Iz zgodovine kcršanskc ljndske šole. (Dalje.) Po drugih protestantiških deželah so že veliko prej spoznali, da je treba skerbeti za Ijudsko odgojenjc; spregledali so tudi, da so dolžni z nekdanjiui cerkvenini prenioženjem šole podpirati. Pervi sled nemških Ijudskih šol najdemo na Virteniberškem. Razglašcn jo bil leta 1559. veliki cerkveni red, in poseben oddelek tega reda govori od neinških šol *) 5 braoje in pisanje bilo je le zavoljo katekizma; vse šolske bukve bile so le verske bukvc. V šolo niso nobenega silili; vendar pa so ukazovali obiskovati nedeljske vaje v katekizmu. Učenik pa ni bil cerkvenik; bil je odgovoren le soseski. V cerkvenein redu na (Saksouskpni od leta 1580. je bil oddelck od nemškili Ijud¦skili šol skoraj ravno tega zapopadka kakor na Virteinberškeiu ; veadar je bil učenik tudi cerkvenik. Iz nekdajnpga cerkvenega zavoda stavili so celd višje šoIe, ali pa so nekdanjc zopet v življenje budili. Dasiravno se je od te strani veliko storilo za odgojcnje Ijudstva, vendar vse to ni bilo katoliški cerkvi v prid; po vseh teh šolab kovali so orožje, s kterim so napadali vse katoliško. Med teni, ko se je to v zapadni Evropi godilo, bojeval se je še hujši sovražnik od vzhoda zoper katoliško oniiko. L. 1453. je razpadlo gerško carstvo. Xovo ljudstvo sc je poganjalo za gospodarstvo sveta. Brezštevilne arniadc razlilc so se kakor povodenj po keršanskih deželali. V dvestoletni vojski pokončane so bile brezštevilne mesta ter odgojišča za Ijudsko izobraženje. Tisuč in tisuč odpeljanili je bilo v sužnost, veliko jihje, posebno na spodnji Uonavi, vero zalajilo; še drugi so se •) Noter do drugc polovicc 16. stoletja nahajamo povsod po mestih le Iatinske šole; zraven teh so pa bile tudi nemške šole za ncktere stanove. i.is. zbirali po velikanskih soseskah, da bi branili sauiostalnost. Tedaj ni bilo nied vojskiuim hrupoin niislili na drugo izobraženje, kakor na naj polipbnišo podueevanjc v veri, in (c cvcteče dežele postale so na pol barbarskc. cu««« p»i>.>