudi pisalo se je o tem že veliko, vendar še ne dovolj. Poziv Osvobodilne fronte, ki je našel tako širok odmev po vsej Beli krajini, je do kraja zdra mil v tem vedno izkoriščanje! in tlačenem prebivalstvu želi" En samoobrambi in svobodi i se je bila v teku stoleti' tolikokrat pokazala v raznih oblikah, od elasovanja na vo litvah do odkritih uporov. Prebivalci Bele krajine so snvnž'li domače izkoriščeval-c. Ig bolj pa so sovražili tuje, saj je znan belokranjsk' pregovor, ki pravi: >Če že me raš rediti ril, je bolje, da te zre domaČa, kot tuja«. Zato prefinjena laška vljudnost ob Tačetkti okupacije" belokranj kega ljudstva ni preslepili! V tujih prišlekih je videlo ;amn to, kar so v resnici bili 'ujci. ki se hočejo poleg domicili izkoriščevalcev usidra i na hrbet delovnemu človeku in ga še huje izkoriščati 'Najbolj pa so sovražili zdni sevanje obojih in vsako hlap xevanje tujcu. V takem nacionalnem in po-'itičnem vzdušju belokranjskih ljudi je Komunistična partij' menjala svoje kadre pred Irugo svetovno vojno, v tn-l(em razpoloženju in politični -azgledanosti velike«rn dela he 'okranjskega prebivalstva je odilo seme Osvobodilne Tron-tf take sadove, kot jih prav Totovo ni v nobenem drugem orerlelu Slovenije. Ni b'lo narfi/nn!i aktiv' = tq, ki si up bi žele1 oritl v Belo krajino vsaj za kratek čas. To je bila za vsp obljubljena dežela. Zakaj, ali je morda Bela krajina lahko nudila borcem in aktivistom več utrodja, kot drugi kraji naše domovine, morda več dobrin in razkošja? Ne! Od nekdaj revna in pasivna Bela krajina jim tega ni mosrla nuditi. Toda nekaj je bilo, kar mali Bela krnjinn nudil," v Veliki meri w nkomur, zlasti oa borcem in aktivistom: to je bil občutek varnosf ■n domačnosti, to je bil občutek prilbtbljenosti pri vseh Tvbivalcih, vse skupaj pa jc ,:'o odraz spontane privrženosti belokranjskega prebivalstva narodnoosvobodilnemu pihanju in njegova pripravljenost, da žrtvuje za to giban jr nrav vse! Tradicionalna belokran jsk, rostol jubnost se je združila t to pripravljenostjo na žrtve rti veliko stvar; iz tega je nastala tista povezanost ljudstva in vojske v Beli krajini 'ci je rodila tako bogate sadove. Vse. kar je Bo'a krajina oremoela. vse je bilo skupna 'ast vojske in prebivalstva vse,, dobro in slabo, se je to-variško delilo. Jasno je, da se pri taki spontani privrženosti narodnoosvobodilnemu gibanju v Beli krajini narodno izdajstvo ni moglo razviti v večjem obse-gu, navzlic hudim prizadevanjem ostankov klerikalne re-akcije. Nasproti več kot 4000 aktivnim borcem v brigadah ;n številnim aktivistom ter pripadnikom zalednih pnrti-'anskih enot, je klerikalna hlapčevska svojat skupno oosameznimi farovškimi ori ■raninči spravila skupaj v BpIi krajini komaj kakih 110 belo ■rardistov pa 6e ti niso imeli v prebivalcih nobene zaslom-be, pač pa veliko prezira. Njihova klavrna vloga v Beli krajini je bila v glavnem žc zapečatena z likvidacijo po stejattke na Suhorju decembra l°42. Le posamezne skupi niče so ostale v sklopu italijanskih postojank do kapi t n lacije Italije. Poudaril sem že, da so ljudje v Beli kraiini že od nek-laj sovražili hlapČevanje lili •n v škodo lastnega narod?-To dejstvo je prišlo do izrazu tudi pri zatiranju narodnega izdajstva v Časa NOB. Nave- del bi lahko nešteto primerov, ko so preprosti ljudje že leta 1941 množično zahtevali odstranitev in likvidacijo posu meznih tipbv, ki so se udinjali Uljema okupatorju, kot je bil to na primer prosiUJi izdaja lec Turk iz Norajca, Schute iz Brezovice, Mihelič Iz Sodevc. Boje iz Laz ob Kolpi in drugi. Zaradi budnosti širokih ljudskih množic se taki tipi v Bell krajini niso mogli uveljavili, ker so bili med množico onemogočeni ter brez vsake za-slombe. Ko pišemo spomine na te velike, čeprav trpljenja in žrtev prepolne dni v naši zcro-'lovini. ne moremo mimo zpo dbvinskega dejstva, da so bih orabivalci Bele krajine in narodno osvobodilna borba eni ;n isto. Če je prišel partizan ili aktivist v Belo krajino, je vedel, da je na varnem, ker "a čuva vsak človek Bele krn-iine. Zato so bila nenadna vo-'oiška presenečen ia sovražni-'.a na tem o/eniliu tak" red ka. Vsak otrok je pazil na pre mik sovražnika, zato se ti n; moeel paniti, ne da bi zato vedeli borci in aktivisti. Saj je bilo tudi v Beli krajini do italijanske kapitulacije veliki, močnih okupatorskih postojank, toda oblast okupatorji je segala največ do zaminirane žice okrog bunkerjev, izven n je pn je 0 vsem odloča la partizanska oblast. Ig posa-iiHvnili postojank se fašisti po več mesecev niso niti gonili V kolikor so prišli v stik -civili, so jim li go/orili o »tisočih hudo oboroženih partizanov«, čeprav ni bilo večkrat niti enega ali pa samo neka i aktivistov brez orožja. To jc še bolj porazno vplivalo na moralo okupatorske vojske. Nešteto je bilo primerov, ko ie nekaj aktivistov z eno al-dvema, največkrat še lovskima puškama držalo v šahu po več mesecev močno sovražn«-■postojanko, medlem ko so se onrti/nnske enote borile v drugih krajih. Aktivisti n" Maverlenu so večkrat odbili sovražnikove izpade iz Črnomlja 7 neka i streli, enkra' •vi so resili veliko Mudi. ki se ih Italijani polovili v Dobli "ah in hoteli odpeljati v inter nacijo. Koliko je bilo spet primerov, ko so kmetje pro- sili: »Dajte, ustrelite parkrat proti postojanki, da bomo bolj varno cel dan lahko delali na polili.« To, da je skoraj 24.000 pre-bivalcev aktivno sodelovalo v borbi za nacionalno in socialno osvoboditev, da so bili prebivalci Pele krajine in borci ■no in isto, da je bila ta združena enotnost pripravljena na vsako žrtev in jih tudi res do-nrinašala za skupne cilje, to ie tisti Dosebni dragoceni do-orinos Bele krajine v času \OB, mimo katerega ne bo •nogel zgodovinar. Dc so *e borci zavedali, kaj jim pomeni Bela krajina in kako jim ie pri srcu, so dokazali v ne-'tetih borbah za očuvanje te 'udovile deželice pred sovražnim vdorom. Nibiloirtve, kamere ne bi doprinesli, samo da je ostala Bela krajina nc-dotakn jena. To je bila ljubezen /.<\ ljubezen, zvestoba za '.vostobo. Ko bo letos ob praznovnnju jnlijn stari borci in aktivisti snet prišli med svoje priljubljene Belokranjce. bo to E| oboje najveČii prnznik. Peter Romanič foev.. 28—29 »DOLENJSKI LIST« Stran 5 •Janko Jare: BELOKRANJSKO LJUDSTVO V BOJU ZA SVOBODO Bela krajina se je po sovražni okupaciji 1941 kmalu otresla hi-tlerjevske propagande, ki so jo nekateri zapeljanci in kultur-bundovski Kočevarji razširjali med prebivalstvom in se zopet zavedla svojih borbenih tradicij, pridobljenih v mnogoletnem težkem gospodarskem življenju in političnih bojih s centralističnimi in fašistično usmerjenimi političnimi režimi predaprilske Ju- naj bi tako po nemških načrtih za vedno razkosali slovensko narodnostno ozemlje in utrdili najjužnejšo mejo »tretjega rajha«, sta se politično vodstvo osvobodilnega gibanja in Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet odločila, da izvedeta vpad partizanskih čet na izselitveno ozemlje lz smeri Dolenjske in področja Savinje. Pri tem pohodu so sodelovali tudi Belo- se znašala po italijanski šegi predvsem nad civilnim prebivalstvom. Ta čas je partizanska vojska na Dolenjskem doživela svojo reorganizacijo z ustanavljanjem prvih brigad in brigada Ivana Cankarja je štela toliko borcev-Belokranjcev, da so jo ne samo borci, ampak tudi belokranjsko prebivalstvo imeli za svojo. V začetku novembra 1942 je področje okoli Metlike postalo Borci Belokranjskega bataljona, fotografirani konec 1942. leta goslavije. PRVI PARTIZANI Od zgodnjega poletja 1941 dalje se je po belokranjskih vaseh vse bolj razpredala mreža Osvobodilne fronte, mladina pa se je pripravljala, da zgrabi za orožje. Posamezni ilegalci so že od junija 1941 dalje zbirali okoli sebe ali vzdrževali zvezo zlasti z mladinci okoli Črnomlja, Metlike, Semiča in Gradaca, iz katerih so se formirale tudi prve bojne skupine. 12. avgusta 1941 je iz črnomaljske skupine, ki je v noči pred tem poizkusila napad na italijansko vojaško stražo pri Vranovičih, odšlo dvanajst borcev v prvo partizansko taborišče v Miklarjih. Ta skupina je proti koncu avgusta vdrla v rudnik Kanižarico in odnesla precejšnjo množino razstreliva, ki so ga hoteli porabiti za sabotažna dela, predvsem na železniški progi. V septembru se je partizanska skupina iz Miklarjev premaknila v novo taborišče pri Kozlovem zdencu pod Debelim vrhom. Od tod so napadli vojaško patruljo, ki je vozila živež in municijo italijanski obmejni posadki v Griblje. Pri tem napadu so izgubili življenje trije italijanski vojaki, dva pa sta bila ranjena. Napad je povzročil med italijansko vojsko precejšen preplah, medtem ko je najvišje italijansko vojaško poveljstvo v zasedeni Sloveniji začelo izdajati zelo stroge ukrepe proti partizanom in civilnemu prebivalstvu. TI ukrepi so seveda v prvi vrsti zadevali prav civilno prebivalstvo in po napadu pri Gribljah 6. septembra 1941 so Italijani aretirali na stotine prebivalcev Črnomlja in okolice, ne da bi mogli izslediti napadalce. Zato so aretirane po krajšem ali daljšem času zopet izpustili. RAZBURJENJE V RIMU Medtem so se borcem lz Črnomlja in okolice priključili tudi Metličani, večale pa so se tudi vsaj na pol ilegalne skupine pri Semiču, Gradacu in Metliki. V tem času je bilo izvršenih več manjših sabotažnih dejanj na železniški progi in ubit italijanski vojak pri Gradacu. Izvršenih je bilo tudi nekaj kaznovanj italijanskih in hitlerjevskih kon-fldentov. Napad semiške skupine na Blatnik 13. oktobra 1941, v katerem se je prav takrat mudila nemška komisija, ki je pripravljala izselitev Kočevarjev, je povzročil celo diplomatsko intervencijo nemškega veleposlanika v Rimu, kar je razburjenje zaradi partizanskih akcij zaneslo tudi v najvišje italijanske vojaške in politične kroge v Rimu. TRAGEDIJA PRVE BELOKRANJSKE ČETE Proti koncu oktobra 1941 je osvobodilni pokret v Beli krajini zadel prvi težak udarec, žrtev ovaduštva je postal znani napredni politični borec Franc Špehar, nekaj dni zatem pa je vso Belo krajino pretresla tragedija na Gorenjih Lazah. Ker io Nemci ta čas začeli z obširnim izseljevanjem slovenskega kmetskega prebivalstva iz Zasavja in Bizeljskega, da bi pripravili mesto za Hočevarje, ki GOSTINSKO PODJETJE-ČRNOMELJ Čestita vsem Belo-kranjcem k prazniku 22. JULIJA In se priporoča kranjci. Borci črnomaljske, metliške, gradaške in semiške partizanske skupine so se 30. oktobra na Smuku nad Semičem združili v Prvo belokranjsko četo, ki je nato v globokem snegu prodirala preko Gorjancev in prišla do Krke. Ker prehod preko reke ni bil mogoč, se je četa vrnila proti Beli krajini, bila na Gorenjih Lazah v noči med 2. in 3. novembrom po izdajstvu napadena in skoraj popolnoma uničena. Ta katastrofa pa je le za kratko ohromila razvoj borbenih enot v Beli krajini. Ze v februarju 1942 se zbirajo novi borci, ki kmalu zatem odidejo deloma v sestav Gorjanskega bataljona na Gorjancih in Dolenjskega bataljona na Rogu. NENEHNA RAST BELOKRANJSKIH PARTIZANOV 30. marca 1942 je bil z odredbo Glavnega poveljstva osnovan tudi Belokranjski odred, ki je imel svoje operativno področje ravno v Beli krajini. Spomladi 1942 se je silno pomnožil dotok novih borcev, čete in bataljoni so rastli, začelo se je veliko izganjanje malih italijanskih postojank iz podeželja in nastajalo je veliko osvobojeno ozemlje od Kolpe do Ljubljane. V začetku junija 1942 je bila zavzeta fašistična postojanka v Starem trgu ob Kolpi, 23. julija 1942 pa pregnana ln deloma uničena italijanska posadka na Hrastu pri Jugorjih. Nadmočne italijanske sile so za tem vdrle iz Metlike in se za poraz maščevale nad prebivalci vasi Hrast, jih zapirale in pretepale, vas pa požgale. Ta čas, ko so zublji gorečega Hrasta odsevali nad Belo krajino, je bila že v teku velika italijanska poletna ofenziva proti partizanom na Dolenjskem in Notranjskem. Več kot pet italijanskih divizij, okrepljenih s specialnimi oddelki in opremljenih z vsem modernim orožjem do tankov, metalcev plamenov in bojnih letal, je štiri polne mesece sejalo razdejanje in smrt po Dolenjski, Notranjski in Beli krajini. Dan za dnem so v juliju in avgustu 1942 goreli belokranjski domovi, prebivalstvo pa so v množicah zapirali in odganjali predvsem v taborišče smrti na Rabu. Enote Belokranjskega odreda pa so dobivale vedno več in več novih borcev in ko je bila ustanovljena Prva slovenska proletarska udarna brigada Toneta Tomšiča, je bilo v njenem sestavu veliko število belokranjskih partizanov. POVRAČILO ZA GOR. LAZE V visokem poletju 1942 je na tla Bele krajine prispela XIII. proletarska brigada in skupaj s Kordunaši in Zumberškim odredom sodelovala z Belokranjci v bojih z okupatorjem. Če ne že prej, je bila vsaj 22. septembra 1942 maščevana kri pri Gorenjih Lazah padlih borcev. Tega dne je namreč lz Črnomlja proti Vinici prodirala močna italijanska kolona z namenom, da oskrbi tamkajšnjo posadko. Pri Kvasici so ji Kordunaši in borci Proletarske postavili zasedo in v kratkem boju je bila kolona skoraj povsem uničena. Prav tako je padla pod Trančo goro v zasedo napadenim v pomoč prihajajoča skupina iz Vinice, ki je ravno tako utrpela težke izgube. Naslednje dni se je po Črnomlju vil dolg italijanski pogrebni sprevod, v katerem so vozili 85 krst. KONEC BELE GARDE V BELI KRAJINI Velika italijanska ofenziva, ki je proti jeseni vedno bolj slabela, je vendar še posegla v Belo krajino a nekaterimi aunkl in zbirališče italijanskih čet, ki so od južne strani obkoljevale Gorjance. Tudi ta zadnji sunek velike italijanske ofenzive ni dosegel svojega namena. Partizanske enote na Gorjancih so se izvile iz obkolitve in italijanski udarec je zadel v prazno. Za krvavimi stopinjami italijanske vojske in med kadečimi se razvalinami slovenskih domov je takrat začela tudi na podeželju poganjati strupena zel be-logardizma. Ob vsem robu Gorjancev so začeli ustanavljati postojanke z italijanskimi in belo-gardističnimi posadkami z namenom, da onemogočijo Gorjance kot partizansko oporišče. Od Gorjancev se je proti zahodu pletla vrsta takih postojank v Suho krajino in dalje proti ribniški dolini in Notranjski. Ena ključnih postojank v tej verigi je bila postojanka na Suhorju. Zato je njej veljal prvi udarec in v dneh med 27. "in 28. novembrom se je postojanka zrušila v tresku bomb in min in v ognjenih plamenih. Mnogi iz sovražne posadke so v njej izgubili življenje, glavni organizatorji pa so bili kaznovani s smrtjo. Vihar partizanskih brigad se je od Su-horja nesel dalje v Suho krajino, dobno Mirne in vse do Police pri Višnji gori. ČETRTA OFENZIVA IN NJEN POLOM Ta čas sta nemški in italijanski okupator s pomočjo Paveli-čevih ustašev in ostalih kvizlin-ških formacij začela — konec januarja 1943 — s četrto ofenzivo proti osrednjim silam Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in Glavnemu štabu v Bosni, kjer je bilo v Bihaču proti koncu decembra zaključeno I. zasedanje AVNOJ. Da bi iz Karlovca proti Bosni prodirajočim nemškim divizijam ščitila bok :n iz Zumberka pregnala hrvatske partizanske enote, je divizija »Isonzo« iz Novega mesta s svojimi enotami iz Novega mesta in Bele krajine z več tisoč mož močno kolono prodirala iz Metlike proti Krašiču. Glavni štab Slovenije je skupno s hrvatskim partizanskim poveljstvom storil nagle protiukrepe. Slovenske partizanske brigade so v izredno naglem pohodu prišle preko Starih žag v podgorjanške belokranjske vasi in odtod po zapovedi skupnega slovensko-hrvat-skega operativnega štaba prodirale proti Vivodini. Italijanska kolona iz Metlike, kateri so na drugi strani prodirale nasproti italijansko-ustaške enote iz Karlovca, Jastrebarskega in Ozlja, se je iznenada znašla v ognjenem obroču, iz katerega se je s težkimi žrtvami in v neurejenem begu komaj izmotala. Zumberak je še nadalje ostal oporišče partizanskih brigad, slovenske brigade pa so po povratku na Dolenjsko zaključile svoj pohod proti okupatorju ln njegovim pomagačem z znamenito zmago v Jelenovem žlebu, kjer je bil konec marca 1943 uničen ves bataljon iz divizije »Macerata«. ITALIJANSKA KAPITULACIJA V aprilu 1943 so belokranjski borci večkrat napadli železniško progo in sovražne postojanke ob njej, na pretežno osvobojeno ozemlje Bele krajine pa »o nekatere naših brigad prihajale na oddih in počitek. Pri tem so bili borci vedno deležni vse pozornosti in ljubezni belokranjskega prebivalstva, ki je svoje skromne zaloge delilo z utrujenimi borci ln prispevalo k oskrbi partizanskih bolnišnic prav tako, kot je s svojimi najboljšimi sinovi in hčerami množilo partizanska vrste. V visokem poletju 1943 se je slovenska partizanska vojska reorganizirala in ustanovljeni sta bili prvi dve slovenski diviziji. V skupnem napadu obeh divizij na Žužemberk 27. in 28. julija 1943 so sodelovali tudi mnogi belokranjski borci. Med tem časom so na velikih svetovnih bojiščih zorele velike odločitve. Dokončni poraz Italije v Afriki in zajetje njenih vojsk ob afriških oblalah Sredozemskega morja, zavzetje Sicilije po zaveznikih in njihovo izkrcanje na italijanskem polotoku je prisililo Italijo na kolena. Istega dne, kot je bila uradno objavljena kapitulacija Italije, se je v maverlenskih dobravah vršilo veliko zborovanje belokranjskega ljudstva, na katerem so zbrani množici govorili politični in vojaški poveljniki osvobodilnega boja. Ko so se proti večeru razigrane množice razhajale na svoje domove, je že tudi preprosti italijanski vojak vedel, da je šla vsa njihova namišljena bojna slava po zlu. In pri mnogih italijanskih bunkerjih ob Črnomlju in drugih krajih, ki so še imeli italijansko posadko, so bili tisto noč in naslednje dni naši Belokranjci priče, ko so celo žene in otroci razoroževali italijanske vojake. V dneh po 8. septembru je tudi Belo krajino zapuščala, sedaj ne več italijanska vojska, ki je Beli krajini in njenemu prebivalstvu povzročila toliko gorja, temveč bolj preplašeni čredi podobna množica razoroženih italijanskih fantov in mož. Dober mesec in pol je sedaj Bela krajina zaživela v svobodi. V njej je prevzelo ljudstvo oblast v svoje roke, vojaške enote pa so se z zaplenjenim orožjem in opremo povsem na novo in enotno oborožile in opremile. NESLAVNA POT NEMŠKIH DIVIZIJ Ali boj na svetovnih bojiščih še ni bil končan. Nemška hitler-jevska zver, čeprav že težko prizadeta, še ni bila pognana v sv^j brlog in tudi boj za slovensko zemljo še ni bil končan. Istega dne, kot na sosednje Novo mesto, so tudi na Črnomelj in nekatere druge kraje v Beli krajini nemški bombniki sejali ogenj in smrt. 21, oktobra 1943 so nemške divizije vdrle po dolini Krke v Novo mesto in odtod preko Gorjancev v Belo krajino. Njihova pot je bila zopet zaznamovana z žrtvami in raz- biti partizanskih enot in zasesti belokranjskega ozemlja. Prvi tak poizkus je napravil sovražnik v visokem poletju 1944. Takrat se je morala na vzhodnem bojišču nemška vojska že umikati v Galicijo, v Italiji pa vse bolj proti Padski nižini. Na atlantski obali je takrat besnel silen boj za prodor zaveznikov v osrčje Francije. V Jugoslaviji so Nemci tačas napenjali zadnje sile v svoji sedmi ofenzivi proti osrednjim silam Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. V tem času je bil izvršen vdor nemško-ustaških čet pri Metliki. Medtem ko se je prebivalstvo Metlike in okoliških naselij zbiralo v nedeljo 9. julija na metliških cestah, da pozdravi in pogosti borce slovenskih in hrvatskih brigad, ki so dneve pred tem odbili sovražni napad na 2umberak, je sovražnik že zbiral večje sile v sosednjih, na Hrvatskem ležečih postojankah in vprav 9. julija začel s ponovnim prodiranjem v Zumberak. Do 4 tisoč mož je štela ta sovražna vojska, ki so jo poleg nekaterih nemških in ustaških enot sestavljali pretežno iz ruskih ujetnikov sestavljene čerkezke in kozaške bojne enote, poveljeval pa jim je nemški general von Pan-witz. Sovražnik je imel poleg tega nekaj oklopnih avtomobilov, večje število metalcev min in kakih 18 topov. V boje je posegalo tudi sovražno letalstvo. Posredno je v bojih za Metliko sodelovala tudi novomeška domobranska posadka, ki je tiste dni z nekaterimi sosednimi domobranskimi četami izvršila več sunkov proti Gorjancem z namenom, da veže na Gorjancih razporejene partizanske enote, ki bi tako ne mogle sodelovati v boju za Metliko. Poveljstvo lad partizanskimi enotami je bilo poverjeno skupnemu slovensko-hrvatskemu štabu in slovenskim, hrvatskim in kordunaškim enotam je po šestdnevnih hudih bojih uspelo, da so odbile sovražni napad. Pri tem so obrobne slovenske vasi in prebivalstvo v njih veliko trpele. Zadnji dan borb je sovražnik celo za dobro uro vdrl v Metliko in po-žgal veliko hiš in gospodarskih poslopij, ropal in plenil ter ubil tri ljudi. Operativni štab slovenskih in hrvatskih enot je svoje vojno poročilo o teh bojih zaključil s sledečo ugotovitvijo: »Vsi borci slovenskih, hrvatskih in srbskih-kordunaških edink so se borili hrabro in požrtvovalno, prezirajoč smrt, kar so Mladina je bila vsa leta NOB v Beli krajini neizčrpen vir kadrov za ljudsko vojsko. Iz njenih vrst so izšli najboljši politični delavci. Kjerkoli je bilo najteže, tam so se javljali prostovoljno na delo mladinci in mladinke. — Na sliki: okrožni komite SKOJ za Belo krajino 1944. — (Od leve na desno sedita: Tončka Jakovčič in Anica Gorjan, stoje: Milka (iz Semiča odn. semiške okolice) Da' nica Bohte, Vida Cimerman, Hilda Jezeršek in Slava Mavric). valinami, ali njihovo gospodarjenje po Beli krajini je bilo le kratko. 11. novembra so nemška enote zapustile Belo krajino, partizanom pa je ta čas padel v roke tudi redek plen: pri Suhorju je bil zajet avtobus, ki je vozil skoraj celotno po Rupniku v Belo krajino poslano osebje okrajnega glavarstva, ki naj bi predstavljalo v Beli krajini politično upravo Rupnikovega režima. Od tedaj je bila Bela krajina vse do konca druge svetovne vojne dejansko popolnoma svobodna. V obeh njenih meslih, Črnomlju in Metliki, in v njenih vaseh je bohotno zaživelo novo življenje svobodnega ljudstva. V Črnomlju je 19. in 20. februari* 1944 zasedal prvi slovenski parlament -- SNOS — v Beli krajini je našlo varno mesto za svoje delo vodstvo slovenskega osvobodilnega gibanja in v njenih vaseh in gozdičih so bile baze Glavnega poveljstva NOV in POS. V Beli krajini so bile vojaške šole, v njej so se vršili mnogi in raznoliki tečaji, na katerih so se slušatelji pripravljali za prevzem mest bodisi v šolan, bodisi v upravi ali politični organizaciji. HEROJSKI ODPOR BELE KRAJINE Razumljivo je zato, da je nemškemu okupatorju in njegovim domačim pomagačem bila Bela krajina trn v peti. Posebno tudi zato, ker iz Bele krajine In sosednjega Zumberka ni bilo daleč do proge Zagreb—Reka, si so jo partizani stalno napadali. Zato je sovražnik hotel z nekaterimi vdori v Belo krajino napraviti vsaj zmedo med vojsko in prebivalstvom ter deželo opiemti, če bi se mu že ne posrečilo raz- dokazali ne samo s krepkim odbijanjem srditih sovražnikovih napadov, z odličnimi juriši, temveč tudi s svojimi žrtvami in s svojo krvjo. Desetine naših najboljših borcev, med njimi nekaj brigadnih funkcionarjev iz vseh edinic, ter nad 200 ranjenih tovarišev je dokaz požrtvovalne in neizprosne borbe proti zločinskemu sovražniku in borbe za obrambo naroda in njegove imovine. Vse civilno prebivalstvo Bele krajine in Zumberka je s svojim zadržanjem in s pomočjo v prehrani naše vojske podprlo naše borce ter se ves čas obnašalo disciplinirano. V borbah za Zumberak in Belo krajino se je ponovno utrdilo bratstvo narodov Jugoslavije, bratstvo bojnih edinic, kakor se je tudi pokazala najtrdnejša povezanost in zakoreninjenost NOV in PO Jugoslavije v svojih narodih.« robne belokranjske vasi ob Kolpi, kakor je nekajkrat poizkusil z dolenjske strani tudi z izpadi v Gorjance. Vendar vsi ti napadi niso resneje vznemirjali Bele krajine, ki je v tem času postala najpomembnejše ozemlje na slovenskih osvobojenih tleh. Vedno bližje primikanje velikih front je v nemških obrambnih načrtih tudi Slovenijo postavilo na izredno važno mesto. Čez Slovenijo, vštevši Belo krajino, naj bi potekala zadnja nemška obrambna črta pred rajhom. To je odkrito povedal na zboru funkcionarjev nacistične stranke v Kranju Vrhovni komisar za jadransko operativno področje dr. Friedrich Rainer, ko je dejal: »Če ne bomo mogli več držati fronte v Beli krajini, se bomo morali umakniti daleč nazaj, ne da bi mogli zgraditi novo fronto.« Zato so Nemci poudarjali potrebo povečanja oboroženih akcij proti partizanom in njihovemu stalno osvobojenemu ozemlju. Te nemške načrte je z vsemi svojimi močmi podpiralo tudi politično vodstvo slovenskega domobranstva. Posebni odbor, ki je bil v ta namen sestavljen, je na svojih sejah pogosto razpravljal prav o Beli krajini in pošiljal svoje predloge Leonu Rupniku, da bi jih ta predlagal generalu Roesenerju. 2. avgusta 1944 ta odbor n. pr. predlaga: »Eno najnujnejših vprašanj je, kako streti komunistične glavne baze, ki so v Beli krajini ter na Banjški in Trnovski planoti, kjer se koncentrirajo najboljše partizanske edinice... Ti dve jedri bi bilo treba čim preje razbiti.« Mesec dni kasneje je ta odbor ponovno poudaril: »Takoj je treba preiti v splošno ofenzivo proti komunistom, zlasti s ciljem, da se uniči njihovo organizacijsko jedro v Beli krajini.« »SNEŽNI METEŽ« V jeseni 1944 sta se tako našla v popolnem soglasju gospodar in njegov hlapec, in v Roesenerje-vem in domobranskem štabu so začeli zoreti tudi načrti za ponoven vdor v Belo krajino. Načrt za napad na Belo krajino je imel naslov »Snežni metež« in uresničevati so ga začeli 11. novembra 1944. Ze pred glavnim napadom samim je bilo iz področja Kočevja in Novega mesta izvršenih več manjših sunkov v smeri proti Beli krajini. V enem teh bojev je pri Koprivniku padel tudi znani partizanski borec in heroj Alojz Kolman-Marok. Prav v dneh pa, ko sta se slovenska partizanska vojska in belokranj- sko ljudstvo poslavljala zadnjikrat od svojega tragično padlega komandanta Staneta, so se v Kočevju in Novem mestu vršile obsežne koncentracije nemških in domobranskih bataljonov in čet. 11. novembra so začeli prodirati iz dveh smeri: iz Kočevja proti Koprivniku, z namenom, da vdro v osrčje Bele krajine, in iz Novega mesta proti Semiču z namenom, da pritegnejo del partizanskih enot in olajšajo prodiranje kočevski koloni. Partizansko poveljstvo je takoj prekinilo operacije posameznih brigad, ki so jim bili določeni posebni strar teški cilji predvsem z nameravanim napadom na Kočevje in na postojanke ob Krki, ter poklicalo brigade na ogrožena področja. Prej, kot se je sovražnik nadejal, se je znašel v ognju partizanskih strojnic in jurišev. Čeprav je mali sovražni skupini uspelo, da se je v skoraj nepredirni megli pretihotapila do Črnomlja, vdrla vanj in zažgala gimnazijsko poslopje, je vendar glavnina kočevske kolone bila v tem času že skoraj obkoljena od partizanskih brigad. Nič bolje se ni zgodilo novomeški skupini, ki je samo za toliko časa vdrla v Semič, da je lahko umorila zajetega partizana. Na Pribišju se je tudi novomeška skupina znašla naenkrat v obroču partizanskih strojnic in nameravani zmagoslavni vdor v partizansko Belo krajino se je končal z velikim porazom. To so v svojih zaupnih poročilih priznavali tudi nemški poveljniki in celo domobranski oficirji, o katerih so poleg tega nemški komandanti v poročilih zapisali naravnost uničujočo sodbo. Nemška uradna vojna poročila obenem tudi priznavajo, da je vsak poizkus zasedbe Bele krajine vnaprej obsojen na neuspeh, ker da so partizani popolni gospodarji ne samo Bele krajine, ampak tudi obrobnega ozemlja in imajo zato vse možnosti, da napadalcu prereže j o odstopnico in ga tako uničijo. Pred takim popolnim uničenjem sta Nemce in domobrance rešila samo silna megla in divji beg. Po tem vdoru sovražnik ni več stopil na belokranjska tla. Boji za Belo krajino so sicer v zimi in spomladi 1945 še tu in tam trajali na Kolpi ali na robeh roških gozdov in v Suhi krajini. V aprilu 1945 je Bela krajina s ponosom sprejemala v svoji sredi borce V. Prekomorske brigade, ki so hiteli dalje na bojišča v Suhi krajini, in v maju dočakala veliki dan zmage in svobode. »STRETI MORAMO KOMUNISTIČNE BAZE V BELI KRAJINI« V poletju in jeseni 1944 je sovražnik večkrat vznemirjal ob- Čudna kratica Partizan Miško je prišel v neko mesto v svobodni Beli krajini. Ustavil se je pred hišo, na kateri je kar mrgolelo kratic: USAOJ, SPZZ, AVNOJ, SNOS itd. Toda Miško je bil brihtna partizanska glava, vse kratice je zlahka razvozlal, le tiste nad glavnimi vrati ni mogel. Pa vpraša mimoidočega Žeja Partizanski bataljon maršira skozi belokranjsko vas in tovariš J ovo na skrivaj smukne v neko kmečko hišo. Lepo pozdravi staro partizansko mamico in vpraša: »Imate kaj za piti, žejen sem?« Žena zajame s kozarcem vode iz škafa in mu jo ponudi. tovariša: Ti, kaj pa vendar pomeni tale VeHaODe?« »I kaj: VHOD vendar!« mu je pojasnil tovariš. Usmiljen intendant Major Povh, intendant Glavnega štaba, je bil usmiljen človek. Če te je daleč od skladišč srečal bosega in razcapanega, si se mu zasmili! v dno srca. »Joj, tovariš, kakšen pa si? Saj to niso več hlače, to ni več bluza!« Perila in nogavic tudi nimaš, revež! In bos v tem mrazu? Pridi k meni v Glavni štab, da te lepo oblečem!« Ampak če si potem res zale-zel v bližino skladišč in zagledal znan intendantov obraz ... Saj to je povsem drug človek, . mam gV]l France Mihelič: Partizanovo slovo »Ojej mamica!« se oglasi Jo vo. «Saj sem rekel, da sem žejen, ne pa umazan...« • •#*••• ••••••*«« -•-.••-». .»..«,.«. ,*..«„». ,»....-„. .•.-■,,«, . K Dnevu vstaje in desetletnici prvega zasedanja SNOS čestita delovnim ljudem Bele krajine Splošno trgovsko poJjetje Črnomelj si mislil. Ko si tovariša Povha pozdravil, te je pogledal $ strašansko obupanimi očmi in malone žalostno vprašal: »Tovariš kaj bi pa rad?« Hotel si povedati, takrat pa te je intendant živahno ustavil: »No, no! Bluza je Še kar dobra, hlače tudi. Malo zakrpaj pa boš kot nov. Kaj, čevlje? Naa, čevljev tudi nimam...« »Pa vsaj perilo, tovariš major!« »Ljubček, nimam, pa nimam! Operi, zašij, sa se đal* In ko je videl, Ka^u klavrna gleclaš: »No ja, čakaj!« Odhitel je in ti prinesel par — »snime«, »hej, tovariš, ne" kaj bo le. Zdravo!« Iz zapiskov Komisije pri predsedstvu SNOS za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev Desetega julija 1944 so pričeli Nemci z močnimi silami napadati osvobojeno ozemlje vzhodne Bele krajine. Hoteli so opleniti vasi, predvsem pa izropati požeto žito in ustrahovati narodno lavedno ljudstvo. Napadala je I. kozaška divizija pod vodstvom nemškega generala von Pannwitza, ki so jo sestavljali donski kozaki, Nemci in ustaši. Roparski vdor pa se je ponesrečil, ker so takoj nastopile partizanske edinice XV. in XVIII. divizije, Belokranjskega odreda, topniške brigade VII. korpusa in nekatere hrvatske enote, ki so 16. julija dokončno prisilile sovražnika, da se je umaknil na izhodiščne položaje. Komisija pri predsedstvu SNOS za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, ki so jo sestavljali sodnik Fedor Košir, odvetnik dr, Rasto Tusu-lin, civilni sodnik Bogomir Bogataj, pater Modest, Golia in fotograf Daro Kopinič, je na mestu samem ugotovila posledice vandalskega vdora in o vsem napravila zapisnike. Komisija je ugotovila, da je bilo tiste dni ustreljenih 13 civilistov, da so podivjane tolpe po-žigale v 2eleznikih, Vidošičih, Krmačini, Drašičih, na Boldražu in Svržakih, v Curilih, Radovi čih, Rosalnicah in Metliki. Po žganih je bilo 270 objektov, od tega samo v Metliki 31 stano vanjskih hiš in 99 gospodarskih poslopij. Škode je bilo za desetine milijonov predvojnih dinarjev. Naj vam o tistih trdih časih govore priče same: Priča Kozjan Marija z Boža-kovega je v zapisniku izpovedala: »Nemci so prišli prvič na Bo-žakovo v četrtek dne 13. julija 1944. Ko smo domači zaslišali streljanje, smo se vsi umaknili v sosedovo zidanico, le pokojni Anton Kozjan je ostal doma. Ko je streljanje ponehalo, smo se vrnili in, ker brata ni bilo doma, smo ga iskali okoli hiše. Našli smo ga ležečega na tleh pri podu. Bil je mrtev in imel je strel skozi hrbet v srce. Nihče ne ve, zakaj je bil ustreljen in kdo ga je ustrelil. Pokojni brat je bil star 66 let in je vodil naše posestvo.« Priča Bajuk Katarina iz Drašič je izpovedala: »V četrtek dne 13. julija 1943 je gorela naša zidanica pod vasjo. Jaz sem šla gasit in tudi mojega moža ni vzdržalo, da ne bi šel pomagat. Straža ga je pustila naprej, vendar je neki stražar na drugem mestu opazil mojega 69-letnega moža Antona, obrnil proti njemu mitraljez in ga ubil z nekaj streli. Jaz sem se umaknila v četrtek v Metliko. V moji odsotnosti so hišo popolnoma izropali.« Priča Simonič Ana s Svrža-kov je izpovedala: »Dne 16. julija 1944 so prišli Nemci tudi v našo vas. Moj oče, 69-Ictni Siminič Martin, rojen na Svržakih, je stal pri domačem podu, ki so ga Nemci zažgali. Nemci so očeta prijeli in zahtevali od njega, da jim kaže pot v Metliko, da jim pokaže župnišče, občino in komando mesta. Oče je odšel pred njimi, ker pa je zaradi starosti hodil počasi, so ga pretepali in končno na Zvir-kovem vrhu nad Metliko ustrelili. Dobil je en strel, prebadali pa so ga že na tleh ležečega z noži. Pokopan je pri Treh farah. Moja mati, 58-letna Marija, je stala na pragu in ko so Nemci zažigali gospodarska poslopja v naši vasi, jih je prosila, naj puste vsaj stanovanjsko hišo pri miru. Vtem pa je neki ustaš ustrelil s samokresom proti njej in ji prestrelil obe lici- Ce ne bi mati zmaknila glave, bi jo zadel naravnost v glavo. Očeta so ustrelili pravi Nemci, mater pa je ranil ustaš. Požgali so nam pod, kaščo in hlev.« Komisija, ki so jo sestavljali Modest Golia, Kopinič Daro in Malešič Ivan, je izpovedala sledeče: »Dne 16. julija 1944 okoli desete ure dopoldne so vdrli v Metliko oddelki nemške vojske, vred. Od ognja teh hiš so se vnele tudi sosednje hiše, tako da je opaziti poleg omenjenih pogorišč še sedem požganih domov. Ob vstopu v mesto, in sicer po cesti iz Drašič, je opaziti na levi in desni strani ceste mnogo pogorišč, po večini malih kmečkih domov. Ta pogorišča se vlečejo vse do gostilne Kopinič in se nadaljujejo v smeri So- Praznik slovenskih in hrvatskih brigad v Metliki 9. julija 1944 približno 300 mož. Komisija je pri ogledu mesta Metlike ugotovila, da je v središču Metlike popolnoma požgan Zdravstveni dom, hiša posestnika, trgovca in bivšega župana Malešiča Ivana, dalje garaža mehanika Cvelbar-ja Lojzeta, hiša posestnika Brodarica Ivana in hiša posestnika Pakarja. Vse te hiše so bile namenoma zažgane po nemških vojakih in so pogorele do tal, po večini z vsem inventarjem kolskega doma. Po izjavi domačinov je pogorelo 32 stanovanjskih poslopij, kar bo itak razvidno iz priloženih spisov ob prijavi škode. Na pogoriščih je opaziti obžgano stanovanjsko opremo, uničene šivalne stroje, razbito kuhinjsko posodo, ogorke sena in slame, spraženo pšenico in koruzo in okoli hiš ožgano in uvelo sadno drevje. Na pobočjih pod cerkvijo sv. Roka je opaziti več pogorišč pristav, gospodarskih poslopij in kozolcev. Nemci so se zadržali v Metliki približno 1 uro in pol in so v tem času ropali po hišah in odnašali prav vse, kar jim je prišlo pod roko. Nemci so trosili po mestu letake z izjavami nekih izdajalcev, v katerih pozivajo ljudi, naj se priključijo nemški vojski, češ da se nikomur ne bo nič zgodilo. Ne letaku je bil podpis: »I. kozaška divizija«. Oddelek vojaštva, ki je vdrl v Metliko, je bil sestavljen iz pravih Nemcev, ustašev in ruskih kozakov. Imeli so s seboj v posebnih ročnih brizgalnicah neko gorljivo snov in pa zaži-galne fosforne ploščice, ki so jih metali tudi iz avionov. Vojaki so sami izjavljali prebivalstvu, da bodo Metliko do tal požgali in nato vse pobesili, in le dejstvo, da so zaradi pritiska partizanov morali Metliko tako hitro zapustiti, je bilo odločilno, da svoje namere niso izvršili. V mestu samem je bilo izvršenih tudi nekaj posilstev, vendar podrobnosti o tem ni mogoče izvedeti, ker se žrtve sramujejo povedati. V Metliki sami so ustrelili Kozjan Mileno, mater dveh otrok, ki je bila noseča. Zapisnik o zaslišanju prič za ta primer je priložen. Ustrelili so tudi Voglarja Martina, ki so ga po vsej verjetnosti najprej živega zažgali. Postrelili bi gotovo še več drugih ljudi, ker pa jim je primanjkovalo časa in ker so bili preveč zaposleni z ropanjem svoje namere niso mogli izvršiti.« —r Spomini na XV. belokranjsko brigado Bela krajina je bila zibelka narodnoosvobodilnega gibanja. Prvi partizani, ki so že leta 1941 padli v borbi s številčno močnejšim italijanskim okupatorjem na Gornjih Lazah, so bili Belo-kranjci. Kmalu je partizanstvo zajelo vso Belo krajino. Nič ni pomagalo fašistom, da so se utrdili z močnim obzidjem in žico. Spričo udarnih partizanskih brigad se je njihova sila povsem skrhala. Jeseni 1943, po kapitulaciji Italije, je bila na osvobojenem belokranjskem ozemlju formirana XV. belokranjska brigada, ki je spadala v sklop XV. divizije. Tvorili so jo trije bataljoni, po večini samih belokranjskih borcev. Njen prvi komandant je bil hrabri in preudarni Vasja, šef obveščevalnega centra pa Jernej. Brigada je doživela svoj prvi ognjeni krst pri Suhorju, v oktobrski nemški ofenzivi. Ze v začetku svojega obstoja je uspešno uničevala nemške kolone, ki so iz Hrvatske skozi Belo krajino prodirale na Dolenjsko. Belokranjski borci so takrat dobili v roke nemške »šmajserje«, s katerimi so kasneje uničevali ustaške, nemške in be-logardistične postojanke. Iz Bele krajine je XV. brigada šla v Suho krajino napadat številna belogardistična gnezda: Rašico, Zdensko vas in druga. Najhujša je bila borba za Zdensko vas leta 1944. Vas leži v ravnini; belogardisti so jo močno utrdili in obdali z žico, pred katero je neprestano patrulji-ral tank. Borba je trajala dva dni in dve noči. Najprej je bilo treba zavzeti v bunker spremenjeno cerkev sv. Antona. V zvoniku so beli imeli mitraljez. Iz partizanskega topa je priletela krogla in porušila cerkev. Sledilo je še nekaj jurišev in postojanka je bila zavzeta. Tank so borci zaplenili in sredi vasi minirali. Padlo je veliko belih, Bunkerji in hiše so bile poškropljene s krvjo. Zaplenjeno je bilo veliko vojaške opreme. Se mnogo zmagovitih borb je imela XV. brigada do osvoboditve, kajti Nemci in njihovi pomagači so jo hoteli na vsak način uničiti. Z veseljem se bomo v Črnom- lju srečali stari borci XV. belokranjske brigade in obudili spomin na njene slavne, zmagovite pohode. Spet bomo iz polnih grl zapeli borbeno pesem svoje brigade: »Hiti, brigada petnajsta!«, ki nas je navduševala v borbah in jeklenila našo voljo do zmage. Metod Plut r »Prvo zasedanje SNOS, ki je bilo dne 19. in 20 bruarja 1944, je brez dvoma mejnik v razvoju slovenskega narodnega osvobodilnega gibanja. Ce so vsa naša večja zborovanja — tudi kočevski Zbor odposlancev slovenskega naroda — doslej pretresala predvsem taka politična vprašanja, ki so značilna za množično gibanje, je prvo zasedanje SNOS neposredno in ustvarjalno razpravljalo zlasti o graditvi narodne oblasti in slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije, o graditvi naše ljudske demokracije, o gospodarskih vprašanjih, o prosvetnih In kulturnih problemih. Odloki, ki jih je sprejelo prvo zasedanje SNOS, niso več samo odloki, kakršni so doslej spremljali bolj ali manj samorasli, iz neposredne narodne osvobodilne borbe izvirajoči in neposrednim potrebam narodnega osvobodilnega gibanja ustrezni pohod slovenske narodne oblasti, temveč so že neprimerno več. So temelji naše narodne oblasti in ljudske demokracije v — svobodni bodočnosti.« Boris Kidrič v »Uvodu* brošure SKLEPI IN ODLOKI I. zasedanja SNOS 0 f 0 61 V Beli krajini so na osvobojenem ozemlju pred 10. leti bile osnovane prve letalske baze Bilo jih je več. Na primernem terenu ob Kolpi so bila letališča med Krasincem in Griblji-mi, na Otoku, v bližini Črnomlja in v Dragatušu. Na teh letališčih so pristajala naša in zavezniška letala, ki so dovaža-la vojaški material, municijo in orožje, odvažala pa ranjence in civilno prebivalstvo, predvsem pa ogrožene partizanske družine. Na teh letališčih se je vkrcalo tudi več naših vojaških predstavnikov m predstavnikov naše oblasti Vse naše baze so bile povezane z letalskim štabom, ki je imel svoj center v Črnomlju, z glavno zavezniško bazo v Bariju. Poleg letališč je bilo pu Beli krajini več centrov — Gorjanci, Popoviči v Žužemberku, Dragatuš, Paka ob Starem trgu, Predgrad itd., kamor so s padali spuščali vojaški in sanitetni material, hrano, obleko in drugo. Vaščani, posebno iz Krasinca. se še živo spominjajo dogodkov iz prvih partizanskih letališč. Sladic Jože Lz Krasinca rad pripoveduje svoje spomine. V njegovi hiši je bila VDV, ki jc suvala letališče. Tudi sam je bil udeležen pri raznih predvsem gospodarskih akcijah, ki so bile izrednega pomena, sai je na bazi v Krasincu bilo stalno okrog 60 vojakov, v vaseh pa je čakalo vedno po več sto ranjencev in civilnega prebivalstva za transport. Tovariš Sladic z nasmejanim obrazom pripoveduje, kako je ob ustaš-kem poizkusu, da raztijejo letališče na Krasincu, uspelo komandantu letalske baze, pilotu Francu Sodnikarju, ustaše prevarati s tem, da je prenesel letalski znak na njihov teren onkraj Kolpe. Ustaši so bombardirali svoj lastni center, vas Pravotino, partizanski aerodrom pa je bil nepoškodovan. Tudi druga letališča so bila večkrat napadena; nemški in ustaški bombniki so se poizkušali prebiti, toda letališča so bila dobro zavarovana, pripoveduje Jakovčič Janez iz Krasinca, nekdanji kurir letalske baze. Imeli smo dobro protiletalsko zaščito na Kučana, na Pleševici in gričkih v bližini naših vasi. Večkrat so na našem letališču prisilno pristala po sovražniku ogrožena aH zadeta zavezniška letala. Tov. JaJtovčiču je najbolj ostalo v spominu več tisoč ranjencev, ki so bili z letališč odpeljani v bolnice. Dnevno so z letališča pri Krasincu transportirali po 50 ranjencev, včasih pa tudi več. Nekoč, pravi tov. Jakovčič, je v enem dnevu pristalo 36 letal, navadno pa jih je pristajalo 6 — 8. Vaščani so skupno z vojaki ob zimskih dneh čiči e v enem dnevu pristalo sneg tako, da je letališče bilo vedno pripravljeno za pristanek in vzlet. Sličnih spominov je med Krasinčani še mnogo. Zelo ponosni so, da so s pomočjo DES in prostovoljnim delom dobili prvi po osvoboditvi svojo transformatorsko postajo in jim je že novembra 1945 zasvetila elektrika. Transformatorska postaja z visokim in nizkim vodom je bila končana v štirih tednih; sedaj bi jo bilo treba obnoviti in Krasinčani so sklenili, da bodo to opravili do prihodnjega leta, ko bodo prvič proslavljali svoj občinski praznik. Gradac, Otok, Krasinc, Cer-kvišče vsa te vasi se danes pridno pripravljajo na 22. julij in z veseljem pričakujejo letalski miting, ki bo na njihovem področju. Letalska zveza Slovenije bo skupaj z letalsko garnizijo v Ljubljani, v spomin na prva partizanska letališča in? na vse čudna kri V Beli krajini je bila šele peščica partizanov, ko jo maha italijanska patrulja skozi brezovo lozo — dva veterana in en novinec. Tresoč se kot šiba. vpraša novinec Pepo veterana »Caro mio, povej no, kako diši kri?« Veteran, ki mu strah tudi leze po kosteh odgovori:* Orco dio, ne vem!« Pa pobara Pepino drugega veterana. Nič odgovora. Neka.i časa molče in predvidno stopajo dalje, tedaj se veteran le oglasi: »Zdi se mi, kamerad, da kri sploh ne diši, ampak smrdi...« Spet hlačajo počasi dalje, na vsem lepem pa vzklikne Pepino: »O santa santissima! Zdi se mi, da smo že vsi trije krvavi! Vohata kako smrdimo?« žrtve, ki so jih ljudje doprinesli v tistih težkih, junaških dneh, odkrila 22. julija ob 8. uri zjutraj simbolični spomenik v Črnomlju. B.T. 1/ znamenju priprav na 22. galij Pri javnih delih na gradbiščih in ureditvi mesta Črnomlja sodelujejo tudi belokranjski študentje. Skoraj vedno jih je na delu do 50. Pomagajo pri ureditvi kanalizacije, parkov in nasadov. Končana so glavna dela pri dijaškem internatu in pri zgodovinski stavbi prosvetnega doma, kjer je bilo prvo zasedanje SNOS. Urejujejo tudi fizkul-turni stadion, kjer bo glavni del proslave 22. julija. Na Suhorju, od koder je pred 10 leti odšla 14. divizija na svoj legendarni pohod na Štajersko, dokončujejo dela za postavitev spomenika. Postavili so novo škarpo in popravili cesto; pri delu pomagajo tudi mladinke. Prebivalci vasi Drage tudi končujejo dela na svoji novi cesti, na katero bodo v resnici lahko ponosni. Draga pod Gorjanci je bila med NOB znamenita partizanska postojanka, kjer sta bila najdlje štab belokranjskega odreda in štab cone. Vaščani so še danes ponosni, ker v vasi ves čas vojne ni bilo izdajalca. Vprašujejo le, kdaj bo tudi njihova vas dobila kak spomenik. . V Jamniku in Glavici dokončujejo glavna dela pri zajetju izvirov, ki bodo dajali vodo Beli krajini. Vsak čas pričakujejo tudi cevi, da bo delo od zbiralnika dalje v redu potekalo. Odgovorni gospodarstveniki na občinskem ljudskem odboru z največjo skrbjo urejujejo potek del za ureditev vodovoda v metliški občini. V tednu čistoče pridejo v Belo krajino sanitarne ekipe, ki bodo delale na terenu. V ta namen je bilo v posameznih občinah posvetovanje tečajnic RK, ki bodo pomagale ekipam. Posamezne občine bodo v tednu čistoče še posebej poskrbele, da bo delo na terenu čim uspešnejše. R. F, 3 Ive Šubic: Pohod (linorez) ».....»- ............ »Pojačaj brzinu ...« Hrvatski partizani so napad- j 1: neko domobransko postajo ob j progi. Na silo mobilizirani domobrani so po kratki borbi odložili orežje, partizani pa so potem ustavili še vlak, ki je ' pripeljal mimo, in zaplenili tri vagone masti, namenjene za Nemčijo. Na izpraznjene vagone sa napisali s kredo: Domobranima čast, partizanima mast, a tebi, Ante — prazne kante!« Popravili pa so tudi ustaške parole. Kjer je prej pisallo: »Pojačaj rad, da skratiš rat«, se je zableščal nov napis: Pojačaj brzinu,da preskočiš j minu!« j Potem so vlak pod polno paro poslali naprej po progi. ...... .......... *. ...*.,., Rudarski pozdrav Ali si se že prijavil za potovanje v Črnomelj? V četrtek 22. julija na svidenje v partizanski Bel! krajini! 22. 3 U L vsem borcem in aktivistom narodnoosvobodilne vojne pošiljajo ob rudarji Kanižarice ...... .».-•- ......... ..■.».■»■ -*..».,., .»-»■ «•«•1 •*"•" -•■...«. . LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE • NOVO MESTO S SVOJIMI OBRATI: SOTESKA, STRAŽA IN PARKETARNA V STRAŽI nudi svojim odjemalcem po najnižjih dnevnih cenah- smrekov {jelov) rezan les, bukov parjen in neparjen rezan les, brestov rezan les, hrastov rezan les, sadne zaboje - gajbi ce, bukove in hrastove parkete. Za vsa naročila in informacije se obračajte na komercialni oddel. podjetja - tel. 109 Novo mesto DELOVNI KOLEKTIV LIP NOVO MESTO .e*.«.*«« -••.•»••• •**.••*•• .♦«••»•» ••»•« Stev. 28—29 »DOLENJSKI UST« Stran 7 Ivan Kreft: j* Speharjev obračun z Mačkovo POlltlko V SI OVGni 11 Pred dvajsetletnico »Ljudske pravice« •••<»• •••.••.«. ■«..«..«» •«..*».«• .•«•«•«•• •••<•»••>••*•• ■ ► |,.«.tl.|n|.i,l >#••■•••* •#•»••••• ••« Franc špehar, kmet iz Gorice pri Vinici, je bil izvoljen za predsednika Slovenske kmečke stranke leta 1939, ko je Hrvaška kmečka stranka že bila vladna stranka. Večina v vodstva Slovenske kmečke stranke se je iz oportunizma vezala na Hrvaško kmečko stranko in njenega voditelja dr. Vladimirja Mačka. Častna izjema je bil le Franc Špehar, ki ga niso premotili izgledi, da kot slovenski mačkovec napravi politično kariero. Janko Jarc je politika Špehar j a takole opisal: »Spočetka vnet mačkovec (pravilneje bi bilo napisati radičevec, op. L K.) je bil na nekem novomeškem predvolilnem zborovanju leta 1938 pridobljen za stvar kmetsko-delavskega gibanja in mu ostal dosledno zvest. Izredno nadarjen se je neprestano izobraževal in prebiral zlasti marksistično literaturo. Zanimivo je, da je po zatrjevanju njegovih prijateljev znal n. pr. Speransa skoraj na izust- Odslej je bil Franc Špehar na vseh zborovanjih mačkovskega in kmet-sko-delavskega gibanja in je vedno nastopal kot predstavnik ljudkega kmetskega elementa. Njegov vpliv je bil takrat tako velik, da je njegova pridobitev za progresivno kmetsko-delavsko gibanje pomenila pravzaprav pridobitev vsega obmejnega belokranjskega pasu.« (»Kronika,« Leto čar je v imenu svoje skupine združitev odklonil, pripravljal ustanovitev Slovenske kmetske stranke (SKS) in predlagal, naj se posebej organizirana kmetska stranka in posebej organizirana delavska stranka koalirata v kmečko-delavsko zvezo. Ker po demokratičnih načelih ni mogoče nikomur braniti, da ustanovi stranko, je predstavnik delavstva v KDG Franc Leskošek v tako zvezo privolil, da bi prišlo takoj vsaj do delnega sodelovanja; vendar z rezervo, da odklanja mnenje g. dr-ja Lončarja, naj ima SKS nekak monopol za politično organiziranje kmetskega ljudstva. Kmalu pa se je izkazalo, da dr. Lončar, dr. Vavpetič in drugi »voditelji« SKS v praksi odklanjajo sploh vsako sogelovanje s KDG in njenim delavskim krilom. -Pri deiu »na terenu« pa se je izkazalo, da vidijo kmetje rešitev le v trdni zvezi z delavci, da obsojajo »eksekutivo« SKS, da zahtevajo, naj se i g. dr. Lončar i g. dr. Kukovec iz vodstev umakneta, če se ne moreta sporazumeti; kmetje iz SKS in KDG pa se bodo že sporazumeli med seboj in z delavci. In tako je zorela misel na Zvezo delovnega ljudstva. G. dr. Lončar je sicer odklon". 1 vsak razgovor o tem, toda drugačnega mnenja so bili kmetje in SKS in predsednik SKS Franc Špehar. B. Jakac: Ravnac pod Gorjanci ob zaključku poti I. (1953), št L Janko Jarc: »Bela krajina v uporu«). V brošuri: »V, obrambo demokratskih svoboščin!« omenja Edvard Kardelj Speharje-vo pozitivno vlogo v naslednji z,vezi: »Po volitvah 11. decembra 1938 je vedel vsak pameten človek, da razcepljenost demokratičnih sil koristi le reakciji - JRZ in JNS. Kmeč-ko-delavska skupina (predsednik dr. Kukovec, predstavnik delavstva Leskošek: KDG) je zato na sestanku delegatov sklenila, da bo storila vse, da pride do združitve vseh demokratičnih skupin. G. dr. Lon- Da so-bili kmetje iz SKS in predsednik SKS res drugačnega mnenja dokazuje letak, ki ga je v imenu kmečkega odbora »Zveze delovnega ljudstva« v začetku decembra 1939 sestavil in razmnožil Franc Spehar. Letak je odgovor na uvodni članek »Slovenca« z dne 23. novembra 1939 z naslovom: »Političen pastop komunistov v Sloveniji.« Naj citiramo tisti del, v katerem se Špehar za vedno odreka mačkovski politiki: »Mi smo se od gospode poslovili za vedno, čeprav je »Slovenec« še pred kratkim pisal, da se slovenski kmečki Prijavite se takoj najbližjemu odboru za organizacijo prevoza v Belo krajino — vsi na proslavo Dneva vstaje in 10. obletnice I. zasedanja SNOS v Črnomlju! Mimogrede po Dol. Toplicah ■ Na pokopališču v Dol. Toplicah je grobišče 15 padlih partizanov. Petnajst kamnov, zasajenih v zemljo, pomeni petnajst neuklonljivih ljudi, ki so dali življenje za svobodo. Toliko, da *« ti kamni vidijo iz starinskih rtttninih lilij m drugega Šavja, ki se daleč ni lepotično. Ali bi ne bilo mogoče ta košček zemlje sprer>-"ntti v res lepo urejeno cvetočo gredo! Morda bi položili po tleh kamenite plošče ali pa grobišče uredili kot skalnjak, in ga sploh vzdrževali tako, kot junaki, ki sP* pod rušo, zaslužijo. Pokopališče^ je sploh precejšen zntk kulture in pietete prebivalcev dotičnega kraja. 2a pokopališče v Dol Toplicah pa to ne velja. Ne le, da je že sam dohod po ozki stezici med visoko travo toliko nemopoč, je tudi celotna ureditev pokopališča nekaj nemogočega. Poleg ie omenjenega partizanskega grobišča je na tem pokopališču Še precej starih železnih nagrobnikov, ki pa se kot vse drugo, komaj vidijo iz visoke trave. Sredi pokopališča stoii, od vojne poškodovana ka-p"!a in ?'ja je kljub Horvato-vim namenom tudi med štajerskimi kmeti zmagala politika sodelovanja kmečkega gibanja (SKS) s Partijo v Zvezi delovnega ljudstva, katere najvidnejši predstavnik je bil Franc Špehar, belokranjski mali kmet Ljudstvo novomeškega okraja čestita junaški Beli krajini ob našem skupnem velikem prazniku in ji želi pri socialistični graditvi prav tako sijajnih uspehov, kakor jih je dosegla v težki narodnoosvobodilni borbi V imenu delovnih ljudi novomeškega okraja OKRAJNI LJUDSKI NOVO ODBOR MESTO ••-.«..». ■«.,»..«..•,.«..«..*..«.,•..«..«..«, -q--»Tiqi tj,L| Sport in telesna vzgoja v Beli krajini V dobrem letu en državni in šest republiških prvakov O črnomaljskih atletih prihaja v juvnost čedalje več ugodnih vesti in lahko s ponosom zremo na dosežene uspehe. Čeprav so pogoji za atletiko zelo skromni (atletska steza še ni dograjena] «n nekateri tekmovalci Dopisjfto v »Doleniski lisi« Eno Izmed moštev malega roko meta, ki se jc črnomaljski mladini izredno priljubil Zadnji dve leti »e vse pogosteje uveljavljajo tudi belokranjski športniki. Ceprnv so pogoji za telesno-vzgojno razgibanost minimalni, ta Hili kljub temu doseženi lepi uspehi. Danes, po dobrem letu športnega urlejstvovan ja. lahko v Črnomlju po-nosro zremo na svoje športne uspehe, bodisi v kvaliteti ali pa v mno-zičnusti. V Črnomlju so ustanovili TVD PARTIZAN V novembru 1952 je bilo osnovano telesno vzgojno društvo Partizan. Prvi koraki k organiziranju telesne vzgoje je bilo nujna ustanovna skupština telovadnega aH pa športnega društva. Odločili smo se za pr vo. ker se je pač danes na podeželju vloga TVD bistveno spremenila. V Partizanu »o združene vse telesno vzgojne metode in oblike. To je bil pnč glavni vzrok, da ie vsa mladina, ki ljubi Sport združi t osnovno telesno vzgojno organizacijo. Mladina naj se bavi s športi, ki jo zanimajo in veselijo To je bilo osnovno načelo našega druitva, ki je precej razburkalo marsikaterega ozkogrudnega funkrio narja »Partizana«. Na nase društvo se je gledalo kot na drušlvo — od padnikov. No, danes so tudi tisti tvideli, da je belokranjska mladine krenila po poti, ki je sodobna ie orimerna dvajsetemu stoletju, dobi Sport*. dosegli že kar lepe uspehe. Lansko leto ie mladinec Srinc osvojil naslov mladinskega prvaka Ljudske republike Slovenije in državnega prvaka Federativne ljudske republike Jugoslavije v crossu. Plut je republiški prvak (Žal do tedaj ni bil v formi) Simonič letošnji mladinski prvak Slovenije » oroaia Ud< totdlnjem mladintkeii DrVeMttu Slovenije so mladi črnomaljski atleti vnovič pTe eaetili. Knstelic je vrgel kopje 4.-..4II ii lajflđe] prvo mesto. Mušič je \ nični krogle z. rezultatom 14.IS, rav-n" t iko osvojil naslov republiškega prvaka, Simonič pa je v teku no lOOC metrov bil drugi. Poleg tega se uspešno nastopili na raznih mednarodnih tekmovanjih v Celju, Zagre bu, Subotiei in Beogradu itd. Črnomelj — mesto kopjašev Črnomelj je že znan po T,CJ £lo veni H kot mestece kopjašev in bllr Profesor Marijan Kolarlf mentor belokranjskih Športnikov je že mnogo govora o rezultatih teh mladih ljudi. Iz naših vrst je odšel Plut — slovenski prvak — in vsi so bili prepričani, da naslednika ne bo. Toda za presenečenje ie poskrbel mladi, 16-letni Kastelec, ki je z mt toni 51.40 metrov najboljši mlajši mladinec v Sloveniji! Tudi Mušič n« zaostaja za nadarjenim Kastelcem Najboljša desetorica je vrgla kopje 4f>0.24 metrov daleč. Plut 61.60, Ka ■^telec 51.40, Mušič 40.36, Kapš 46.70. Cop 43.32, Jamšek 43.06. Brine 42.28. Likovec 41.18, Urbas 40.80, Gerkšič 40.54 — povprečen met prve desetorice 46.024 metrov. Ne samo, da imamo v tej stroki prvenstvo v Sloveniji, lahko rečemo tudi v Jugoslaviji. \ zvezni ligi pa sta Mušič in Kastelec zastopala »Odred« iu zasedla vedno prva mesta. Vzgoja kadra Črnomelj tudi skrbi za svoj na raščaj, kar se predvsem vidi v atletiki, rokometu in deloma tudi v namiznem tenisu, ki ima med pionirji okoli 40 pristašev. Na prvenstv.u Slovenije so imeli smolo in so se plasirali na tretje mesto za Projektorjem in Kočevjem. V atletiki pa je oreseneiil pionir Mihelič v skoku v višino s 152 cm! Ravno tako so dobri tudi v drugih disciplinah, kar «n dokazali na belokranjskem prven utvu, med pionirkami je ravno tako priljubljena atletika, saj so na prvenstvu dominirali in zmagali v vseh disciplinah M3-letna Zunifi je skočila 123 cm v višino). Napredek in množičnost V Partizanu se pri nas posveča največ pozornosti športnim igram, ki so danes za mladino bolj privlačne k.ot orodna telovadba. Čeprav so nekateri klevetali naše društvo, da se bavimo samo t rekorderstvom, imamo "t aktivnih športnikov, ki bi lahko ladomestili svoje tovariše, in brez traliu zremo v bodočnost. Vzgoja voditeljskega kadra Danes ima društvo enega kvalificiranega trenerja za atletiko {prof. Kolarič, ki je bil na raznih mednarodnih tečajih za atletiko) in inštruktorja za rokomet Ivota Likovica, ki ie tudi sestavil ln treniral rokometno ekipo. Letot bomo dobili še dva ■ova rokometna Inštruktorja, ki sta edaj na zveznem tečaju v Mariboru Nogomet, rokomet... Čeprav stadion za nogomet in veliki rokomet še ni dograjen, smo pre oričani, da bomo dobili vredno ennj Gorico, ki bo častno zastopala črnomaljski nogomet v republiškem merilu. Do sedaj so nogomet »trenirali« na šolskem stadionu, vendar je bil 'irepovedan zaradi raznih prekrškov Id dograjevanja stadiona. Na tem igrišču igramo le mali rokomet, v kn 'erem so Crnomalici, lohko bi rekli 'ačetniki. imeli kar dobre uspehe 'zkazali so se tudi na slovenskem 'rvenstvu, čeprav so ga igrali dve neseca in zasedli tretje mesto, ki bi z malo več sreče bilo lahko tudi pr. vo. Pogoji za namizni tenis, odbojko in smučanje bo nekoliko slabši, vendar so tudi v teh panogah dosegli zavidljive uspehe. Klopčič je na srednješolskem turnirju (pred enim ^ A^ tjem bodo izvedli 1ekmov«ndar bo treba m»*)iti na ustanovitev Športnega alt telesno vzgojtega društva. Tu 9f Je športno udejsfovanje le precej razmahnilo. Posebno se udej-stvujejo v odbojki, vendar to na dolenjskem prveustvu izpadli v četrt-finalu. Pred nekaj meseci so tudi začeli igrati nami/ni tenis in so imeli uspeh, čeprav so izgubili z Mladostjo iz Črnomlja z 8:2. Zdaj je ta šport zamrl, zaradi slabe organizacije drn šiva. V atletiki imajo le enega odlič nega predstavnika, Derganca. Na. raeravajo začeti igrati tudi mali rokomet, ki ima v tem delu Bele krajine pogoja u razvoj. V Semiču je za šport veliko zanimanje, vendar odbor TVP uima razumevanja do športa in gojijo le proste vaje in podobno. Edini veliki korak za napredek športa je zgraditev malega stadiona v Semiču. Jure Stcrk Na šolskem stadionu v Črnomlju je vedno živahno: tekači trenirajo letom) zasedel 4. meslo; ekipa pa 2 mesto za Kranjem. V smučanju pa je Kapš med 76%udeleženci na sred nješolskera prvenstvu Slovenije v skokih zasedel 16. mesto, prav tak* se je izkazal tudi Urbas, ki je med 26. tečajniki v Planici zasedel 7. mesto. Športni objekti Ti uspehi terjajo, da Črnomelj ne more več pogrešati stadiona za nogomet in rokomet, kjer naj bi se v bodoče Vzgajali in športno udejstvovali tudi belokranjski rokometaši in od-bojkarji. Za dograditev te športne naprave je OLO v Črnomlju odobril v letošnjem letu potrebni kredit. 2 milijona din pa je bilo na prizadevanje prijatelja belokranjske športne mladine in predsednika Cospodarske-ga"sveta pri OLO Nika Belopavlovi-ča in na priporočilo Sveta za prosve-tn in kulturo pri OLO odobrenih za dvig telesne vzgoje na šolah okraja Črnomelj. Črnomaljski stadion zn nogomet in atletiko, ki gn grad podjetje »Pionir« Novo mesto, bo imel olimpijske mere in 400 m dolgo *ekn!iščr> s tribuno in 500 sedeži Opremljen bo tudi s potrebnimi gar dorobami, kopalnicami itd, Do sedaj so igrišče še planirali, sedaj pa pri oravljajo dreuižo. Mladi rod belo kranjskih smrtnikov »e veseli s diona, ki bo v kratkem dograjen *e bo vse šlo tako kakor je predvi leno. Omeniti je potrebno, da so s< ■vladi šnorlniki črnomal i-ke gimn« % pKpie«B"di^"j SKS- Lahkoatletska vrsta belokranisk Ih mladincev - med njimi so dion, ki bo dograjen še ta mesec. Na državni in republiški prvaki Stran 8 DOLENJSKI fllST Stev. 28—29 Porast pijančevanla na Kočevskem in boi proti njemu Pijančevanje kaže tudi na Kočevskem precej žalostno podobo. Razbite družine, podhranjenost otrok pijancev, kriminal, prostitucija, vse to so sadovi pijančevanja. Precej je pi- Ne ure# ne dneva ne vemo Zgodilo se je na vsem lepem ln nepričakovano: naši naročnici Vidi Gregoričevl iz Nad-leska št. 44 pri Starem trgu pri Rakeku je priletelo v oko več koščkov stekla. Zatekla se je po zdravniško pomoč, vendar je bila poškodba prehuda in je Gre#oričeva oslepela na desno oko. To je bilo letos maja. Na prijavo ji je Državni zavarovalni zavod, podružnica v Novem mestu, po zdravniškem pregledu ugotovil 33,33% invalidnost in jI prejšnji teden izplačal 6.666 din odškodnine. Ker se je tov. Gregoričevi pripetila nezgoda še maja, je dobila ii-plačano zavarovalnino po prejšnji zavarovalni polici, s katero je bil doslej vsak naš naročnik zavarovan za primer popolne delovne nesposobnosti zaradi nezgode za 20.000 din. Od 1. julija dalje je vsak naš naročnik brezplačno nezgodno zavarovan za 40.000 din. Ne pozabite, da je edini pogoj za brezplačno nezgodno zavarovanje: poravnana naročnina našega lista! Uprava Dolenjskega lista jancev — družinskih očetov, ki delno ali pa v celoti poženejo po grlu otroške doklade. Kaj takemu očetu mar če otrok strada, samo da ima on ugodje. Vsekakor bo treba takim brez-srčnežem stopiti na prste, doklade pa odvzeti. Po podatkih Okrajne gostinske zbornice Kočevje so gostilne lani prodale za več kot 172 milijonov din alkoholnih pijač, medtem ko je bilo za brezalkoholne pijače potrošeno 10 milijonov 400 tisoč din. V letošnjem prvem četrtletju pa je stanje še slabše, saj je bilo v tem času potrošeno za okrog 60 milijonov din alkoholnih pijač, za brezalkoholne pa 1,750.000. Ce bo šlo pijančevanje s takim zagonom naprej, bomo imeli na kraju leta kaj žalostno bilanco. z dvigom pijančevanja se je povečalo tudi število kriminalnih dejanj — pretepov. Pred sodnikom za prekrške v Kočevju o lani obravnavali 432 pretepov zaradi pijančevanja. Da bo slika še popolnejša naj omenimo, da je bilo med temi pre-tepači-pijanci 83 mladoletnikov, starih od 14 do 18 let. Poleg tega, da so se pretepali, so imeli ti mladoletniki še druge grehe nad seboj: razgrajali so na javnih mestih, se vdajali prostituciji in podobno. Kaj žalostna je ugotovitev, da se pri tem prednjačili otroci delavskih staršev. Ko ugotavljamo številke, ki so šle v obliki alkohola po grlu, poglejmo na drugi strani koliko je ne izdelke. Vzemimo za primer Kmetij sko-gozdarsko posestvo, ki zalaga velik del prebivalstva na Kočevskem z mlekom. Tu so prodali lani za 12,120.000 din mleka in mlečnih izdelkov. Kakšno nesorazmerje izdatkov za alkohol ali pa za mleko! Upravičeno se lahko vprašamo, kaj je bilo doseduj pri nas storjenega v boju proti . mejit-vi pijančevanja? Ce smo pravični, moramo reči, da zelo malo, ali so pa uspehi premalo vidni. Na vsak način bo treba poostriti administrativne ukrepe proti tistim brezvestnim gostilničarjem, ki točijo pijače že preveč nacejenim gostom in mladoletnikom. Ljudi je treba odvračati od pijančevanja s prepričevanjem, nuditi jim je treba več kulturnega razvedrila. V rudniku Kočevje so izdali lani nad 9 milijonov din za kulturne potrebe delavcev in posledica —/ občutno zmanjšanje pijančevanja. Vse to in druge stvari v zvezi s pijančevanjem, oziroma z b i m proti temu zlu, so obravnavali te dni na posvetovanju, j vina, črnila ali bilo izdano za mleko in mleč- I se samo izpere Nova francoska tkanina V Parizu so nedavno pokazali javnosti novo francosko tkanino »velvenil.« ki je podobna žametu. Odlika velve-nila je v tem, da se izredno lahko čisti. Madeže od črnega od česar koli v hladni vodi z običajnim milom. Nova krajevna imena predlagajo Množične organizacije in zbori volivcev v novomeškem okraju so sprejeli vislo prcd-logov za preimenovanje nekaterih naselij, katerih sedanja imena niso primerna. Predlogi, ki jih je okrajni ljudski odbor sprejel ter po potrditvi na soji obeh zborov 16. junija predložil Izvršnemu svetu Lrtb, bo naslednji: V občini Dobrnič se naselje Rožempelj preimenuje v Rožno vas, naselje Kozjak se združi z naseljem Dolenje Selce, naselje Svetinja pa preimenuje v Staro goro. Uršna sela se naj preimenujejo v Vršna sela, kot se že imenuje železniška postaja, Verdun pri Urš-nih selih pa v Verdun pri Vršnih selih. St. Jošt pri Stoprčab bi se v bodoče imenoval Rakovo, Plemberk pri Težki vod; pa Razglednik. Sv. Helena pri Mirni odpade, ker se naselje priključi Mirni. St. Jurij pri Mirni peči naj se preimenuje v Rožnik na Dolenjskem, Sv. Vrh pri Mokronogu v Vrh nad Mokronogom, Sv. Križ pri Mokronogu pa v Beli grič. Za Roženberk pri Cirniku je predlagano, da naj bi se v bodoče imenoval Grič pri Malem Cirniku. St. Jakob pri Šentjerneju bi se po predlogu imenoval Dolenji Ostrog, Groblje pri Prekopi pa Groblje pri Šentjerneju. Statenberk pri Trebelnem naj bi se v bodoče imenoval Radulja pri Trebelnem. V trebanjski občini naj bi se preimenoval Rihpovec v Lipovec pri Trebnjem, Primštal v Drago pri Trebnjem in Sv Štefan v Štefanovo. Strauberk pri Trški gori naj se preimenuje v Veliki vrh na Dolenjskem, Sela pri Strauberku pa v Sela pri Gričevju. Kuken-berk pri Veliki Loki naj se bi imenoval v bodoče Podvrh na Dolenjskem, St. Lovrenc pa šentlovrenc. Pungert v občini Veliki Gaber naj se preimenuje v Sadni vrt, ker v resnici zgleda kot sadni vrt. Ime vasi Sv Marjeta v občini Žužemberk se odpravi, ker se naselje priključi naselju Vrh pri Križu. Vsi navedeni predlogi so res utemeljeni; stara imena navedenih naselij nimajo nič skupnega z našo družbeno in narodno stvarnostjo. Nova imena pa bodo v rabi šele, ko jih sprejme in potrdi Izvršni svet LRS, ter bo preimenovanje objavljeno v Uradnem listu LRS. R. katerega je organiziral OO OK, zastopani pa so bili predstavniki podjetij, ustanov, množičnih in družbenih organizacij. Na posvetovanju je bila tudi članica GO RKS Olga Krajgerjeva iz Ljubljane. Po živahnem razpravljanju o vseh škodljivih posledicah alkoholizma so zboro-valci soglasno sklenili, da je treba alkoholu napovedati boj na celi črti. Da bo ta boj res uspešen in da bo delo potekalo Oi^.nizirano, so ustanovili komisijo, ki bo odgovorna za to delo. Zaželjeno bi bilo, da po-do-ne komisije ustanove tudi na v -eh občinskih središčih ter da jim pomagajo pri tem vsi pametni in trezno misleči ljudje. O. K. »Sodobno gospodinjstvo« Danes, kr> se že povsod u-stanavljajo društva za napredno gospodinjstvo, ki jih moramo vsi res toplo pozdraviti, je prav, da so naše gospodinje dobile tudi svoje glasilo. Kajti gospodinjstvo zavzema v vsem našem življenju tako zelo široko področje in ima toliko raznovrstnih vprašanj, ki zadevajo družbo in gospodinje same, da je tudi našim ženam nujna čim širša izobrazba, splošna razgledanost in naprednost. Saj gospodinjstvo je navsezadnje večini naših žena poklic, »stroka«, za katero se je treba resno usposobiti, da bo s čim manjšini trudom čim već uspehov. Temu namenu .služijo društva za napredno gospodinjstvo, naš Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani in tudi mesečnik Sodobno gospodinjstvo, ki ga izda-j;i imenovani zavod. Pravkar je izšla skupna 3.-4. št. Sodobnega gospodinjstva z bogato in pisano vsebino, o kateri nam pričajo že naslovi glavnih člankov. Tako poroča Naši partizanski otroci nam pišejo iz Krania Pišemo Vam iz kolonije, ki jo je organiziral okrajni odbor ZB Novo mesto v Kranju 111 sirot nas je tukaj. Vsi smo ali brez matere ali brez očeta, nekateri pa celo brez obeh, ker so nam jih fašistični morilci med vojno pobili in nas tako oropali najdragocenejšega zaklada. Vkjub temu, da vsi občutimo to nenadomestljivo izgubo, saj smo prikrajšani za tisto toplino ni nežnost, ki sta jo zmožna dati samo mati in oče, pa vendar nismo pozabljeni. Organizacija ZB nam je za počitnice pripravila zelo lepo in prijetno življenie. Živimo v Kranju v prostorih Gumarske šole. Zelo lepo je tukaj. Polno malih in ličnih barak je. ki so podobne pravim paviljonom. Ob njih so gredice, pod nami šumi Sava, okoli nas pa kličejo na delo tovarne. To okolje je za nas, ki smo navajeni sicer lepega, vendar v primeri z Gorenjsko pritlikavega Dolenjskega gričevja, nepopisna sprememba, ki nam bo ostala vedno v najlepšem spominu. Oster gorenjski zrak in izdatna hrana nam bosta prav gotovo pomagala, da si bomo okrepili zdravje- V koloniji doživimo vsak dan kaj novega. Danes si bomo n. pr. ogledali tovarno »Pletenina«, popoldne pa bomo šli na izlet na Okroglo, kjer so fašisti s pomočjo domačih izdajalcev pobili osem partizanov. V prihodnje pa si bomo ogledali še tovarne slskro«, »Gumico«, »Tiskani-no« in še nekaj drugih indu- 21. in 22. juliju v Belo krajino - ne republiško proslavo Dnevu vstuje in 10. o'iletnice I. zasedanja SNOS! Prizadevanje higienskega aktiva na metliški gimnaziji Dolenjski muzej nima nezasedenih prostorov Na zadnjem zboru volivcev I. terena v Novem mestu je bilo med razpravo o nujni preselitvi Studijske knjižnice predlagano tudi, da bi se Studijska knjižnica vsaj začasi.o preselila v prostore obnovljene Križatije, kjer je Dolenjski muzej, češ da so prostori v tej stavbi neizkoriščeni. Ker so se glasovi o praznih prostorih ponavljali v mestu Požrešneži »pri delu« Požrešneži »pri delu« V Piemontu so imeli nenavadno gostijo. Vsi gosti so bili »težke kategorije;« zbrali so *e iz Soverne Italije, z Ažurne obale in latinskega dela Sv".ce. To vsakoletno tekmovanje debel'iharjev 23. maja se je začelo leta 1950. Na letošnji gostiji je bilo 70 oseb, moških in žensk, in nobena ni imela manj kot 100 kg V požrešno-stt so tekmovali celih šest ur. V tem času so pojedli neznansko količino predjedi, tri vrste juh, 50 kg rib, 50 kg telečje pečenke, 35 piščancev, 40 puranov, celo grmado solate, krompirja in belušev, zatem 1e prišel na vrsto sir in kolači. Pojedli so tudi 10 po osem *g težkih tort. Neka francoska cvetličarka lz Nizze, težka 140 kg, je imela vse pogoje, da bo zmagala ln postala »Miss debelosti,« toda spodnesla jo je Speranca Gorčini, težka 143 kg Od moških je zmagal Paolo Bacchelli, ki je bil že lani odnesel prvo nagrado s svojimi 1*56 kg; prav toliko je tehtal tudi letos. t t tudi ob drugih prilikah, je LOMO na svoji seji imenoval komisijo, ki naj pregleda, če šo vsi prostori v Križat i ji zasedeni in koliko je praznih sob. Komisija se je sestala 5. julija dopoldne in po pregledu vseh prostorov v Križatiji ugotovila, da v stavbi ni praznih prostorov. V prvem nadstropju so urejeni prostori za dva oddelka muzeja, ki sta na razpolago za ogled obiskovalcem, zraven pa je še upravna pisarna. Prostori v pritličju so zasedeni: dve sobi zavzema Dolenjski arhiv in sta popolnoma nabiti, dve sobi služita začasno za shrambo muzejskega pohištva in raznih muzejskih predmetov. Nekaj manjših prostorov v pritličju uporablja privatna stranka za stanovanje. Tudi vsi pomožni prostori so založeni z raznimi muzejskimi predmeti. Podrobna zasedba vseh prostorov v Križatiji je razvidna iz zapisnika, ki ga lahko vsak dobi na vpogled pri tajniku ljudskega odbora mestne občine. Skrb za zdravje, odstranjevanje vsega, kar povzroča in pospešuje bolezni, mora biti temeljna skrb vsakega. V^an mj;a v-^.l.vi. kaj zdravje pospešuje in kakšni so vzroki bolezni. Sai smo mnogim boleznim krivi sami, oziroma j naša nepoučenost aH matomar- I nost. Higiena (zdravoslovje; zdravstvena zaščita) je tisti predmet, ki ga je treba spet čimprej vpeljati v Šole, mu dati eno prvih mest v spričevalu. £e otroka moramo o hisi^ni dobro poučiti, da bomo mi-li zdrav rod in čimbolj zatrli bolezni m njih vzroke. Belokranjčki — dijaki nižje gimnazije v Metliki so nep'itr-pežljivl. Začeli so kar »na lastno pest« i II. polletju šo'ske^a leta. Ustanovu, so v šoli higiensKl aktiv in s' zadali naloge lz osnov higiene v zvezi z zivljcnltm v Soli. Izpolnjevali so 1ih z veseljem, resno ln požrtvovalno. Kakšne so bile naloge njihovega higienskega aktiva? V glavnem Ob 22. juliju ; čestita ■ t Slikarsko-pleskarsko ; podjetje - Črnomelj • <•>••< .•«.•*.*» Skrb za telesno higieno, za higieno obleke, šolskih potrebam, Šolskih prostorov; skrb za pravilno držo telesa pri učanju (pri sedenju ln stoji, da ne bodo imeli ukrivljenih hrbten c in pokvarjenih oči), skrb za preprečevanj t nalezljivih bolezni, prizadevanje, da se odvadijo grclln in nehigienskih razvad (smrkan.'a, pljuvanja po tlen, umazanosti itd.). Pa tudi doma so skrbeli ?a upoštevanje higienskih predpisov Za zaključek Šolskega leta so razstavili svoje higienske potreb- ščine, ki so jih dnevno r.osili v Šolo: vrečko z brisačo ln milom, vrečko s kozarcem in malico ter drugo. Skromna, toda pomenljiva lastavica je vzbudila pr! obiskovalcih veliko zanimanja in odobravanja. Učenci, ki si niso mogli priskrbeti novih brisač in robcev, so jih podjetno naredili iz ponošenega perli i. Hvaležni so bili delovnemu kolektivu »Sa-ponir« lz Osijeka, ki Jim je poslal 100 koščkov toaletnega mila in 100 tub Kalodonta ter jim zaželel lepe uspehe pri proo?.£i; anju higiene. Higienski aktiv nižje gimnazije v Črnomlju je lahko zgled mnogim gimnazijam v Sloveniji ter zasluži vse priznanje in pohv?L<>. z. h. strijskih velikanov, s pomočjo katerih ustvarjajo naši delavci boljše življenje. Ob tej priliki se iskreno zahvaljujemo okrajnemu odboru ZB v Novem mestu in republiškemu odboru ZB LRS, ki sia nam omogočila to prijetno bivanje v Kranju. Še posebno pa smo hvaležni mestnemu in okrajnemu odboru ZB v Kranju za njihovo pozornost, zlasti pa tov. Li-car.H1 m 1'eki'iju, ki skrbit; za nas z izredno požrtvovalnostjo- Ob prihodu v Kranj sta nam pripravila prisrčen sprejem, pomagala sta nam pri celotni organizaciji kolonije in nam celo obljubila, da nam bo organizacija ZB v Kranju omogočila izlet z avtomobili v Begunje in na Bled. Sirote smo, vendar se zavedamo, da kri naših roditeljev ni bila prelita zastonj in da nam skuša nova svobodna družba to tragično izgubo povsod nadomestiti. Ob tej priliki obljubljamo, da bomo to pozornost s hvaležnostjo ohranili v svojih srcih in da bomo znali, ko bomo odrasli, braniti dragoceno svobodo, ki je zgrajena na nepremagljivih temeljih krvi naših nepozabnih očetov in mater. Pionirji in pionirke kolonije Zveze borcev Novo mesto Pozdravimo 10. obletnico I. zasedanja našega I. slovenskega parlamenta z udeležbo a proslavi v Črnomlju! Otroci padi i h trboveljskih borcev letujejo ob Koipi Obisk iz Kalifornije 12. julija letos je obiskala uredništvo Dolenjskega lista gospa Ana Zagore iz San Ga-briela v Kaliforniji, ki je na dopustu pri sorodnikih v Novem mestu in Prečni. Po 33 letih je prvikrat spet v stari domovini, v kateri kot *vavi vidi povsod velik napredek. Presenečena je prebrala v uredništvu nekaj najnovejših številk ameriških listov »Pro- (faetotbianhstii uttgdedi Brhka Ljubljančanka se vrača z obiska semiške gorice pa sreča na potu očanca. Polna navdušenja in vesele volje mu začne razlagati: »Joj, oČe, samo poglejte! Čudovita je ta vaša deželica. Tam-le dol šepetajo z vetričem breze, kot zaljubljeni sončni žarki se prelivajo kot skozi prizmo, po gorah okrog ptižiga zapadajoČe sonce zublje čudovitih kresov, ali vidite? Gmajne so ena sama bajka, zdaj zdaj bodo zaplesale .•..«..«..«.-•. ••■ vile v dolgih belih tančicah, že plešejo. Hiše so 'ena sama tiha pesem in tam dalel že leze luna na nebo in pelje v srebrnem čolnu pravljico za noč. Oh, oče, ali vidite vse to?.. .* Očanec posluša navdušenko, kima, potem pa pravi: »Ja, /d... Včasih sem tudi jaz domov grede videl take stvari. Odkar mi je pa zdravnik prepovedal vsako pijačo, pa nič več...,« tvete«, »Enakopravnosti« in »Glasu naroda«. V »Prosveti«. od 21, junija je med dopisi iz Los Angelesa prebrala tudi sporočilo tarmk. dopisnika, da se ie skupaj z gospo Mary Lah podala na obisk v stare kraje. Gospa Ana Zagore pozdravlja v Los Angelesu in San Gabri-elu vse znance in prijatelje ter jim sporoča, da se v domačem kraju odlično počuti. Zadnjo soboto je bratu v Prečni pomagala sušiti seno, vendar pravi, da se je »takemu delu že odvadila«, kar ji po 33 letih ' .vari ja onkraj velike luže radi verjamemo. Ko sporočamo vsem njenim prijateljem in znancem, našim narečnkom v Kaliforniji lepe pozdrave ji hkrati želimo, da bi se na obisku v rojstnem kraju kar najbolje počutila! Predvsem pa ji želimo čimveč .sončnih dni, ki nam jih letos I iko zelo primanjkuje! Čestitamo k Dnevu vstaje in 10-ietnici I. zasedanja SNOS v Črnomlju! Belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj Pot oboroženega odpora, na katero »o krenili nali narodi 1941. leta, je bila pravilna — naJe žrtve so nam prinesle in ohranile svobodot Rejenost Je moškim nevarnejšo kot ženskam Skupina ameriških zdravnikom prmieuje odohelclosl in njene slabe posledice na moške in žene. Statistika je ugotovila, da jo prehuda odobe-lelost moškim mnogo nevarnejša kot ženskam. Večina rejenih moških /.boli za srčnimi boleznimi in boleznimi krvnih žil. Pri ženah je od-i stotek teh obolenj (kot posle I diea odebelelosti) mnogo ? manjši. Zdrav niki raziskujejo, m kaj je vzrok tej razliki- V Podzemlju ob Kolpi je letos posebno živahno, poleg okrajne kolonije so tam na letovanju tudi otroci padlih borcev iz okraja Trbovlje. 65 otrok iz Trbovelj si ie ogledalo tudi belokranjski muzej v Metliki. V posameznih oddelkih so si z velikim zanimanjem ogledovali razne predmete. Največ zanimanja so pa pokazali v oddelku ljudske revolucije- Vse so hoteli vedeti. Spremljevalce so vpraševali o posameznih rečeh in predmetih v muzeju. Muzej že dolgo ni imel tako hvaležnih obiskovalcev. V internatu so jim naredili lep in prisrčen sprejem. Polog okusne južine jim je mala pionirka zaigrala več narodnih in partizanskih pesmi na harmo- ime-in v niko. Pozdravili so jih nu otrok iz internata imenu ZB. Popoldne jih je predsednik mestne občine Metlika odpeljal na grič nad mestom in jim je pripovedoval o junaških borbah partizanov v okolici .Metlike. V veselem razpoloženju so se vrnili v Podzemelj. Obiskali bodo tudi zgodovinske kraje okrog Su-horja in po celi Beli krajini Okrajni odbor ZR v Črnomlju in predstavniki oblasti si prizadevajo, da bi se otroci padlih iz Trbovelj počutili v Beli krajini čim boljše. Prejšnji teden so obiskali belokranjski muzej tudi vojaki in oficirji garnizije JLA iz Metlike. R. F. Partizanski pozdrav vsem udeležencem slavja v Beli krajini - zibelki naše ljudske oblasti! medna« žensko ing. Vilma Pirkovič o rodnem kongresu za ekonomiko v Edinburgu, ki se ga je udeležila kot delegatka. Daša Pelhan piše o izbiri tekstilnih vzorcev, ing. Povoden razpravlja o borbi proti hudi gospodinjski nadlogi — moljem, o sodnimi stanovanjski opremi in naši pohištveni pro-i/vu(;''ti poroča France Ivan-šek. Tehten članek iz zdravstva je napisala medicinska sestra Krna Oblak: Prehrana otroka do prvega leta. Ing-Lon'-n iška r gov<>ri o vzreji in krmljenju piščancev, Andrej Skulj, znani vrtnarski strokovnjak, pa o pridelovanju solate. Seveda je še dovolj drugih sestavkov (Jedi s skuto, Hrana za bolnika z rano na želodcu, Za spretne roke, Kvačkanje rokavic. Društvene vesti itd)-List je skratka res nepogrešljiv za sleherno našo gospodinjo, bodi v mestu ali na deželi, in prav gotovo bo opravil med našimi ženami zelo koristno in uspešno poslanstvo. Vsako Številko krasijo številne slike, tiskan je na lepem papirju in tako je njegova celotna naročnina — din 300 _ z ozirom na tehtno in zanimivo vsebino prav malenkostna. Sodobno gospodinjstvo lahko naročite pri Zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Lrjuv ČL\a c. 12. 0 MAL0PEŠKIH GASILCIH Vas Mali log pri Loškem po-.oku šteje 60 his. Vaščani so si skupno z gasilci malo pred drugo svetovno vojno zgradili :ep prostoren gasilski dom, v katerem je tudi dvorana. Takrat sta bili med vaščani dve struji; eni so bili za gasilski dom, drugi pa za kapelice. Zmagali so naprednejši vaščani. Dom je bil zgrajen s prostovoljnim delom, zato so vaščani nanj upravičeno ponosni. Okupator je gasilski dom zelo opuatošil. Gasilci so z velikim trudom dom ter gasilski inventar za silo sptaviii v red. Skoro vsi fantje in možje so c.ktiv-ni gasilci, imajo pa tudi ženske desetine. Udeležba na vajah, ki jih imajo večkrat, je skoro vedno polnoštevilna. Društvo je poslalo na gasilski tečaj v Ljubljano dva svoja čana: Filipa Samsa in Jožeta Kordiša. Ta dva sedaj z znanjem, ki sta ga pridobila na enomesečnem tečaju, vadita in strokovno usposabljata gasilce. V okviru gasilskega društva zelo uspešno deluje igralska družina. Predzadnjo nedeljo so po krajšem presledku spet nastopili na domačem odru s Finžgarjevim Divjim lovcem. V nedeljo 3. julija so imeli gasilci v Malem logu lepo slovesnost. Z veliko iznajdljivostjo, pa pomoč jim je priskočila ludi zadruga iz Loškega potoka, so zbraii potrebna sredstva, skupno nad 300.900 din ter si kupili motorno brizgalno. Tako imajo sedaj dve ročni in motorno. Ob sprejemu motorne brizgalns je bila parada gasilcev iz Loškega potoka, nato pa so motorko pripeljali pred gasilski dom v Mali log. Malo-lo.ške gasilce je pozdravil in pohvalil za njihovo uspešno delo član OO GZ Kočevje tov. Arko, v imenu občine pa njen predsednik tov. Vesel. Nato je sledil »krst« motorke, ki je dobila ime Sloga — simbol složnega dela med potoškimi gasilci. Slovesnosti je sledilo ljudsko rajanje. (m) Kaj je novega v Škocjanu? Osnovna organizacija ZKS je imela 27. 6. redni sesta-niek. Načelnemu političnemu in gospodarskemu poročilu je sledilo še gospodarsko poročilu občine Skocjan, ki ga je imel predsednik občinskega ljudskega odbora Blaž Sutar. Poročal ie o programu, ki si ga je bil novi občinski odbor izbral ob izvolitvi decembra lani. Dograjena je šola s prosvetno dvorano, predelani so prostori n«i občini kamor se je zdaj lahki, vselil tudi matični urad; v prostoiai, kjer je bil doslej, bo pa zdravstvena postaja, ki jo ljudje že nestrpno pričakujejo. Na sestanku smo veliko razpravljali o občinskih podjetjih, doslej imamo le čevljarsko delavnico in remontno podjetje. Zaradi slabih poslovodij pa obe podjetji le životarita. Občinski ljudski odbor mora poskrbeti, da bo v podjetja postavil luidi, ki imajo pravilni odnos do skupnosti, ne pa da jim gre prvo za osebno korist. Udeležba je bila za Skocjan še kar dobra, če upoštevamo da je bilo lepo vreme in so imeli IJUdje opraviti s senom Od precejšnjega števila Kršilcev v samem Skocjanu, sta prišla na sestanek le dva. Enako sta bila navzoča od 24 lovcev samo dva. Državni uslužbenci pošte in cestarji naj bi se udeleževali vsaj sestankov, če se že drugače no udejstvujejo v političnem in javnem življenju. Navzoči kmetovalci so pripomnili, da je bilo premalo storjenega za borbo proti koloradskemu hrošču, ni bilo dovolj poskrbljeno za nabavo raznih sredstev in podobno. Zastopnik KZ je dejal, da ima /adruga na razpolago 7 vrst cemikalij za uničevanje mrčesa, toda kmetovalci jih prav tialo uporabljajo. Pripomnil je tudi, da imajo člani KZ pri nakupu kemikalij 507f> popusta. Navzoči član okrajnega komiteja ZKS Rado Taufer 1e JOVOTil zlasti o občinskem gospodarstvu in ustanavljanju krajevnih podjetjih, kot o o-snovnem pogoju uspešnega razvoja občine ter o politčnem delu množičnih organizacij. A.S. NIHČE SI NE ŽELI nezgode — če pa se nam že pripeti, je takojšnja pomoč najučinkovitejša! Vsa'- naročnik Dolenjskega lista, ki ima v redu poravnano tekočo naročnino, je BREZPLAČNO NEZGODNO ZAVAROVAN pri novomeki podružnici DOZ: 20.000 din 40.000 din Za slučaj smrti vsled nezgode za Za trajno delovno nesposobnost, nastalo zaradi nezgode, pa za S 1. julijem smo zavarovalne vsote povečali za 100 %. Ne pozabite: edini pogoj za brezplačno zavarovanje pri naSem tedniku je: PLAČANA NAROČNINA! Stcv. 28—29 »DOLENJSKI LIST« Stran 9 Dolenja vas pri Ribnici Občinski odbor ZB v Dolenji vasi je predlagal občinskemu ljudskemu odboru, naj bi praznovali vsako leto 1. avgusta občinski praznik. Člani SZDL so se že zbrali ter določili program za letošnje prvo praznovanje. Vaški odbori SZDL bodo oskrbeli, da se očistijo domovi in dvorišča, mladina je pa prevzela okrasitev. Starejši fantje bodo, po stari navadi, postavili v vaseh mlaje, šolarji bodo pripravili in zvečer pred praznikom zakurili kre-sove. Dramska skupina bo naštudirala Schillerjevo dramo Kovarstvo in ljubezen, obvezniki predvojaške vzgoje in gasilci bodo izvedli napad na postojanke. Tudi pevsko društvo pripravlja koncert za slovesno akademijo. Sklenjeno je, da povabimo na praznovanje vse vaščane, ki so po službah drugod, in vse aktivne oficirje JLA iz naših vasi. Prejšnjo soboto so mladinci, rojeni 1935, odšli z vriskanjem, petjem in harmoniko na nabor v Ribnico. Dekleta so jim vozove okrasila s cvetjem in zelenjem. Vriskanje je bilo tudi popoldne, ko so se fantje vračali domov, saj so bili večina vsi sposobni za častno službovanje v JLA. Iz Bele krajine V Beli krajini se je žetev pšenice začela že prejšnji teden. Pšenica ni dobro obrodila, ker jo je uničila rja. Dobro je obrodil ječmen, ki je že ves požet. Proti koncu junija se je pojavila v belokranjskih vinogradih močna peronospora. Vinogradniki so jo omejili šele s trikratnim •kropljenjem. Na njivi posestnika Jožeta Kureta iz Svibni-ka pri Črnomlju so našli koloradskega hrošča. Ljudski odbor mestne občine je takoj organiziral pregled krompirjevih nasadov in potrebno škropljenje. J. K. Starši mladincev po stani navadi pripravijo za rekrute skupno večerjo- Letos je to večerjo pripravila »Mihetova« gospodinja v Dolenji vasi, pomagali sta ji pa še Stefinova in Mrharjeva mati. Razveseljivo in lepo je, da so bili re-kruti veseli tudi brez pijače. I. Z. Tečaj gostincev v Kočevju Na pobudo okrajne gostinske zbornice Kočevje se je začel dne 6. julija v Kočevju 14-dnevni tečaj za gostinsko osebje iz kočevskega okraja. Tečaj je v hotelu Pugled v Kočevju ter obsega teoretični in praktični pouk. Obiskujejo ga tudi starejši gostinci. -m Iz Adlešičev se oglašajo Ko je nabirala lipovo cvetje, je padla z lipe Marica Adlešič iz Adlešičev. K sreči poškodbe niso težke. Med padanjem se ie oprijemala vej in tako omilila padec. Mikotu Adlešiču je padel tram na nogo in mu jo poškodoval, da ne more hoditi. Poleg bolečin ima tudi gmotno škodo, saj mora najemati delavce za košnjo, ker sam ne more stopiti na nogo. Vsekakor občuten udarec za gospodarja, * Matija Vlašič iz Dolenjcev je v petrolejko vlil bencin namesto petroleja. Ko je hotel svetilko prižgati, so so vneli bencinski hlapi in mu ožgali obe roki. Ogenj v sobi so domači udušili. * 2e med šolskim letom so dobili adlešiški pionirji 15.000 din za nabavo ustnih harmonik (orglic) dar Sveta za pro-sveto in kulturo Črnomelj. Z vajami pa še niso začeli, ker orglic še ni. Sedaj sicer pionirji ne bodo mogli nastopiti na proslavi, prepričani pa smo, da bodo tudi ob počitnicah radi hodili na vaje in tako že " začetku prihodnjega šolskega leta pokazali uspehe svojega truda. Košnja je v polnem razmahu. Tudi sušenje gre sedaj od rok, saj je vreme naklonjeno bolj kot pretekli teden. Zanji-ce pa so nabrusile svoje srpe za žetev. V splošnem letina dobro kaže, le sadja ne bo. Tudi vinogradi so se opomogli po lanski katastrofi in bo pridelek že kar zadovoljiv. Če kupite pri PUTNIKU železniško vozno karto — vozni red — razglednice — foto povečave .... Dolenjske--avtokarto Tnrtsttfni priročnik aH karkoli, kar je v zvezi z denarjem, dobite BREZPLAČNO SREČKO, s katero lahko zadenete lep dobitek. Med dobitki so: 1. Enomesečno potovanje z ladjo po Sredozemskem morju (vrednost 60.000 din) 2. osemdnevno potovanje po Jugoslaviji 3. trodnevni avtobusni izlet na Plitvice 4. izlet z letalom Ljubljana—Reka—Ljubljana 5. 300 km vožnje z autotaksijem v poljubni smeri 6. polet z letalom nad Ljubljano ln Bledom Žrebanje bo 26. julija in 26. avgusta. Poslužujte se zato ob vsaki priliki PUTNIKA NOVO MESTO, pa boste deležni ene izmed lepih nagrad! če bo vreme ugodno in ne pride kaj navzkriž. Na zadnji živinski sejem, ki je vsako prvo soboto v mesecu, je bil dogon živine prav dober, manjkalo pa je kupcev. Cena goveji živini je bila po 110 do 130 din, teletom po 135, drobnici pa po 100 din kilogram žive teže. v Posebno dobro so obrodile murve v veselje škorcev in otrok. Nekateri kuhajo tudi žganje iz murv. Morda bi tudi trg v Črnomlju dobil kupce za ta sladki sad. * Lep vir dohodka se nudi otrokom, pa tudi starejšim -nabiranje zdravilnih zelišč. Nekateri so dobili zanje kar lepe denarje. Se celo polži so šli dobro v promet — po 30 din kg »žive teže« & hišami vred. -ml. Iz Dolenjskih Toplic Šolska vrata so se zaprla ln mladina je šla uživat veseli čas počitnic. Za zaključek šole pa so dijaki topliške nižje gimnazije prav lepo uprizorili Bevkovo mladinsko Igro »Tonček«. Zahvala za tako uspelo prireditev gre tov. glm. učiteljici Baj-čevi, ki se res veliko žrtvuje za dramatiko in za mladinski pevski zbor. Lep uspeh ln napredek je pokazala tudi razstava risarskih ln pismenih Izdelkov ter ročnih del. Ob koncu šolskega leta je obiskala topliško nižjo gimnazijo ekipa Radia Ljubljane in posnela na magnetofon mladinski pevski zbor. Naj povem še, da so šolski uspehi zadovoljivi. Odličnjaki so dobili lepa darila. Komaj so se šolska vrata zaprla za pouk, že se bodo odprla za 55 otrok padlih partizanskih borcev z Gorenjske, ki jih je poslal na letovanje okrajni odbor ZB Kranj. Topliški vodovod je bil lani prenovljen, leto« pa bodo omrežje še podaUiah. D. G. Nasvidenje v Črnomlju na velikem zborovanju v žlebu! To in ono iz škocjana Prostovoljno gasilsko društvo Skocjan je precej razgibano in delavno. Sedaj so dobili iz generalnega popravila svoj avtomobil, ročno sireno pa so preuredili na električno, jo postavili v stolp in povezali s postajo ljudske milice, da lahko ob vakem času da znak za požar. Od okrajne gasilske Predgrad ob Kolpi Po predgrajski gmajni je Še sedaj najti ekrazit, ki so ga ob času zadnje vojne razsipali iz letal naši zavezniki. Živina na paši to snov požre in pogine. Tako je pred kratkim bOO kg težak vol posestnika Štaudoharja iz jelenje vasi požrl na paši ekrazit, se napil vode in na poti domov poginil. Vol ni bil zavarovan, zato trpi Štaudohar veliko škodo. Spomladi je bilo pri nas sadno drevje vse v cvetju-Zaradi stalnega deževja je pa cvetje odpadlo, tako da ne bo sadja ne za dom ne za izvoz. Tudi občani Predgrađa se pripravljajo na veliki praznik Bele krajine 22. julija. Na proslavo v Črnomelj bodo šli z godbo. KINO Kino KRKA Novo mesto Od 15. do 19. julija: švedski zabavni film »Dobri vojak Bum«. Od 21. do 26. julija: ameriški barvni film »Divji sever«. Kino Jadran Kočevje Od 16. do 18. julija: ameriški barvni film »Dvoboj pri srebrnem potoku«. 21. ln 22. Julija: avstrijski film »Jaz in moja žena«. MALI OGLASI PRODAM GOZD 1.50 ha, poraščen s smrekami, ob glavni cesti Semič—Črnomelj, blizu Vražjega kamna. Povše-Simonič Katarina, Podreber 5, p. Semič. PRODAM 5 kompletnih AZ panjev z močnimi družinami. — Eržen Alojz, Klenovik, p. Skocjan. Objava Klub dolenjskih visokošolcev objavlja, da bo v nedeljo, 18. Julija, ob 9. url dopoldne v sejni dvorani poslopja olo Novo mesto sestanek vseh članov kluba. Udeležba za člane obvezna. ODBOR Razstava goveje Živine na Prekopi Kmetijska zadrutfa Prekopa, Živinorejski odbor, razglaša, da bo B avgusta 1054 priredila razstavo goveje živine. Živino bodo razstavljali člani KZ Prekopa. Za najboljšo živino so predvidene nagrade. Vabimo tudi žlvinorej-ce-nečlane, da priženejo svojo živino; dogon bo plačan. Posebno vabimo živinorejce, ki gojijo si-vorjavo govedo. Za ledačo in pijačo bo na raz-•tflvnem prostoru preskrbljeno. fl. avgusta — vsi na živinorejsko razstavo v Prekopo! Vabi Kmetijska zadruga Prekopa, živinorejski odbor. OBVESTILO Okrajna cesta Toplice—Podhosta !e zaradi rekonstrukcije od 12. ulija 2aprta za ves promet. Preklic Podpisani Povše Gabrijel, uslužbenec, prekllcujem neresnične govorice, katere sem Siril /oper S veti j a Viktorja lz v I ne gorice pri Trebnjem. Zahvaljujem so mu, ker Je od tožbe odstopil, — Novo mesto, 7. Vil. 1954, — PovSe Gabrijel. OPOZORILO! Svarim pred nnkupnm ukradenega manjšega moškega dvokole-■a, modre barve, brez zadnjega blatnika, z belim volanom, znamke »Miele«, tov. štev. 864344. — Dr. Tone Hočevar, Preklic Prekllcujem spričevalo II. razreda obrtne šole 1949-50, izdano v Novem mestu na ime Meglic Peter. — Meglic Peter, Brod 14, p-Smihel pri N. m. Gibanje prebivalstva v Novem mestu Pretekli teden je bilo rojenih 8 dečkov in 10 deklic. Umrli so: Slntlč Anton, kmet lz Ošterc pri Kostanjevici, 37 let. Intihar Anton, upokojenec lz Praproč, 75 let. Kollč Anton, kmet iz Karlovca, 48 let. Suštaršič Anton, kmet iz Podbukovja, 46 let. Poročila sta se: Ostronič Vladimir, mizar, in Mihelič Lojzka, uslužbenka, oba iz Novega mesta. Gibanje prebivalstva v Mokronogu v mesecu juniju Je bil rojen 1 deček in l deklica. Umrla Je: Mihev Jožefa, gospodinja, 48 let, iz Puščave. Porok ni bilo. Gibanje prebivalstva V KOČEVU V času od 3. do 10. julija 1954 sta bila rojena dva dečka. Poročili so se: Kojterer Roman, miličnik iz Maribora, in Sercer Marija, delavka iz Gor. Ložin. VI-čujnlk Ivan, traktorist, in 2ižek Irma, kmečka delavka, oba iz dečka Cvišlarjev. Dervodel Alojz, usluž- dečka benec iz Ljubljane, in Lavrič Jožica, gosp. pomočnica lz Mahov-nika. Umrli so: Kobola Marija, 7 let, iz Salke vasi. Padovac Jurij, kurjač. 73 let, lz Kočevja. Gibanje prebivalstva v Gradacu V mesecu juniju so bili rojeni trije dečki. Poročili so se: Petrič Jože iz Crešnjevca in Zupanlč Dragica iz Primostka. Pezdirc Janez in Jakša Ivanka, oba iz Vra-novič. Smrti ni bilo. IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so rodile: Baje Marija iz Semiča — deklico. Koželj Marija iz Reve pri Dobrniču — dečka. Luzar Tončka iz Dol. Maharovca — deklico. Hočevar Malčl iz Metlike — dečka. Pele Angela iz Visejca pri Hlnjah — dečka. Anžič Marija iz Kočevja — dečka. Vraničar Nežka iz Mačkov-ca pri N. m. -* deklico. Jaklič Ana iz Ivanje vasi — dečka. Ovnik Barbara lz Vel. Vidma pri Vel. Loki — dečka. Slak Marija iz Dvora — dečka. Smid Marija iz Sežane — deklico. Barle Jožefa iz Sentlovrenca — deklico. Petrlc Katarina iz Semiča — deklico. Pust Genovefa iz Mirne peči — dečka. Crnič Marija iz Adlešičev — deklico. Jakopin El-ka iz Novega mesta — dečka. Po-žek Albina iz Krvavčjega vrha pri Črnomlju — dečka. Jakše Danica iz Blrčne vasi — dečka. Sila Ana iz Štefana pri Trebnjem — Debeljak Fani iz Tržišča — MrzelJ Alojzija iz Brezovice — deklico. Sprajcer Tončka lz Semiča — dečka. Kovaljev Marija iz Gabrijel — dečka. — Ce-stitamol Gibanje prebivalstva v Ril-s! : na Dolenjskeir V mesecu Juliju sta bila rojena dva dečka in dve deklici. Poročili so se: Lovšin Janez, mizar, ln Drobnlč Ivana, kmečka delavka, oba lz Gorice vasi. Ce-šarek Janez, delavec, in Anzeljc Štefka, oba lz Ribnice. Turk Franc, uslužbenec iz Lazca, ln Lesar Marija, uslužbenka iz Sajev-ca. Zabukovec Alojzij, kmet iz Zumostca, ln Kos Marija, kmečka delavka iz Zlebiča. Pakiž Jože, delavec lz Vlnic, in Pucelj Alojzija, kmečka delavka iz Zleblča. Marn Stanislav, kmečki delavec, ln Francelj Ana, kmečka delavka, oba iz JurJevlce. Umrli so: LUk Ludvik, delavec, SGP Zidar, 43 let, iz Murske Sobote. Mrše Janez, upokojenec, 84 let, lz Gorenje vasi. Cešarek Neža, preužltkarlca, 77 let, iz Nemške vasi. Gibanje prebivalstva v Črnomlju V času od 26. junija do S. julija je bila v Črnomlju rojena ma deklica. Porok in smrti nI bilo. Rdeči križ v Novem mestu se zahvaljuje Okrajni odbor Rdečega križa v Novem mestu se zahvaljuje vsem darovalcem dobitkov za tombolo RK, zlasti pa okrajnemu ljudskemu odboru v Novem mestu, vodstvu Vajenske šole ln vajencem novomeškega in trebanjskega okoliša ter obrtnikom državnega ln privatnega sektorja. Nadalje se Rdeči križ zahvaljuje vsem številnim zbiralcem prispevkov in prodajalcem srečk, Dolenjskemu listu ln drugim sodelavcem v organizaciji tombole, ki je močno podprla človekoljubno delo Itdečega križa v novomeškem okraju. Okrajni odbor RK Novo mesto OPOZORILO Vsi, ki so na tomboli RK v Novem mestu zadeli glavne dobitke ln plačali 15%-n! prispevek, dobijo, akn želijo, denar povrnjen. Zglastjo naj se v pisarni RK do 31. Julija. Okrajni odbor rk Novo mesto zveze so dobili 100 B cevi, toda ne morejo jih uporabljati, ker nimajo zbiralcev in razdelil-cev. Okrajna gasilska zveza bi morala poskrbeti, da dobi društvo tudi ostale pripomočke, da bodo dragocene B cevi lahko docela služile svojemu namenu. Elementarne nesreče tudi okolici Smarjete in Skocjana niso prizanesle. Pri zadnji nevihti je na državnem posestvu Klevevž in v okolici divjal tak vihar, da je lomil drevesa. Zraven Skocjana je strela popolnoma uničila dva telefonska drogova. Na področju občine Skocjan so sedaj zbori volivcev. Udeležba je kar zadovoljiva in ljudje živahno razpravljajo o družbenem plajlu okraja, kar doslej ni bilo j§. navadi. Temeljito se p,og^varjajp__ tudi o raznih Komunalnih delih, kakor je- na prliner popravilo mostu v Grmovljah. Nekaj bo prispevala občina, drugo pa vaščani Grmovelj in delno tudi Dobruške vasi. Občinski odbor SZDL Skocjan je bil začel zbirati prispevke za popi j a vijence. Doslej je bUo nabranega 28.777 dinarjev. Najbolje so se pokazali vaščani Klenovika, naj-labše pa vas Hudenje. v kateri je 7 precej premožnih kmetov, pa je vsa vas zbrala komaj 86 dinarjev {Klenovik, ki je v hribovitem predelu, pa 3014!). V Grmovljah je še slabše kot v Hudenjem, saj je več kmetov, zbrali so pa samo 120 dinarjev. Malce sramotno sočutje do ljudi, ki so bili tako hudo prizadeti! V Skocjanu manjka fizkul-turnega življenja. Zdaj pripravljajo ustanovitev Partizana in strelske družine. Upamo, da bo društvo res krepko zaživelo, ne pa tako životarilo, kot životari kulturnoprosvetno društvo, ki zasluži ostro kriti- Dlani CMD so v Črnomlju proslavili društveni praznik in počastili Dan vstaje 6. julija dopoldne je v okrašeni dvorani gimnazije v Črnomlju priredil Pokrajinski odbor CMD za Dolenjsko proslavo društvenega praznika, združeno s počastitvijo Dneva vstaje in 10-letnice I. zasedanja SNOS. Prireditev je začel predsednik PO CMD župnik Lojze Zabkar, navzoči pa so bili poleg duhovnikov, članov CMD iz novomeškega in črnomaljskega okraja, tudi zvezni ljudski poslanec Tone Fajfar, predsednik Okr. odbora SZDL Črnomelj Martin Zugelj, predstavniki OLO in Ob. LO Črnomelj ter predstavniki okrajnega in mestnega odbora RK iz Črnomlja. Po uvodni besedi predsednika PO Zabkarja je proslavo vodil podpredsednik PO CMD kanonik Frančič. Zbrane duhovnike je pozdravil zvezni ljudski poslanec Tone Fajfar in pohvalil pobudo članov CMD, ki se vsako leto spominjajo ob svojem društvenem prazniku tudi Dneva vstaje, ki je začetek najslavnejšega obdobja naše zgodovine. V krajšem govoru je tovariš Fajfar nato. nanizal pred zbranimi nekaj misli o pomenu prvega zasedanja našega parlamenta pred desetimi leti v Črnomlju ter o vlogi takrat sprejetih sklepov. Ko je čestital društvu k dosedanjemu delu in mu želel novih uspehov, je tov. Fajfar med drugim dejal, da je pozitivno delo članov CMD in njihov konstruktiven odnos do socialistične domovine danes toliko važnejši tudi zato, ker odprav- lja madeže, ki si jih je med vojno nakopal nase velik del slovenske duhovščine, predvsem višji kler. Navzoči so pozdravili govor tovariša Faj-farja z aplavzom. Po krajšem kulturnem sporedu je Leopold Lončarič prebral referat o 10-letnici Rdečega križa, nato pa je predsednik Lojze Zabkar obširno poročal o dosedanjem petletnem delu CMD na Dolenjskem. Opisal je ustanovitev Verske komisije pri SNOS leta 1944 v Črnomlju, njeno delo in potek priprav za ustanovitev . CMD katoliških duhovnikov v LRS. Danes je v CMD na Dolenjskem včlanjenih 37 duhovnikov. Referent je z obsežnim pregledom društvenega delovanja na Dolenjskem prikazal namen organizacije, njene dosedanje uspehe ter prizadevanja in načrte za bodoče delo. Potem, ko je bilo prebrano tajniško poročilo, so izvolili nov pokrajinski odbor CMD. Za predsednika je bil znova izvoljen črnomaljski župnik Lojze Zabkar. Po skupnem kosilu so si člani CMD skupno s predstavniki oblasti ogledali tovarno sadnih sokov Belsad. Strašna smrt dveletnega otroka Tragičen primer, ki naj bo ponoven opomin vsem varuhom otrok, se je dogodil 9. julija na Čatežu pri Veliki Loki. V dopoldanskih urah je odšla Angela Rošelj po opravkih v trgovino, doma pa je pustila v kuhinji ob zakurjenem štedilniku dveletno vnukinjo. Otrok se je kmalu približal ognju v štedilniku in se pričel z njim igrati. Pri tem se mu je vnela oblekca in lasje! Med obupnim jokom je začel otrok sam borbo z ognjem Kako strašna je bila ta borba z ogniem, so pokazali sledovi ožganih krp oblekce in pepel po tleh, koder se je otrok valjal; v hudi stiski in bolečinah je zlezel tudi na mizo. Soseda je sicer slišala jok v hiši, toda ker je bila mala Martinca večkrat sama doma in se jokala, joku ni pripisovala nobene važnosti. Sele neka mimoidoča žena je opozorila staro Rošljevo na otrokov jok. Med tem je mali mučenik skoraj dotrpel. Ožgan po vsem telesu je otrok med prevozom v bolnišnico izdihnil v strašnih mukah. In kaj bi še lahko bilo, Ce bi mala goreča punčka zlezla na posteljo in ne na mizo? V kakšni nevarnosti bi bila vsa domačija in sosedje? Take skrajne malomarnosti do otroka, ki je imela tako hude posledice in ki bi bile lahko še hujše, res ni mogoče z ničemer opravičiti! NABOR V ŠENTJERNEJU ko. A. S. Letos je na vrsti letnik 1935. Pismonoše so raznesli pozive že pred dnevi; devetega in desetega pa je šentjernejska dolina oživela. Ves okraj je namreč razdeljen na regrutne postaje, ena teh je tudi Šentjernej. Tako rekrutira vojne obveznike določenih krajev re-krutna komisija, ki kroži po okraju. To pomeni manj stroškov za vojne obveznike, saj jim ni treba iti v Novo mesto, pomeni pa tudi več dela za re-krutno komisijo. Vojni obvezniki bi morali to ceniti in se potruditi, da bi delo rekrutne komisije čim bolj olajšali. Rajziumljivo je, da je rekru-tacija za vpoklicani letnik praznik, ki ga je treba proslaviti, toda to zakoreninjeno za rekrutno komisijo večkrat »neprijetno«, »praznovanje«, presega včasih mero in ima lahko za prevročega vojnega obveznika dokaj neprijetne posledice. Tako je rekrutna komisija v Šentjerneju za en dan zavrnila vse, ki so prišli na rekrumo mesto pijani in prekasno, nekaj vročekrvne-žev pa je mirilo svojo preveč razgreto kri na postaji Ljudske milice. Kako globoke korenine ima alkoholizem tudi v tem predelu dolenjske zemlje, je pokazal zdravniški pregled vojnih obveznikov, na katerem je bilo precej začasno priznanih za nesposobne. Prihajamo v obdobje, ko ne bo vsakdo vojak, ampak le duševno in telesno zdravi in odporni ljudje. Zato sem popolnoma razumel mladega obveznika, vajenca iz Novega mesta, ki mi je rekel: »Ne vem kaj bi naredil, če ne bi bil potrjen. Le kaj potem si, ne to ne ono!« Na rekrutnem izkazu ima napisano: Vazduhoplovna peša-dija. Vesel je tistih dveh sko-oih besed, saj mnogo povedo. Biti potrjen na rekrutaciji, pomeni, da si mož. y ^ IZPRED SODIŠČA KLEVETANJE USLUŽBENK IN OBČINE Kot vsi davčni zavezanci je tudi Ana Sutar iz Orešja pri Šmarjeti lani dobila obračun dohodnine za leto 1952, Na zboru davčnih zavezancev je trdila, da je to samovolja občinskega odbora v Smarjeti ter da so jo uslužbenke na občini za teh 2500 din, kolikor je morala še poravnati, »okrog prinesle.« Obsojena je bila na 20 dni zapora. DVE RJUHI JE UKRADLA Ob priliki neke prireditve je Jožefa Novak iz Uršnih sel pod nekim kozolcem »stisnila« dve rjuhi, last JDZ, katere je pozneje prodala v Novem mestu. Vredni sta bili 4400 din, prodala pa je je za 1200 din. Tri mesece zapora in povrnitev stroškov jo stane to nepošteno dejanje. (J t) črnski praznik, v \ itn ti V dneh 20., 21. in 22. oktobra 1943 so nemške in ustaške tolpe pustošile po hrvaikem ozemlju in skušale vdreti tudi na Vinico. Partizanske edinice so napade uspešno odbijale. Posebno hrabrost je .pokazala maloštevilna četa partizanske straže pri Komandi mesta in Rajonskem odboru Vinica, v kateri so bili predvsem domačini, ki je dne 21. oktobra 1943 odbila srdit napad nemške motorizirane enote na položaju vasi SeČje selo, katero so Nemci iz maščevanja zažgali. V spomin na te borbe je Občinski ljudski odbor Vinica na seji 22. junija 1954 na podlagi 1. odst. 15. člena in 2. toč. 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88-52) in na predlog Občinskega odbora Zveze borcev (štev. 11-54) izdal odlok o določitvi 21. oktobra za ljudski praznik občine Vinica 1. člen 21. (enaindvajseti) oktober se proglaša za ljudski praznik občine Vinica. 2. Člen Ta odlok velja od dneva objave v Dolenjskem listu. Stev. 370/11-54 Vinica, 22. junija 1954 Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Franc Kajin, 1. r. BH^BvaaB^"——.......----— ■ ----,— SPORT IN mt$NAVZG03A Spominski brzoturnlr v Črnomhu V okviru sporeda letošnje proslave 10. obletnice zasedanja SNOS v Črnomlju, Je Šahovsko društvo Črnomelj organiziralo spominski ekipni brzoturnir. Tekmovanja se Je udeležilo 12 petčlanskih ekip, med njimi Sest iz Dolenjske. Brzoturnlr je otvoril predsednik črnomaljskega šahovskega društva tov. Malerlč, pozdravna govora pa sta Imela še predsednik mestne občine in član pripravljalnega odbora proslave. Vsi so pozdravili sklep šahovskih društev, da se Jubilejnega brzoturnirja udeleže in tako še povečajo pomen letošnje proslave. Pozdravili so goste iž Karlovca, kl 80 »e tekmovanja tudi udeležili. Ze po prijavi Igralcev je bilo očitno, da ima najmočnejše moštvo LSK (Ljubljanski šah. klub), da pa za njimi ne zaostajata ekipi (LSK); pa tudi Sitar iz Novega mesta. Tak vrstni red Je ostal tudi vse do zadnjega kola, ko je zmagovalna ekipa LSK premagala Novomeščane, LUSK pa Trebanji-ce celo z rezultatom 5:0. Ta poraz ln uspeh LUSK Je spravil novomeško ekipo na tretje mesto, ki pa vseeno pomeni velik uspeh novomeškega šaha. Četrto mesto je zasedlo 11. moštvo LSK, ki Je slabo začelo (izgubilo je srečanje * II. moštvom Novega mesta, 2 rezultatom 3:2), toda proti koncu se je popravilo ln osvojilo četrto nagrado. Peto mesto Je zasedla mlada ekipa lz Kamnika, Šesto ekipo Iz Karlovca, sedmo druga najboljša dolenjska ekipa — Kočevje, osmo Črnomelj I. In deveto Komenda. Druga ekipa Novega mesta, ki' 1« nastopila zelo oslabljena Je z 10. mestom dosegla zadovoljiv rezultat. Zadnji dve mesti sta ostali Trebnju ln Črnomlju II. Med posamezniki Je dosegel najboljši rezultat na t. deski: Kočevar (T.K?.); pa tudi Sitar Iz Novega mesta Je na prvi (najtežji) deski odlično zaigral in dosegel od Novomeščanov sploh največ točk. Sedaj pa kaj več o dolenjskih ekipah. Vsekakor Je tretje mesto (čeprav so bili od 3. do 10. kola na drugem mestu) za novomeško ekipo velik uspeh. Dosegli so 37 ln pol točk od 55 možnih. Zmagovalec LSK je dosegel 48 točk, LUSK Je bil pa le za dve točki boljši. Kakor smo že omenili je bil od poedlncev najboljši Sitar, ki Je bil res v odlični formi. Dosegel je B zmag ln 1 remi (8 in pol), drugi je bil dr. Golež na 4. deski z 8 točkami. Sila in Skerlj sta tokrat malo slabše Igrala, toda 7 in pol (Sila) ln 7 točk (Skerlj) je še vedno zelo dober rezultat. Av-sec pa Je na zadnji deski nabral 6 in pol točk. Tudi 10. mesto je za oslabljeno II. ekipo dober uspeh. Največ točk je nabral major Popovič (5), slede mu Milan Brkič (4 in pol), Geršič (3) ln ing. Sodnik (2 točki) na I. deski. Košak je na 2. deski nabral le eno točko. Druga najboljša dolenjska ekipa je bila ekipa Kočevja, kjer je bil najboljši dolenjski prvak "ing. Volk, ki pa ni v najboljši formi (s Sitarjem je katastrofalno izgubil). Črnomaljska prva ekipa nI bila Izenačena, zato tudi ni dosegla boljšega uspeha. Najboljši Je bil Koblar, ki Je za to dobil nagrado. Trebanjska ln druga domača ekipa pa sta popolnoma odpovedali. Rezultat brzoturnirja: 1. LSK i. (Kočevar. Kržln, Lor-bek. Gabrovšek, Hren) 48 točk. 2. LUSK (Plavčak, Verk, Rado-vič, Metlika, Pezdirc) 39 in pol, 3. Novo mesto I. (Sitar, Skerlj, Sila, dr. Golež. Avsec) 37 ln pol, 4. LSK II 34 točk; 5. Kamnik 32 ln pol točk, 6. Karlovac 30 točk. 7. Kočevje 21 ln pol. 8. Črnomelj I. 21 točk, 9. Komenda 18 točk, 10. Novo mesto II. 18 točk, H, Trebnje 14 točk, 12. Črnomelj II. 11 točk. kerjev -~ Izdelek tovarne Belsad 12 Črnomlja. Kot najboljša dolenjska ekipa je Novo mesto prejelo še lep .pulover. Cetrtopla-sirani LSK II. je prejel denarno nagrado. Tekmovanje je zelo uspelo, tudi le poleg denarne nagrade'* prejel j organizacija tekmovanja J«J>'la še stensko uro, Novo mesto pa zelo dobra, za kar gre vsa P°hva-denarno nagrado in kolekcijo li-1 la domačemu društvu. M. Zmagovalci so ob zaključku prejeli poleg denarne nagrade se lepo Izdelano spominsko plaketo iz belokranjskega marmorja. LUSK Skrb novomeškega Partizana za vaditelje Največkrat mislimo, da je edini in največji problem pri delu naših teiovaanih društev skrb za gmotna vprašanja. Delocna je to res, Je pa med mnogimi še eno pereče vprašanje, ki ga nikakor Hi zametavati, to je vprašanje sposobnih voditeljev. Brez usposobljenih vaditedjev ni mogoče misliti, da bi organizirali množično vadbo, še manj pa je mogoče pričakovati kakih uspehov. Društva, ki nimajo zanesljivih vaditeljev, le životarijo- telovadnice in igrišča pa so slabo obiskana. Zato je prav vprašanju vaditeljev treba posvetiti največjo pozornost in izkoristiti vsako priliko za njih usposablj anje. Znano je, da ima novomeški Partizan precejšen vaditeljski kader; večinoma iz vrst starejšega ln preizkušenega članstva, vendar so se še tu ln tam pokazale majhne vrzeli. Tako na primer še nima vodnika za mali rokomet, ki je zadnje čase postal zelo priljubljena panoga partizanskih društev. V tem oziru je Novomeščane prehitel tudi Črnomelj, ki že drugo leto goji to diadpttno ln v njej tudi tekmuje. Pravočasno je poslal na ustrezni ttčaj svojega člana, Jcl je potem doma takoj organizira) rokometne treninge, za katere Je pridobil dovolj pristašev. Tudi za novomeški Partizan še vse zamujeno. V tečaj za m sli rokomet v Mariboru Je poslal mladinca, od katerega pričakuje, da bo po opravljenem tečaju postal ustanovrtel.1 in prvi vodnik malega rokometa v Novem mestu. Orodna telovadba se v Novem mestu dobro razvija. Zlasti lepe uspehe je že dosegla mladinka Svetličičeva, ki se je letos uvrstila v slovensko reprezentativno vrsto. Za nadaljnji razvoj orodne telovadbe pa še vedno primanjkuje takih vaditeljev, ki bi poznali najnovejše izsledke na tem polju ter jih nato z veseljem in pridom prenašali na orodjaše. Telovadna Zveza prireja vsako leto take tečaje v svoji znani Gozdni šoli »Partizan« v Mozirju. Novo mesto je prijavilo dve mladinki in enega mladinca, da tako svoj vaditeljski zbor pomladi z mladimi ambicioznimi vodniki. Društvo od njih upravičeno pričakuje, da se bodo po končanem tečaju z ljubeznijo in vnemo lotili zaupanega jim dela. skerlj Tone — mladinski prvak Dolenjske Kakor smo že poročali, se je 5, julija začelo mladinsko prvenstvo Dolenjske. Sodelovalo je 8 šahi-stov iz Novega mesta, Črnomlja ln Mirne peči. Skerlj in Kastelic sta si pridobila pravico sodelovanja na letošnjem mladinskem prvenstvu Slovenije, ki bo proti koncu tega meseca v Rušah. Vrstni red: l. Skerlj Tone (N. m.) p točk (100%?); KMteHe Ivan (Crnom.) 3 in pol; Somrak Darko (Mirna Peč) 3; Novak Zvone (Črnomelj) 2 točki; «lede še Vodo-pivec in Picek. Jože Dular: e£a kxa)tna vas vatii Zanimive arheološke najdbe na tleh Novega mesta Prav na jug Slovenije je pomaknjena Bela krajina, »deželica sonca in grozdja«. Svoj hrbet je naslonila na mogočne Gorjance in krške bregove hrvatskega Zumberka, medtem ko jo na zapadu zapirajo obširne kočevske ho-ste. Proti jugu in vzhodu, kjer omejuje njeno zemljo reka Kolpa, pa se je na široko odprla soncu in toplim vetrovom. To je opaziti predvsem v zgodnji pomladi, saj včasih na severnem vhodu v semi-ški predor pod Gorjanci še leži sneg, na južnem izhodu, kjer se odpre najlepši razgled po Beli krajini, pa že pozdravi potnika breskovo cvetje. In vendar je predor dolg niti ne dva kilometra. Nič ni čudnega, če je bila tudi ta topla dežela zgodaj naseljena. Tako so pred več tisočletji ilirska plemena na gosto posedla nizke belokranjske hribce, od katerih je daleč po svetu znan zlasti Ku-čar pri Podzemlju, ki je s svojimi topilnicami železa doživel sredi 1. tisočletja pr. n. št. svoj največji razcvet. Številna ilirska grobišča govore o tedanjem času, o kasnejšem vdoru Keltov in Rimljanov, ki so oboji pustili tu sledove, slednji zlasti v znamenitem Mitrovem templju pri Črnomlju. In potem so v 7. stoletju posedli to zemljo Slovenci in ■asadili tu najjužnejše mejnike slovenske besede ln kulture. Danes je Bela krajina odmaknjena od velikih prometnih cest, toda v začetku 15. stoletja, ko prično vpadati Turki na slovensko ozemlje, so kraji ob Kolpi vrata, skozi katera se dolga desetletja vale proti zapadu trume osmanskih zavojevalcev. To je doba, ko polja in ravnine ob Kolpi izgube skoraj vse svoje prebivalce, ko obe belokranjski mesti in številna naselja obsede v pepelu in ruševinah in mre dežela v lakoti in boleznih. Divji konji in turške trume hrume takrat skozi deželo. Na cesarskem Dunaju so zaskrbljeni. Preko Bele krajine se vale janičarske vojske, mimo Ljubljane vro čez Gorenjsko proti Koroški in v avstrijske dežele. Treba je postaviti stražo, treba je utrditi pas ob Beli krajini. In tako zraste ob Kolpi »vojna granica« s številnimi vojaškimi postojankami, v katerih nastani vladar pred Turki pobegle Srbe in Hrvate. Ljudje utrjujejo Metliko, utrjujej« Črnomelj. Pri Adlešičih zraste na skali ob' Kolpi čvrst, zidan grad Pobrežje. Tako vrata proti vzhodu vsaj za silo zapahnjena. Toda turški napadi tudi sedaj ne prenehajo in Be-loltranjci ob Kolpi legajo zvečer spat z orožjem v roki. Meč 0*OPil®ST STARIH Tretirana skrb za zdravje je pusta bolezen. Zmernost je ljubezen do zdravja ali pomanjkanje teka. Ničesar laže ne pozabimo kot stvari, o katerih nam ie preseda govoriti. \sak najde pri drugih prav tiste napake, ki jih ima sam največ. je ju..akom zvest tovariš. Nikoli ga ne odlože; celo v poročni noči ne, ko mora ženin po stari navadi z mečem sneti nevesti venec z glave in ga z njim pritrditi v strop. Ljudje pa umirajo v bojih in zemlja ob Kolpi pije kri Turkov in kri domačih junakov. Toda novi junaki se rode, iz roda v rod se nenehno pretaka življenje. mi vrste prastari običaji in obredja, odpira se bogata zakladnica ljudske fantazije, izkušenj in modrosti. Komaj požene ob vodi svetla trava in se razsiplje mlado zelenje po vejah, že sprevajajo v bele platnene robače in bregeše oblečeni pastirji z brezovim zelenjem okitenega »Zelenega Jurija« po vasi. Takrat plešejo v Črnomlju in v Metliki na V preteklem mesecu je bil , ' Dolenjski muzej obveščen o 'terarnih vrhov, je v svoji pe- dveh slučajnih arheoloških srni zrasel tako visoko prav najdbah: na Brodu in na Ka-zato, ker je do zadnje potan- piteljskem marofu. Na Brodu kosti prisluhnil govorici svoje so pri rigolanju ob malem rodne dežele. Vendar Zupan- trtnem nasadu naleteli na čič ni bil osamljen; na dese- dvoje s kamenitimi ploščami tine Belokranjcev je bilo, ki obloženih grobov. Kopač Jte so z duhovnim bogastvom ple- odstranil pokrov in ker je v menitili slovensko kulturo. lončenih posodah pod njim Bela krajina pa je v zadnji najbrž domneval »šac,« je povojni postala tudi zibelka slo- sode razbil in potem razočaran venskega partizanstva. Z od- Desetletja in stoletja minevajo in turška nevarnost je že davno mimo. Dežela med Kolpo in Gorjanci pa še zmerom živi svoje nemirno življenje. Namesto Turkov vpa-dajo zdaj iz sosednje Hrvatske roparske haj duške čete. Kmet še vedno dela na njivi z mečem za pasom in ob razoru ga čaka konj, na katerem pobegne, če mu grozi haj-duška nevarnost. Vse 18. in še 19. stoletje vznemirjajo roparski hajduki deželo. Ropajo graščake, žup-nišča in bogatine, ropajo jih zase in za reveže. Med siromašnim ljudstvom še dolgo žive imena Udmaniča, Babne-ca, Markusa in drugih, ki so ropali bogate, da so lahko potem delili plen siromakom. Sele Napoleonovi Francozi, ki za nekaj let zasedejo tudi Belo krajino, s težavo ukrote hajduke in napravijo red in mir. Toda že leta 1813 se umaknejo in v deželi zopet zagospodari avstrijski orel. Dunajski revoluciji leta 1848, ki je zdramila številne narode v cesarski Avstriji, Bela krajina komaj od daleč prisluhne. Zato pa dve desetletji kasneje sama iz sebe zaživi v čitalnicah svoje bogato narodno življenje. Celo vrsto šol odpro po vaseh in zaostalo ljudstvo se prične kulturno naglo dvigati. Prav ta hiter razvoj prične Belo krajino trgati iz njene patriarhalnosti. Ta dežela je namreč poleg Slovenske Koroške in Prekmurja ohranila največ folklornih in narodopisnih znamenitosti. Pred dvema, tremi rodovi so bele platnene obleke, ki so jih nosili moški in ženske, tej deželi po pravici vzdele ime »Bela krajina«. Skozi vse leto, iz pomladi v jesen ' zimo, se tu pred na- 40.000 neviht na dan Kajne, neverjetno in čudno. Pa je le res. Na naši ljubi materi zemlji se sleherni dan »sprosti« okrog 40 tisoč neviht — 16 milijonov na leto! Med vsako nevihto nastane kakih trideset sprostitev električne energije v obliki bliskov. Vsaka teh sprostitev traja približno eno desetinko sekunde in ima več milijonov voltov napetosti. Temperatura zraka, skozi katerega švigajo električni bliski, se povzpne na 15.000 stopinj Celzija. Dodajmo k temu 8« 300 tisoč ton vode, kolikor jo povprečno vsebuje nevihtni oblak, pa vidimo, da se na zemlji sleherni dan razvije energija od več deset milijard kilovatnih ur. Proti nji je tudi naša umetna energija vodikove bombe pravi pritlikavček in Je, po podatkih vremenoslovcev ln fizikov, brez podlage mnenje, da eksplozije atomskih bomb vplivajo na vreme. Eksplozija atomske bombe razvije na primer energijo nad 30 milijonov kilovatnih ur, toda že povprečni potres daleč preseže to moč. »Pungertu« fantje in dekleta svoja prastara pomladna kola in obredja, od katerih so znamenita zlasti metliška »re-šetca«, »robčeci«, »kurji boj« in »turn«. Pa ne samo obe mesti, tudi Semič, Sinji vrh, Preloka, Adlešiči, Bojanci in drugi praznujejo s svojimi koli prihod mlade vigredi,- In že je tu »pisani vuzem«, ko dekleta in žene z voskom pišejo in potem barvajo znamenite belokranjske »pisanice«. Kar čez noč pomlad pobegne v poletje in že gore kresovi in pojejo »kresnice« svojo pesem. Nato je košnja in žetev, kukavice in postovke se selijo na jug in v številnih trt jih širom Bele krajine zori grozdje. In potem pride jesen, najlepši čas za Belokranj-ca. Takrat dozori v bregu kostanj in zakipi v sodih mlado vino. Kmalu hladno zapiha preko Kolpe in od Gorjancev. V zraku zadiši po snegu in drugo jutro je Bela krajina vsa bela pod mladim snegom. Toda koliko fantazije, koliko bogastva je v vsakem ljudskem plesu, v vsaki pesmi, pregovoru, reku in besedi, v kateri žive ti ljudje med Kolpo in Gorjanci. Iz tega, duhovno bogatega ljudstva je izšel tudi veliki pesnik Oton Zupančič (1878—1949). Učenec francoskih dekadentov, mojstrski prevajalec Shakespea-rea, Daudeta, Balzaca, Flau-berta, Rostanda in drugih li- prtimi rokami je sprejela borce za nov, pravičnejši red v svetu. Tu je sredi borb tudi vzklila prva ljudska oblast. Nešteto je vsepovsod spominov na tedanje herojske čase. Danes vas bo ta junaška Bela krajina po stari navadi sprejela prisrčno in gostoljubno. Dežela sonca, zgodnje pomladi, tople Kolpe in grozdja vas vabi! vse skupaj razmetal. Strokovnjak je ob pregledu ostankov ugotovil, da gre za dvoje grobov iz dobe rimske nadvlade v naših krajih, starih kakih 1600 do 1900 let. Vse drugače je bilo z najdbo na Kapiteljskem marofu. Vojaki so pri kopanju jarka naleteli na posode in železne sulice. Strokovno je bilo ugotovljeno, da gre za nekaj grobov iz časa, ko so na naših tleh živeli stari Iliri, pomešani že s Kelti. Grobovi so stari morda do 2300 let. Vojaško poveljstvo je o najdbi takoj obvestilo Dolenjski muzej in po prihodu strokovnjaka dalo na razpolago tudi štiri vojake, ki so pomagali pri izkopavanju. Našli f^> sledove 7 grobov s posodami, v katerih so bili ostanki upepeljenih nekdanjih tukajšnjih prebivalcev, in ostanki orožja. Vse naidbe so bile poslane v preparatorsko delavnico Narodnega muzeja v Ljubljani, odkoder se na jesen vrnejo v Dolenjski muzej in bodo v njem razstavljene na ogled. Dolenjski muzej mora izreči vso zahvalo in priznanje zlasti tov. kapetanu Srečku Nikoliču, ki je prvi postal na najdbo pozoren in potem ves čas s svojimi vojaki in z lastnim delom sodeloval pri raziskavanju, kakor tudi tov. majorju Ljubi Popoviču, ki je o najdbi muzej pismeno obvestil. Prav tako poveljniku enote, ki je radevolje dovolil štirim vojakom delo pri odko-pavanju, kakor tudi onim štirim vojakom. Naj bi se prebivalstvo zgledovalo po njih in tako pomagalo ohranjevati pričevanja o življenju davnih prebivalcev sedaj naše zemlje. Vsako iskanje »zakladov« v naši zemlji je precej brez smisla, vse najdbe pa so v zgodovinskem oziru lahko zelo dragocene, zato jih ne uničujte, temveč o njih obveščajte Dolenjski muzej v Novem mestu! la nest slabela toča Toča 4. julija 1904, svetega Vrha dan, ostane novomeškemu okraju dolgo dolgo še v prav slabem spominu. Silovita in neznosna je bila so-parica ta dan. Proti večeru so se kopičili na severni strani temni oblaki s sivimi robovi, iz katerih je votlo bobnel grom za gromom. Tri četrt na osem zvečer začne padati suha toča, pozneje se ulije ploha z gosto, debelo točo. Strašno vršenje v zraku, ropot padajoče toče, šum naliva, žvenketanje ubitih šip in raz strehe padajočih opek, močan veter, trda tema: bilo je res grozno. Dobre pol ure je divjala nevihta, in komaj se malo poleže, gremo gledat; prej se namreč nihče ni upal ven, ko je dobil kako pošteno zrno na glavo. Grozovito opustošenje! Toča leži na tleh čevelj, da meter na debelo, in kaka je. Najmanjša je taka kot lešniki in orehi, koliko pa jo je, ki ima velikost jajca, da moške pesti. Našli so še drugo jutro točo, ki je tehtala do pol kilograma in več. Da je škoda nepopisna, je pač lahko umeti! Na Grmu je pobila toča 136 šip, v bolnišnici v Kandiji nad 100 navadnih šip, ter 8 brušenih, velikih nad operacijsko dvorano, ki so bile tako močne, da si lahko hodil po njih, ne da bi jih stri. Koliko šip je pobitih drugod. Škoda v tem pogledu ni cenjena, a je Smrtna kosa med rojaki v Ameriki V Clevelandu so umrli: 62-letni John Rus lz Travnika pri Loškem potoku, kjer zapušča 90-letnega očeta Jožeta, brata Fran ca in sestro Terezijo; Charles Zobec, doma iz Dolenje vasi. Ta zapušča doma ženo Marjeto in tri hčerke. Frank Hočevar, doma iz Vrtače pri Žužemberku; Frank Kemer, prejšnje ime Snajdar, star 63 let. doma lz Žužemberka Terezija Glavič, rojena Godec, po domače Antončkova Reza, doma iz Laz pri KTki; John Smolič, star 82 let, doma iz okolice Novega mesta. V Flrestone. Colo, Je umrla Mary Farjan, doma iz Zajčjega vrha pod Gorjanci. V Sheldonu, Wls. Je umrl ,Toe Kočevar, doma iz Sel pri Črnomlju. V Brooklv-nu, N. W. je umrl 85-letm Anton Staudohar, doma iz Banje loke pri Kočevju. Pri društvu št. 16 v Mlllwaukeu je umrl 71-letnl An ton Bašelj, doma iz Otočca pri Novem mestu. Pri društvu št. 63* v Shebovganu. Wts. Je umrla IS pprlla Marv UTbec, stara 72 let. doma iz. Gornje Podgore pri Cr nomlju. V Akronu, O., Je umrl 64-letnt John Klairič, doma lz Fare vri Kočevju. V Hamlltonu, Ont (Kanada) je umrl na svojem posestvu v Vlnonl po daljši bolezni Joseph Ogulin, doma lz Me- 1 tllke. Kaj pripravlja »KMEČKA KNJIGA« Izdaje založbe Kmečke knjige so se že lepo udomačile med našimi deželarr l. Zato jih gotovo zanima, kakšen bo letošnji dar Kmečke knjige. Beseda dar je res prav ustrezna, kajti vse štiri knjige, v skupnem obsegu okrog 1000 strani, bodo stale samo 300 dinarjev. Skoraj bi lahko rekli — zastonj. Vrh tega bodo vse štiri resnično zanimive in koristne za sleherni kmečki dom, potrebne slehernemu kmečkemu človeku. Koledar Kmečke knjige &a leto 1955 naj omenimo na prvem mestu. Razen izrazito koledarskega dela bo v njem še vse polno pisanega gradiva, poučnega in zabavnega. Koledar bo za vsako kmečko hišo resnični prijatelj in svetovalec. Nevidna steza, nova povest pisatelja Ignaca Koprivca, bo zaradi svoje zanimive in napete vsebine gotovo našla velik krog bralcev. Godi se za časa italijanske ofenzive v Kočev- skem Rogu, njeno središče pa je partizanka Vida ter ljubezenski zapleti okrog nje. Zgodovina slovenskega naroda je vsekakor delo, ki ga sleherni nestrpno pričakuje. Letos bo ipla prva knjiga, ki opisuje najstarejšo dobo, naselitev naših prednikov v teh krajih. Napisal jo je vseučiliški profesor dr. Bogo Grafenauer. Knjiga bo imela številne slike in zemljevide, pisana pa je v lepem jeziku in vsakomur razumljivo. Pomenki o krmljenju živine bodo vsebovali dragocene izkušnje in napotke za vsakega živinorejca. To knjigo so sestavili naši odlični strokovnjaki: živinozdravnik dr. Marjan Pavšič ter kmetijski inženirji Oto Muck, Erik Eiselt in Jože Ferčej. Ta sodobna in prepo-trebna knjiga mora priti v roke vsakemu kmetovalcu in živinorejcu, da bomo našo živinorejo res lahko dvignili, živino V nedeljo bodo na dirkališču v Šentjerneju ientjernejske dirke znane vsakoletne pravilno krmili in zato tudi imeli od nje čim večjo korist. Torej štiri knjige, ki jih bo vsak kmečki človek res lahko vesel. Zato se naročite čimprej na celotno zbirko, ki jo boste dobili za borih 300 dinarjev, medtem ko bodo kasneje posamezne knjige v prodaji po 180 do 200 dinarjev. Zbirko naročite pri poverjeniku Kmečke knjige, v kmetijski zadrugi ali pa naravnost pri založbi Kmečke knjige v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6. zares velikanska. Kaj pa šeli škoda na poljih, v vinogradih in hosti! Pridi in poglej! Ljudje so bili drugo jutro do skrajnosti obupani in potrti. Najbolj so prizadete prečin-ska, šmihelska in brusniška župnija; vinogradi v Trški gori in na Straži niso prizadeti. (»Dolenjske novice« — 1904) Oton Župančič: jĐo'j neftia n?qo dih Bolj nežna nego dih, ki plah in tih čez talo gre ledino, bolj bežna nego ptic je lastavic let nad vode gladino; tihotna kakor spev, ki vsak odmev ubranost mu premntt, samotna kakor soj, ki nad teboj hiti polnočne poti: je tajna misel, glej, ki v duh tej dviguje k tebi krila — in vendar vse zemlje slast in gorje nista je premaknila ... Pojedina pred 500 leti Iz leta 1470 se je ohranil jedilni list gostije, ki jo je pri-, redil George Nevll plemstvu ln duhovščin: svoje škofije, ko je bil imenovan za nadškofa, Gostija je bila takale: zaklali so 80 pitanih volov, 6 bikov, 300 prašičev, 300 telet, 3000 gosi, 3000 kopunov, 200 konj, 100 zajcev, 4000 golobov, 2000 kokoši, 200 fazanov, 500 jerebic, 400 divjih petelinov, 8 tjulnov, 4000 rac, 4 želve, 300 ščuk in tako dalje. Pojedli so tudi 100 skled ovčje žolice. V kuhinji se je vrtelo 970 kuharjev, 62 dvornih upravnikov in 15 kuhinjskih učencev. Popili so pa »samo«: 300 sodov piva ln 104 sode vina. Kronist ne poroča, kako veliki so socft bili, majhni najbrže ne. Bogve, če so tudi podložniki dobili kako koščico z »gospodove mize«? OKROGLE BODIČASTE LOVSKA Lovec, ki se je vrnil iz Afrike, predava in pravi med drugim: ».. . in ko sem se iz džungle vrnil v kolibo in odprl vrata, zagledam pred sabo strašno divjo opico. In kaj sem storil, kaj mislite?" »Razbili ste stensko ogledalo!* se oglasi neki poslušalec, ki mu je lovčevo bahanje presedalo. DA NE BO OČITKOV Špela nosi mleko na trg. Pa vidi soseda Meta, kako Špela vliva mleko v kanto z vodo. »I, kaj pa delaš to?* »He, mleko vlivam v vodo, da mi ne bodo očitali, češ, baba vliva vodo v mleko.« OB MATURI »Ja, Tonček, kako pa da si pri maturi padel iz materinega jezika. Tega bi pa res moral znati.« »Kaj hočem. Veš, nekaj let sem živel pri babici.« ZAUPANJE »J a, Boštjan, kakšnega zanimivega ptiča pa imaš V' kletki?« »Kako se imenuje, res ne vem. Kupil sem ga zato, ker je trgovec rekel, da živi 300 tet. Veš, se pa hočem prepričati« DA NE BO PREMALO »Na, Matic, danes te častim! Izpij tale kozarec na moje zdravje!« »Jest, veš kaj: meni se zdi, da bo en kozarec premalo. Strašno slab si videti.« LJUBITELJ NEVARNOSTI »Poslušaj, navsezadnje se boš pa le moral lotiti kakega dela. Ne vem, zakaj imaš tak strah pred njim, saj od dela še nihče ni umri« »Ravno zato, vidiš. Saj ljubim nevarnost, take stvari, kjer je treba kaj riskirati« POČITNICE »Zredili smo se natančno za 2 in pol kg!« NAJSTAREJŠA STANE GABROVEC: ZGODOVINA DOLENJSKE Nekdanje upravno središče Dolenjske pod Rimljani še Čaka izkopavanj. To je danes ena izmed perečih nalog arheologije pri nas, saj bo prav Nevi-odunum dal ključ za razumevanje razmerja med osvajalci Rimljani in domačinL D?nes poznamo iz Neoviduna-Drnovo le grobne najdbe, in še te so izkopane nesistematično in znanstveno neobdelane. Znanstveno je izkoriščeno le bogato gradivo napisnih kamnov. Iz njih izvemo, da je bila naselbina povzdignjena v municipium, to je v mesto z okrnjenimi državljanskimi pravicami, za časa Flavijcev, torej kakih sto let po prihodu Rimljanov, konec prvega stoletja. Od mestnih uradnikov imamo na enem nagrobnem spomeniku omenjenega župana, patrona in decurione. En napis omenja domačina, ki so ga ubili razbojniki, najbrž se to nanaša na vpad Markomanov za časa Marka Avrelija. Mesto je imelo mnogo svetišč, kot nam to dokazujejo posvetila Jupitru, Neptunu, Ovianu, Silvanu, Sedatu, Mitri in do sedaj neznani boginji z nazivom Cory-phea Caelestis. V mnogih od omenjenih božanstev (Silvanus, Sedatus) so gotovo skrita stara domača božanstva, v Drnovem-Nevioduntmu predvsem keltska. Neviodunum je bil namreč pred prihodom Rimljanov naselbina keltskih Latobikov. Keltska religija, v bistvu preprosta vera vojaka in kmeta, se je prav tu bogato ohranila. Rimska država namreč nikoli ni posegala in se vtikala v religije svojih podložnikov, niti je ni hotela kakorkoli zatreti ali reformirati. Rimska državna religija, ki je bila ozko povezana z rimskim državljanskim pravom, in tega so si podložniki le s težavo pridobivali, ni nikdar nastopala misijonarsko, niti ni izključevala še drugih verovanj, ki so bila sicer njej tuja, in ni zahtevala od novih pripadnikov, da bi se odrekli svojim dotedanjim verovanjem. Zato je tudi keltska religija, ilirsko slabše poznamo, ostala z vsemi svojimi svetimi opravili, svetišči, svetimi drevesi, romanji in procesijami, žrtvami, povsod tam, kjer je ostalo Še tudi staro prebivalstvo. Prav tako nam napisni kamni povedo, da je bila v Neovidunumu močna orožniška postaja od 2. stol. dalje. Ta orožniška postaja je razumljiva, ker ni bilo v bližini rimskih legij. Legijske postojanke Neviodunum ni nikdar imel. V poznejšem času je bilo vojaško zasedeno utrjeno gradišče v bližnjih Vel. Malencah. Benifi-ciarii so imeli prav isto vlogo kot današnja policija, vzdrževali so javni red in varnost. RIMSKE CESTE NA DOLENJSKEM IN NASELJA OB NJIH Neviodunum-Drnovo je bil tudi važno prometno središče. Skozi Neviodunum je šla glavna državna cesta, ki je vezala Italijo z vzhodom (Aquileja— Emona—Neviodunum—Siscia—Sirmium in dalje proti vzhodu) in je ustrezala današnji železniški liniji Trst—Ljubljana—Beograd ali naši moderni cesti Trst—Beograd. S to glavno državno cesto pa sta bili prav pri Drnovem povezani tudi cesti, od katerih je ena vodila ob Savi proti Celju, druga pa vezala Drnovo z dolino Krke. Ob cestah so bili najdeni tudi mejniki, ki so podobno kot danes nazna-čevali razdaljo do posameznih krajev. Rimljani so poznali prav tako tudi karte oz. zemljevide, nekateri so nam v prepisih znani še danes. Iz teh izvemo še za imena nekaterih drugih naselij na Dolenjskem, ki so ležala ob glavnih cestah, tako za Acervo v bližini današnje Stične, od koder se je odcepila že omenjena cesta v dolino Krke, Praetorium Latobi-corum-Trebnje s policijsko postajo, ki je poleg običajnih dolžnosti imela na skrbi tudi mejo med provinco Panonijo in Italijo. Po najdbah sodeč je moralo biti tu tudi važno civilno naselje, ki je imelo važen pomen kot križišče cest. Od tu se je Odcepil« cesta, ki je vezala Dolenjsko preko Mirenske doline z dolino Save in ne daleč odtod domnevamo tudi pot v Belo krajino in od tam preko Karlovca na Sisak. Kot vmesne postaje med Praetorium La-tobicorum in Neovidunumom navaja eden takih ohranjenih zemljevidov, Tabula Peutingeriana, Cru-cium, ki pa danes krajevno še ni zanesljivo določen. Vsekakor ga je treba iskati v bližini Novega mesta. Vzhodno od Ncviodunuma pa se omenja postaja Romula, po današnjem znanju bi jo še najlaže postavili v bližino gradu Mokrice. Več kot ohranjena imena nam lahko povedo arheološke najdbe. Te so raztresene po vsej Dolenjski, žal prav vse do ene le slučajno najdbo, ki nam morejo povedati le to, da je bila Dolenjska tudi pod Rimljani še razmeroma gosto nasoljena, dasi je gostota v primeri s cvetočimi ilirskimi časi padla. Predvsem pa je padlo bogastvo, ki ga sedaj v zmerni meri dobimo le še v središčih, kot je Neviodunum, Emona. Podeželje pa le životari, predvsem kar se tiče starih naseljencev. SPREHOD PO RIMSKI DVORANI DOLENJSKEGA MUZEJA Kratek sprehod po rimski dvorani Dolenjskega muzeja nam odpre pogled v rimsko materialno kulturo Dolenjske in nam pokaže glavna dolenjska najdišča. V prvi dvorani so na levi strani predstavljene glinaste posode iz Drnovega, Opozoriti moramo predvsem na okrogle žare v obliki hiše, ki se v tej obliki dobe le na Dolenjskem, posebno v Drnovem. Misel, položiti mrtvega v žaro, ki posnema hišo, torej domovanje živih, je prastara. Religiozno je v tem predstava posmrtnega življenja, ki je preprosto nadaljevanje življenja na tej zemlji in zaradi tega želijo svojci nuditi mrtvemu čim več dobrin, ki so mu bile v veselje na tem svetu in v isti obliki, kot jih je bil deležen za življenja. z ozirom na geografsko razprostranjenost teh žar, jih skorajda moramo piipisati Latobicom. Zaenkrat so te žare le iz rimske dobe, Predrimskih primerov še ni izpričanih, kar kaže na razmeroma pozno formiranje oz. naselitev Latobicov na Dolenjskem. Vendar je naše dosedanje znanje preskromno. Prepričan sem, da bodo bodoča dela še bistveno osvrt lila stoletje pred prihodom Rimljanov in s tem tudi zgodovino Latobicov. Steklena žara, ki je razstavljena y enem primeru, je v rimskih grobovih prav tako običajna. Pri ostalih posodah pa je zelo dobro viden sestav rimske provincialne kulture na Dolenjskem.