Leto IV., štev. 254
V LfublTant, torek dne 30. oktobra <923
PuStoina puvšuilruua,
Cena 1*30 Oln
Igbal« ob 4 rlutrnl,
gtane mesečno 12-50 Din jyi inozemstvo 25'— , neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
inkioiiteva oesta st. 16/1. Telefon »t. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlžtvo)
LJubljana, Prešernova ul. št. 54. Telet št.
Podružnico;
Maribor, barvarska uL L Tel. št. 22. Celle, Aleksandrova c.
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev, 11.812,
Ljubljana, 29. oktobra. Danes se je svrffilo peto leto, odkar nad našo domovino zavibrala zastava svobode. Petletnice se običajno še slavi. Nastopili pa so dogodki, ki nas združili v manifestacije, katere po svoji velikosti in iskrenosti spominjajo na dneve osvobojenja. Italija jo ostro nastopila proti našim bratom. Odrešena domovina je odgovorila.
Po naši državi se vrše protestni sho-Jj, kjer vse, kar narodno čuti, strinja ivoj glas v korist neodrešenim rojakom. Izpregovorila jo mogočno besedo tudi osvobojena bela Ljubljana. Kdor e nocoj prisostvoval ogromnemu narodnemu zboru v veliki, s tisoči goro-sre napolnjeni dvorani, se jo moral tnomniti nepozabnih časov majniške deklaracije. Današnja manifestacija Ljubljane je bila elementarna in veli-Sastna obenem in želeli bi bili, da ji prisostvujejo oni, ki dvomijo o zdra-rem jedru naše države. Bil je lop prizor, ko je starina-prvo-mestnik CMD gosp. Senekovič po-tval predsednike vseh strank, da zajamejo svoja mesta. Že to je bil mo-pičen znak soglasja ter volje manifestirati za enotno narodno fronto.
Potem ko je prvi predsednik zborovanja dr. Korošec obranil zbor, da te ne meša v notranje razmere druge države, ampak da hoče obravnavati le notranje razmere lastnega naroda, ki ;a trenotna državna meja ne moro razdeliti, so govorniki dajali duška anim čutom, ki ta čas navdajajo ves narod z ozirom na nasilno politiko Italije.
Dr. Puc je citiral zgodovinske dokumente, kaj je Italija Jugoslovenom obetala med vojno in še po okunaciji. Vrstile so se izjave Giolittija, Sforze, Orlanda in Nittija. ki so prisegale na-lim rojakom enakopravnost, našemu ezikn pa polno veljavo v šoli in uradu. Culi smo, kaj ie izjavila v ime Italije kraljeva italijanska vojska. In končno je ob grobni tišini govornik irečital, kaj je obljubil in izjavil sam taliianski kralj. Cel narod po vseh ivojih zakonitih zastopnikih razkrinkan in njet pred vsem svetom na lažil Ali je mogoče, da laški narod prenese to zgodovinsko sramoto?
Poseben značaj je manifestaciji dala prisotnost uerlednetra ameriškega publi cista Lee Merivvetherja. Ko je izrekel v svojem govoru ime Wilsona, je za-oril entuziazem, ki ga pri mrzlem Ljubljančanu še nismo videli. Ameriški (tovornik je govoril prostodušno kakor sorlnik, ki se ne boji nikogar in ki so zaveda, da sodi prav. Žalostna je bila ta sodba za italijanski narod!
Lep utis je napravilo, da se Je s posebno pismeno izjavo pridružila manifestaciji vseh ostalih strank tudi socijalno - demokratska stranka.
Preko hujskaštva antidržavnih elementov, ki so skušali 29. oktober ozna-5iti kakor «črni» dan Slovencev, je Sla zavedna narodna fronta na dnevni red. Pod silovitim utisom narodne vo-je moralo utihniti vse, kar je malenkostno. Pozdrav, ki smo ga poslali danes na bregove Vrbskega jezera in na obalo sinje Adrije in tja preko zelene Soče v solnčna Brda, je bil mogočen in iskren.
Onkraj današnje državne meje bodo morali uvaževati memento na kratko, i najbolj jasno izražen v besedah natega govornika dr. Puca, da »k r i ni v o d a».
-Kaj |c z Reko?
ITALIJANI TRDIJO, DA BO NJIHOVA, NASl PRAVIJO, DA SO POGAJANJA BREZUPNA.
B«ograd, 29. oktobra, p. Danes Jo vaš poročevalec imel razgovor z zelo uglednim diplomatom, ki je vrlo dobro informiran gledo roškega vpra šanja. Izjavil je, da ni upanja, da bi so mogla sestati paritetna komisija, ker ni nikake baze za nadaljno delo. Sploh za enkrat ni nlkakega izgleda, da bi prišlo do kakršnekoli rešitve. Naša vlada v nobenem slučaju ne misli odstopiti od rapallske pogodbe ter so razgovori in pogajanja, ki jih sedaj še vodi naš poslanik v Rimu Antonijevlč z italijansko vlado ter ita lljanski odpravnik poslov v Beogradu Summonte z našo vlado, samo šc nekaki akti kurtoazije.
Beograd, 29. oktobra, r. Po negativnem odgovoru naše vlade na novi italijanski predlog glede rešitve reškega vprašanja, je prišlo zopet do zatišja. Pogajanja se vodijo direktno med obema vladama. Naš poslanik v Rimu Antonije-vič in italijanski odp-avnik poslov v Beogradu Summonte delata po instruk-cijah svojih vlad za dosego sporazuma. Domantlra se vest, da bo bosta 15. novembra Bestala Pašič in Mussolini.
Rim, 28. oktobra, r. V lašistovskih krosih le razšir/ena vest, da bo 4. novembra ob obletnici fašistovske zmage proglašeno uledinlenle Reke z Italilo in sicer na podlagi zadnlega Mussolintleve-ga predloga lugosiovanskt vladi.
Rim, 29. oktobra. J. Jugoslovanska vlada le sporočila italijanskemu zunanje mu ministru, da je že odredila, da se upostavi čimprej promet med Reko In
Brajdlco. V oficielnlh krogih so mnenja, da značl ta sklep beograjske vlade prve znake dcfinltlvnega sporazuma. Italijanski dipl miatskl odpravnik Summonto je bil poklican v Rim, da pojasni ministrskemu predsedniku posamezne točke pogajanj glede reškega vprašanja.
Beograd, 29. oktobra. Kakor poroča »Pravda«, stojimo v istini prod novo fazo v naših pogajanjih z Italijo. Novi predlogi italijanske vlado od dna 22. oktobra siccr ne vsebujejo ničesar novega, toda razpravljanje spornih vprašanj prehaja kljub temu v živojši tok. Okoli 15. novembra odpotuje g. Pašič v Opatijo, kjor bo sestane z Mussolinijom. Na tem sestanku se ima določiti držanjo Jugoslavije in Italijo napram aktualuim vprašanjem, ki so v zvezi z odnosi napram ostalim sosednim državam. Sredi političnega zanimanja jo še vodno obisk ameriškoga poslanika g. Dodgea pri g. Gavriloviču, pomočniku zunanjega ministrstva. Točno jo, da bo je zastopnik Ameriko zanimal za reška pogajanja in za nasilnosti laško vlada proti našemu življu na Primorskem.
London, 29. oktobra, s. »Daily Tole-graph« poroča, da je v kratkem pričakovati direktnega sporazuma med Uimoin in Beogradom glede reškega vprašanja. Vprašanje bo rešeno tako, da dobi Italiji reško prosto luko, dočim pripade Jugoslaviji Baroš in Delta. Italija bi odstopila tudi del za zgraditev železu Sitega koridorja, nakar bi pričela t-govin-ska pogajanja med oboma državama.
Veličastne protestne manifestacije proti ifal. nasllstvom
(Glej 2. stran in prilogo.)
Krvava nedelfa na Nemškem
BAVARSKI NACIJONALISTICN1 POLKI NA POHODU. — IZBRUH NOVE KRIZE V BERLINU. - NEMČIJA PRED DESNIČARSKO DIKTATURO.
Berlin, 29. oktobra. Vsled dogodkov ua j v Turingijo čeprav zatrjujejo voditelji, Saškem so razvija kriza v državnem ka- da hočejo preprečili samo eventualne
Neizprosni v nasilju
Trst, 29. oktobra, ed. Nekateri Jugoslovenski Usti so objavili vest, da je laška vlada preklicala Bvoje ukrepe radi poitalijančevanja slovenskih šol. Ta vest je popolnoma neresnična. Dosedaj se v tem oziru nI zgodilo ničesar. Nasprotno je 24. oktobra izšla službena Gazzetta ufficiale, ki objavlaj zakon o poltalijančenju naših šol. To poltall-jančenje se Izvršuje z neizprosno doslednostjo od začetka šolskega leta,
(Mi smo v nedeljo zabeležili vest o nekakih obljubah italijanskega odprav-
nika poslov v tem oziru, pa smo Istočasno citirali zgoraj omenjeni zakon, ki jasno kažo, da so laške obljube le fraze. V drugih listih jo bila vest o preklicu šolskih odredb iznešena kot pozitivno dejstva Op. ured.)
Innsbruck, 29. oktobra, s. Listi objavljajo proteste južno - tirolskih Nemcev, katerim je Italija s posebnim dekretom ukinila prvo razrede ljudskih šol v materinem jeziku kakor Slovencem v Julijski Krajini. S tem aktom je zapisanih 400 nemških šol poginu.
Trošarinska novela sprejeta
ZAKON KI ZNACI PRELOM USTAVE IN JE DOKUMENT KRIVIC
NOST1 REŽIMA.
roke separatističnim gru-
sejT narodne skupščine je sporočil predsednik g. Ljuba Jovanovič, da je umrl
binetu. Vsak trenutek je pričakovati izstopa 60cialno-demokratsko stranko iz vladno koalicije in odstopa njenih ministrov. Gledo bavarskega vprašanja pričakujejo današnje seje bavarskega ministrskega sveta, ki bo pokazala, ali se
šunko državne brambo proti Bavarski. Ker jo turinska deželna policija jako slaba, so boje, da nacionalisti no bodo zadeli na dovolj močen odpor.
Berlin, 29. oktobra, j. Za jutri jo skll« cana seja Borilnega odbora soclalno-de<
porvrže bavurska vlada posledicam, ki , mokratske stranke, ki se bo pečala z no« izvirajo lz zvestobe do držuvo. Co se bo ! viin položajem. Vodstvo jo izdalo oklic,
Bavarska uprla željam Berlina, Jo pričakovati najostrejših gospodarskih ukrepov radi čuvanja državno avtoritete. Tako naj bi bavarska državna bramba no dobivala več plačo in naj bi bil železniški promet skrčen na minimum in omejen
v katerem svari delavstvo pred sumolast-nim početjem. Tudi vodstvo strokovnih zvez jo izdalo razglas, v katerem obraz-ložujo nasprotstva med državno vlado in Saško ter Bavarsko in opravičujo dvomu o odporu državno vlado proti reakciji.
promot mod državo in Bavarsko. — Bolj Razglas poziva končno delavstvo, naj so
kot z bojem z obema zveznima državama se bavjjo politični krogi z vprašanjem, kako dolgo bo obstojala šo Stre-somannova vlada, čo bodo socialnl-demo-kratjo storili vsled njenega postopanja svojo koralto. Računati jo s tem, da bo po odstopu socialistov sestavljen« desničarska vlada, s čimer buje državni prodsednik Ebert šo soglaša.
Weimar, 29. oktobra, j. Na meji se zbirajo bavarske nacionalistične čete. Največ jih jo na bavarsko-turinškl meji. Središče narodno-socialističnih čet leži okoli Koburga in Kronaclia. Polki so izborno opremljeni in razpolagajo z najraz-
no prenagli in ne prekriža z nejircmišlje-uimi koraki strankinih ukrepov.
Berlin, 29. oktobra, r. Tekom nedeljo je prišlo v zasedenem ozemlju na ve«S krajih do težkih izgredov. Tudi Kruppo. ve tvornico bo bile oplenjcne. število mrtvih in ranjenih šo ui ugotovljeno. Ko so brezposelni skušali ojileniti skladišča premoga v Bochumu, so bili pri spopadu 4 delavci ubiti. Popoldne so izbruhnili novi nemiri in jo bilo ustreljenih 20 oseb. V Diisseldortu jo množica razbila zaprto trgovino in jih popolnoma ople-niln. Tudi v Gelsenkirciinu jo bilo vej brezposelnih pri izgredih ubitih ali ra.
novr3tnejšim spccijalnim orožjem. Raču- njenih. Pri nemilih v Duisburgu so mo. nati Je, da bodo čete kmalu vkorakale | rali intervenirati belgijski vojaki.
Saška vlada odstavljena
Beograd. 29. oktobra, r. Na današnji dalo orožje v
..... pam, ki bodo povdarjale, da so prebivalci
v srbijanskih krajih znova dobili privile-
MASARYK POTUJE V RIM?
Pariz, 29. oktobra, s. Listi poročajo, Ja bo predsednik Masarvk prihodnje dni odpotoval v Rim. V češkoslovaških krogih se pripisuje temu potovanju vfelik pomen in upa, da se bo pri tej nriliki objasnil položaj Italije proti Mali antanti.
OBISK CESKOSLOV. PARLAMENTA.
8eograd, 29. oktobra, p. Danes je pred-Mnik narodne skupščine sporočil g. Buli valu, češkoslovaškemu narodnemu po-lalncu, ki jo prišel v Beograd z deputa-tijo češkoslov. železničarjov, da bi bilo našemu parlamentu zelo drago, ako bi "ogel v družbi svojih češkoslov. tovarišev proslaviti državni praznik 1. decembra. G. Bufival dvomi o tem, da bi češkoslovaški parlamontarci ta dan mogli Priti v Beograd, ker so v češkoslov. parlamentu nahaja sedaj v pretresu budžat, U mora po ustavi biti sprejet do dno J- decembra.
MUČEN INCIDENT.
Beograd, 29. oktobra, p. Ministrski predsednik Pašič je poslal odposlanca, « je v njegovem imenu izjavil Proti-tevi rodbini sožalja in naznanil, da se udeleži pogreba. Protičov sin dr. Milan Protič je odgovoril, da ne bi želel, da Pride Pašič na pogreb. Ta izjava je iz-2vala najinučneišo senzacijo.
bivši poslanec in večkratni član vlade g. Stojan Protič ter je navajal njegove zasluge na ustanavljanju ustavne parlamentarne vladavine v naši domovini. Pozval je narodno skupščino da vzklikne: Slava mu 1 VJečna Pamjatl Vsa skupščina se je odzvala tsmu pozivu.
Nadaljevala se je nato razprava o tro-šarinski noveli. Ko je nemški poslanec dr. Kraft Izjavil, da bo glasoval za je bila načelna debata končana. Poročevalec manjšine dr. Šcčerov (dem.) Je zlasti povdarjal, da finančni minister v svoji politiki protežira gospodarsko močnejše razrede. Za konzumente uvaja nove neznosne doklade, veliki sladkorni industriji pa daje odgodltev trošarinskili plačil da se bo poleg visokega dobička v prodajni ceni okoristila tudi še z obrestmi preko letnih 10 milijonov. To ni narodna politika, ampak politika protežira-nja posameznih razredov. Ona dovoljuje, da tovarne sladkorja zaslužijo na vsakem kilogramu 8 Din. Minister financ pravi, da vodi politiko deflaclje. To so prazne fraze, dokler vlada ničesar ne ukrene proti draginji. Prvi pogoj pa, da se pocenijo najpotrebnejše stvari, je znižanje trošarin na življenskc potrebščine. Nesolidno gospodarstvo se vidi tudi iz tega, da vlada ne plača dobaviteljev In ne poravna svojih dolgov v reparacij-skih blagajnah. Po repliki posl. Kociča (rad.) se je vršilo glasovanje. Zakon je bil z 111 glasovi proti 52 v načelu sprejet.
V specialni debati, ki je nato sledila, sta govorila dr. Melimcd Spaho (musl.) in Večeslav Wilder (dem.) ki je naglašal, da so posamezne stranke vsaka po svojih načelih lahko za in proti reviziji ustave, toda odgovorna vlada je v prvi vrsti dolžna, da brani vidovdansko ustavo, na katero je prisegla. S tem zakonskim projektom pa se nasprotno gazi vidovdanska ustava, ki določa princip jednakosti dajatev za vse državljane. Velika trošarina na žganje se bo plačevala samo v takozvanlh prečanskih krajih. To bo tudi škodilo avtoriteti države, ker bo
gij. Mnogo bolje bi bilo, da le vlada zahtevala osvobodilni davek za obnovo Srbije. Princip ujedinjenja se ne ustvarja po protokolih, temveč s pozitivnim delom v cilju edinosti države in naroda. Nato je bila seja prekinjena.
POPOLDANSKA SEJA.
Na popoldanski seji, ki se je pričela ob 16.30 je vzbudila veliko pozornost izjava zomljoradnika Milica, ki jo odobraval vladni načrt. Ako bi bili na vladi zemljoradniki, bi storili ravno tako. Co jo »pračanska čaršija« nezadovoljna — jo dajal posl. Milič — naj so-bori za svoje zahteve. Mi ne bomo pomagali. Za njim je govoril poslanec Zebot (klcr.), ki se jo pridružil izvajanjem opozicionalnih govornikov.
Trošarinska novela jo bila potem v podrobnostih in tudi v zaključnem glasovanju sprejeta b 103 proti 47 glasovom. Za so glasovali zemljoradniki, dže-mijet, Nemci in radikali, proti pa demokrati, muslimani in klerikalci.
Po glasovanju je predsednik izjavil, da bo seje narodne skupščine odložijo dotlej, dokler se ne pokaže posebna potreba, odnosno dokler zakonodajni odbor ne pripravi kakega predloga najda-ljo do 20. novembra 1923.
Konac seje ob 6. uri zvečer.
Beograd, 29. oktobra, r. Za jutri popoldne ob 4. jc določena seja finančnega odbora z dnevnim redom proračunski predlog o državnih dohodkih ln izdatkih za leto 1923/24. _
KRVAVA REVOLTA NA KRFU.
Rim, 29. oktobra, s. »Radio* agentura javlja iz Brindisija, da je na Krfu izbruhnila revolta in da so grške oblasti odstavljene.
NAJNOVEJŠE ŠPORTNE VESTI.
Praga, 29. oktobra, j. Današnja reprezentančna tekma med Prago in Zagrebom jo bila odgodena na jutri.
Zagreb, 29. oktobra, j. Rovanžna tekma med Gradjanskim in Sturmom jc končala, a 3:1 v korist Grad ianskOtfa.
Dresden, 29. oktobra, r. Saški kabinet je včeraj odklonil ultlmatum nemške državne vlade in sklenil, da se umakne le sili. Istočasno je sklical deželni zbor za torek.
Berlin, 29. oktobra, j. Z ozirom na sklep saške vlade je predsednik republike pooblastil državnega kanclerja, da uvede prisilne ukrepe na Saškem. Državna vlada Je danes proglasila, da je saško ministrstvo odstavljeno. Za državnega komisarja je postavljen dr. Heinze z najdalekosežnejšimi pooblastili. Dr. Heinze je dal Dresden in zlasti poslopje deželnega zbora vojaško zasesti ter Je danes zvečer Imenoval novo vlado, sestoječo Le meščanskih strank.
Ob 6. zvečer je vojaška patrulja zura. aretirala dosedanjega ministrskega |
predsednika Zeignerja v njegovem ka» binetu. Vojaštvo je zasedlo vsa uradi na poslopja ter kolodvore ter je Izvršilo pri raznih socialističnih in komunističnih politikih preiskave.
Državni komisar je Izdal poziv nu prebivalstvo, da naj ohrani mir In red. Zelgnerjeva vlada izjavlja v posebni proklamaciji, da se ne vda nasilju ter se smatra za edino zakonito vlado. Dejansko je vsa moč v rokah državne« ga komisarja.
Nocoj zborujejo zastopniki delavstva ter pripravljajo proklamacijo general* nega štrajka za jutri zjutraj.
Mesto kaže revolucionarno lice. Na Saškem so prepovedana vsa politična zborovanja. Uvedena je stroga fen»
NOVE PLAČE.
Beograd, 29. oktobra, d. Na včerajšnji soji ministrskega sveta jo bila končana razvrstitev uradništva po kategorijah in grupah. Dotična uredba bo 1. novembra razglašena tor predložena narodni skupščini. Nove plače so prično bajo izplačevati s 1. dccembrom, v katero svrho jo v dvanajstinah odobren kredit 200 milijonov. Pravica do novih plač tečo, kakor znano od 1. oktobra in se ne vo, ali namerava- vlada tudi diferonce izplačati 1. deccmbra.
Povsem nerazčiščeno je vprašanjo ali
ZMANŠANJE DRAGIN.ISKIH DOKLAD?
ostanejo dosedanje draginjske doklade. Kakor so v radikalskih krogih govori, pripravlja finančni minister uredbo, a katero bi so istoč.asno z novimi plačami zmanjšale draginjske doklade. Med uredništvom jo zavladalo vznemirjenje, ker postano z zmanjšanjem doklad navzlia novim plačam zboljšanje gmotnega po. Iožaja uradništva lluzorno. Vlada o tem nočo dati nobenih točnih izjav. Gotovo jo, da se jiripravlja preureditev draginj, skih doklad v zvezi z novimi osnovnU mi in položajnimi plačami.
6*3®ssry&i©ya
Praga, 29. oktobra, s. Ob priliki oblot-nico ustanovitve republiko jo prečital predsednik Masaryk pri sprejemu vlade, parlamenta in diplomatskega zbora poslanico sledečo vsebino: Ko sem bival v glavnih mestih zapada, se jo zvedelo, da so hočo Amerika udeležiti reševanja ro-paracijskcga problema. Mislim, da bo angleški zunanji minister to prijateljsko stališče Amerike na primeren način izkoristil. Reparacijsko vprašanjo nas zadeva vse zelo občutno. Obnovljena in ojačona Nemčija bo za Anglijo in za nas resen konkurent. Zavezniki so prišli tako v nenavaden položaj, da morajo j>o-magati Nomčiji, čeprav v gotovi meri sami proti sebi. Kljub temu so pripravljeni pomagati, ker jo razrušena Nemčija, šo nevarnejša. V ostale n nisem tak pesimist gledo Nemčijo in njena bodočnosti. Želimo ojačenja Avstrijo in delovali bomo z vsemi močmi za prijateljskimi od-nošaji z Madžarsko. Naše razmerje s Poljsko jo dobro in ne dvomim, da bo postalo kmalu prijateljsko. Našo prijateljska odnošaie z Jugoslavijo in z Ru-
munsko si bomo prizadevali da jih bo učvrstimo ter nadalje izgradimo. Gleda notranje politiko izvaja poslanica, da mora država biti harmonija vseh sil potrebnih za družbo in življonjo. Modoma država mora biti organ, ki centralizira vso dobro sile naroda. Samoupravo in avtonomije so predjiostavko domokratiz-ma, a le take avtonomijo, ki slone na politični disciplinamosti in na čutu odgovornosti vsih nasproti državi.
29. oktobra: CURIU: Berlin 0.07 (za eno milijar-do), Ne\v-York 501, London 25.23, Paril 32.08, Milan 25.25, Praga 16.425, Budimpešta 0.0304, Bukarešta 2.05, Beograd 0.50, Sofija 5.27, Varšava 0.0003, Dunaj 0.007875, avstrijsko žig. krono 0.0079.
NEW-YORK: Pariz 580, Berlin 0.000000115, Milan 420, Curih 17.S3, Pra-ga 293, Duuaj 0.14125, Budimpešta 0.5425, Bukarešta 47.50, Boogrnd 116.50.
PRAGA: Dunaj 4.64, Berlin 5.025, Rim 158.25, Budimpešta 17.95, Pariz 206.25, Loudon 155.75, Ne\v-YorU 84.50. Curili 024.75, Beoarad 41.375
Veličasten protestni zbor v Ljubljani
ITISOČGLAVE MNOŽICE OBSOJAJO ITALIJANSKO NASILJE, PRISEGAJO BRATOM POMOČ. — VELIKE DEMONSTRACIJE. - VSE ULICE ZAPRTE Z OROŽNIŠTVOM IN POLICIJO.
svoje domovino vam želim vso srečo ln popoln uspeh. Po dvorani so zaorlli fre-nelični klici: Živela Amerika! Zboroval-ci so ploskali, mahali s klobuki in robci, ropotali z nogami in priredili govorniku vež minut trajajoče ovacije.
Zadnji govornik, Fran Smodej, je opozarjal, da je obramba nacijonalne eksistence nc samo pravica, ampak tudi dolžnost vsakega naroda. Kakor ne bomo nikdar pozabili trpinov ob Soči, ravno tako vroče pa bije srce tudi za brate v Iiorotanu, od katerih 60 nas v znanem lažiplebiscitu odločili tujci pod italijanskim protektoratom. Kakor Italija se tudt Avstrija roga obveznostim mirovne pogodbe. Odvzel« jo Slovencem Be one Šolo, kl so jih imeli pod starim režimom in jim niti ne pusti, da bi si jih ustanavljali s svojim denarjem. Nemci ln Italijani so b« sami odrekli pravice do naših rojakov. Ako jih ne marajo, pa naj jim puste, da sami odločijo, kam hočejo. Iu videli bodo, da je njih domovina samo pri nas. Velike ovacije primorskim in koroškim Slovencem bo sledile izvajanjem govornika, ki je končno prečital
RESOLUCIJO ki oposarja našo vlado ln tci svet na tatiranje slovenskega naroda ▼ Primorja In Korotana in na noi&slišano teptanje človeških in državljanskih pravic. Pomij« Ligo narodov, naj posveti vso pozornost šolskemu vprašanja ln pouči Italijo in Avstrijo o njenih dolinostih, naša vlada pa naj napravi mučenlštva naših rojakov konec ne samo i energičnim političnim nastopom, ampak tudi i uspešnimi gospodarskimi odredbami. Besolucij« protestira končno proti vsakim koncesijam glede Reke in poživlja vlado, naj ne odneha od rapallske pogodbe niti za laa Ves narod bo atrnjen in golidaren ln kakor en inoi na njeni strani. Dosti je irtor.
Solidarnost aoeijalne demokracije.
Predsednik dr. Korošec je nato fie prečital pismo socijalistlčne stranke, kl proglaša popolno solidarnost z ostalimi strankami v protestu proti italijanskim in avstrijskim naailstvom nad našimi rojaki nakar je zaključil sijajno uspelo manifestacijo.
Veličastne demonstracije.
Kljub vladni prepovedi se je med prepevanjem narodnih himen spontano razvila mogočna povorka, ki je krenila na ulice, ki so bile povsodi zastavljene s policijo in orožništvom. Policijski kor-don na Miklošičevi cesti je bil v trenot-klh razbit in množica je odšla naprej, burno manifestirajoč za pravice svojih zatiranih bratov. Po ulicah so se razlegali akordi .Bože pravde« In sokolske himne. Razburjenje tnanifestantov je bilo silno in slišati je bilo ogorčene vzklike na rovaš italijanskim barbarstvom. V naglem pohodu skozi mesto je prispel končno de! demonstrantov na Poljansko cesto pred stanovanje Italijanskega delegata, kjer jih je ustavil nov kordon. Odkritih glav je množica ponovno zapela »Bože pravde, in dajala duška svojemu ogorčenju. Vladala pa je kljub temu še popolna disciplina, kl se je zrahljala šele potem, ko so nenadoma prispeli orožni ki in potiskali občinstvo z nasajenimi bajoneti nazaj. Sicer popolnoma nedolžni orožniki, ki so morali izvrševati samo ukaze višjih gospodov, so morali presli-šatl precej grenkih besed. Razjarjena množica se kljub nastopu orožnikov dolgo ni hotela raziti, anipak je še naprej manifestirala in prepevala narodne himne. Sclc polagoma se je orožnikom posrečilo potisniti demonstrante izpred hiš, kjer stanuje italijanski delegat. Demonstracije pa so se potem še nadaljevale. V nemško gimnazijo je bilo vrženih nekaj kamnov, na več krajih pa je prišlo do ostrih spopadov s policijo, ki je morala po ukazu prav po nepotreb nem razburjati že tako vročo kri. Več aretlranccv jc občinstvo iztrgalo policiji iz rok. Končno je na Vodnikovem trgu bila policija cclo poslana z golimi sabljami na demonstrante, akoravno ni bilo nikjer upora ali izgredov. Komandant policije je bil pol. svetnik Mlekusclil Demonstracijo so trajale do polnoči. Precej oseb jc bilo aretiranih, a pozneje deloma zopet izpuščenih.
• • •
lz občinstva nam povodom sinočnih demonstracij sporočajo:
Ali je bilo potrebno tako obsežno postopanje orožništva in policije proti ma-nifestantom, ki niso nikjer kazali ekscc-sivnili namenov, nočem razpravljati. Pro ti temu pa moramo kar najodiočnejše protestirati, da se jc nastopalo z naravnost odurno brezobzirnostjo. Oospod, kl je gnal policijo z golimi sabljami nad poedine demonstrante živi menda Šc v veliki duh svobode, kl živi v vas. Ze nekdanji mentaliteti, ko jc bilo tako lepo Nemci so vas skušali germanizirati in j nastopati »gegen die Bagagc«. Opozarja-udušiti vaš razvoj. Toda česar niso do- mo ga, da stoji danes pred Jugoslovan-segli oni, to se bo še manj posrečilo Ita- sklmi državljani. Nepojmljivo jo tudi, kdo liji. (Viharno ploskanje). Zgodovina uči,' jc dal orožništvu povelje da se z nasn-da uspe tiranstvo vedno le za kratek j j enimi bajoneti zakadi od zadaj v mno-Sas. Končno pa mora uspeti ljudstvo in ■ žlcol Grozila jc nastati panika in prišlo tudi bo uspelo. Zal ne morem govoriti bi bilo do strašne nesreče, da niso trez-v vašem jeziku, toda srca naroda, čigar no misleči umirili razburjenih ljudi. Po-jezlk govorim, bijejo za vas. Nocoj govo- \ veljstvo nad varnostnimi četami ob takih
Ljubljana, 28. oktobra.
Italijanska vlada je oeividno mislila, da nas bodo njeni barbarski dekreti proti našim zasužnjenim bratom našli razdvojene. A se jo kruto zmotila. So nikdar ni zadela na tako krepko strnjene vrste, kakor ravno sedaj. Ves narod so je dvignil kakor en sam mož in oči vseh se obračajo proti Soči, kjer bija slovanska raja boj ua življenje in smrt.
Tudi Ljubljana je čez noč pozabila fla vso medsebojuo prepiro in je priredila danes v veliki dvorani Uniona velikanski protestni shod, na katerem je vladalo silno razburljivo razpoloženje. Navzoč je bil tudi slučajno v Ljubljani mudeči se ameriški publicist in osebni prijatelj Woodrowa Wiisona gosp. Lee M c r i w o t h e r iz St. Louisa v državi Misouri, Id mu jo ljudstvo priredilo navdušene ovacije.
Zborovanje je otvoril imenom akcijskega odbora predsednik CMD vlad. svet. S c n e k o v 1 č, nakar so bili izvoljeni za prodsednike bivši ministrski podpredsednik in poslanec dr. Korošec, ministra n. r. dr. Žerjav in P u c e 1 j, dr. R a v n i h a r in B r a n d-n e r.
Nostra res agltur.
V svojem otvoritvenem govoru je dr. Korošec naglašal, da hoče Italija očivid-no postati naslednica Avstrije in neprestano povzročati nemire na Balkanu. Na vse mogoče načine hujslta na vojsko In ribari v kalnem, v prepričanju, da smo ncedinl. Toda naš narod je ostal cel In kar se godi bratom v Primorju, čuti ves organizem. Ml se nikakor no mešamo v notranje zadeve Italije kakor nam očitajo, ampak v notranje zadeve svojih bratov. Nismo namreč krivi ml, ako so nas razdvojili. In svojih bratov ne bomo pozabili toliko časa, dokler se tudi oni ne vrnejo v naročje svoje matere, svobodne države Jugoslavije.
Viharno ploskanje ie ves čas spremljalo govornika, ki pa se je razvilo v silno ogorčenje, ko je prečital sporočilo vlade, da so po zborovanju prepovedani vsaki manilestacijski sprevodi po mesta. Iz tisočerih grl je zaoril glas: »Tu na cesto eojdemo!«
Bojkot Italijanom.
Dr. Ravnikar je ostro bičal požrešnost tn gospodstvaželjnost Italijanov, ki hočejo vreči naš živelj v Primorju za stoletja nazaj. Sramota je, da moramo braniti rapallsko pogodbo ravno mi, ki je nikdar ne moremo in tudi ne bomo priznali. Naj se Italija nikar nc zanaša na svojo številčno premoč, kajti združeni smo silen orjak, čeprav številčno manjši. Na zadnje provokacije pa damo Italijanom lahko žc sedaj udarcc, ki Jih bo silno zabodel: Bojkot že tako slabemu italijanskemu blagu! (Klici: »Tako Je! Proč z italijansko beračijo!«)
Italica fidss nulla iides.
Dr. Dinko Puc jc uvodoma sarkastično ironiziral Italijane, ki so polni besed In obljub, ki jih pa vedno požro. Ko so zasedli Primorje, so napovedovali, dokler so bili v strahu, našim bratom zlato dobo. Čim pa so se čutili varne, so že zavihteli svoj bič, ki pada neusmiljeno po slovanski raji In to vse v znamenju njihove »kulture« in »človečanstva«. Mussolini jc pač preklical odlok glede dvojezičnih časopisov, zato pa je izšel istočasno šc sramotnejši dekret, ki kratko-malo odpravlja slovenščino iz vseh šol. Verolomstvo, nasilje, brutalnost in mac-thiavelizem, to so značilne lastnosti Italijanov, ki prihajajo med naš narod pod krinko civilizacije. Odklanjamo lepe besede oficijelne Italije, ki ima vedno polna usta o potrebi dobrega sosedstva. Hvala lopa za takega soseda, kl neprestano pretepa mojega malega bratca. Zahtevamo neizprosno, da Italija preneha z zatiranjem našega življa. Ne bojimo se groženj s fašistovsko milico, kajti Slovani imajo eno dobro stran. Kadarkoli so bili složni, še niso bili nikdar premagani. In čo so bili složni, še nikdar niso vprašali po številu sovražnika, ampak šli od zmage do zmage. To naj ima tudi Italija vedno pred očmi. (Dolgotrajno ploskanje. Klici: ';Samo puške sem! Le naj groze z vojno! Sc nikdar niso zmagali. 2ivio Caporctto!«)
Simpatije svobodoljubne Amerike.
Bivši gen. konzul g. ShvegcI jo uato predstavil zborovalcem našega prijatelja, ameriškega publicista Lee Merivvetherja ln soprogo, ki mu jo priredilo občinstvo več minut trajajoče ovacije. Meriwether, (iigar govor je prestavljal stavek za stavkom iz angleščino dr. Mildavčič, je napravil silen utis. Govornik je izvajal: »Čeprav sem Io kratek čas med Vami, sem vzljubil vašo domovino in opazil
ii v Ljubljani Amerika svoj jezik s srcem v vašo korist. Vztrajajte trdno pri prin-
cirili nezavisnosti in svobode. Imenom1 dami
prilikah gre možem, ki imajo takta dovolj in tudi dovoli resockta pred naro-
Stojan Protič t
Beograd, 28. oktobra, p. Danes popoldno ob 15.40 je po kratki agoniji umrl bivši ministrski predsednik Stojan Protič.
Neizprosna smrt je potrkala na vrata najvišjega vodstva radikaisko stranko. Preminul je Stojan Proti č, za Pašičem največja njena ličnost.
Za njim pa ne žaluje le radikalska stranka. Smrt dviga moža preko nizkih valov dnotne politike in veleva sodbo s stališča celokupnega njihovega življenjskega dela in ne lo zadnjih let. Stojan Protič je najlepše evoto-vo svojega znanja in energijo žrtvoval radikalski stranki, ko je bila še mlada stranka, ki je kaj dala na načela, in Srbiji, ko je še pripravljala svoj boj za našo svobodo. V Jugoslaviji se Pro-t i 6 pojavlja najprej kot rušitolj ž e -n e v s k e g a pakta, ki ga je bil podpisal Nikola Pašič. Novembra 1018 z vso vehemcnco pobija vsako misel na kakršenkoli avtonomizem, ki ga je hotol spraviti v zgod. adres 1, dec 1918 en del delegacije Narodnega veča. Ker krona ni sprejela Pašiča, je prišel na prvo koncentracijsko krmilo Stojan P r o t i 6, po vsej svoji vzgoji in mišljenju energičen ne le unitarist, ampak eentralist. Z močjo svoje volje Je pridobil celo hrvatske in slovenske danes separatistične veljake, da ao mu podpisovali njegove centralistične odredbe. Hotel je oktroiratl srbsko ustavo celi državi in je hudo zameril Pribičevlču in DraSkovKu, da sta mu v tem oziru odrekla soglasje. Nastalo je ne-sporazumljenie med prečanskimi demokrati in Protičem, ki Je vedlo v ustanovitev Demokratske stranke s srbskimi »aamostalci«.
Protič že precej nervozen, nagle jeze in osvetijiv, ni veS držal začete linije. Iz centralističnega ekstrema je padel v drugo strujo in začel gojiti zveze b separatisti. Največja škoda jo bila v tem oziru storjena z vlado Protič -Laginja - KoroSee, ki je pod vladno zastavo dala razmah separatizmu. Protič se ni mogel dolgo držati s to smerjo. Umaknil se je in kuhal jezo. Bil je antipod demokratsko - radikalne koaiicije. Kar je včeraj eam podpisal, je sedaj preklinjal.
Formalno poražen od Pašiča, Protič vsied svojega velikega osebnega vpliva ni bil nikdar v radikalski stranki povsem odrezan. Nasprotno: radikalci, ki danes niso več stranka načel, ara pak stranka, ki želi priti do moči samo radi moči, si je držala v ognju dvOje želez, Protičjebilnje-na taktična rezerva. Ko so separatisti skušali rušiti demokratsko-radikalno koalicijo, so se oprli na Pro-tida. Tako tndi ona zmešana družba, ki je aranžirala žalostni zagrebški kongres septembra 1922.
Radikali imajo malo vodilnih, avtoritativnih mož. Stranko drži pokonci starejša generacija. Ce se je vprašalo, kdo je vodja radikalov za Nikolo Pašičem, so odgovarjali vsi radikalci, da ie v njihovem taboru le ena močna ličnost, ki lahko obvlada vse. In to je Stojan Protič. Umljivo je tedaj, da je izguba tega moža za radikalsko stranko strašen udarec. Padla je njena želozna taktična rezerva, padla jo draga fronta, ki prvi daje občutek sigurnosti. Radikalska stranka v bistvu sloni samo šo na dveh očeh.
Pogreške poslednjih let, zlasti pa iznenadna samo iz pretirane lične občuti,jivosti razumljiva diamentralna prememba fronte iz St. Protiča centra-lista iz 1. 1919., v Stojana Protiča skoro avtonomista 1. 1921., ne more menjati sodbe zgodovine o S t o j a n u P r o t i č u in njegovih ogromnih zaslugah za našo državo v prejšnjih desetletjih in ob osvobojenju. Ime Stojana Protiča bo ohranjeno v naši zgodovini na neizbrisnem in častnem mestu.
*
Stojan Protič so je rodil dno 16. februarja 1857. v Kruševcu kot sin malega trgovca. Po končnih filozofskih študijah v Beogradu je postal profesor, toda krenil jo kot eden izmed najagilnejših takratnih radikalnih omladincev na žur-nalistično pot in leta 1882. je prevzel uredništvo »Samouprave«. Leta 1887. je bil prvič izvoljen za narodnega poslanika ter je v parlamentu zavzel kmalu prav odlično mesto. Od takrat pa do letošnjih volitev jo bil neprotrgoma poslanec. Protič se je boril v prvih vrstah onih srbskih politikov, ki so so z vso energijo borili proti reakcionarnemu režimu. Tako jo prišel leta 1892. povodom zarote proti kralju Milanu tudi on pod kolo tor jo bil obsojen na 20 let težko ječo v okovih. V jetnišniel v Kruševcu jo iz-držal leto dni ječo, promona režima ga je osvobodila. Njegova energija je bila za radikalno stranko od neprecenljive važnosti in kmalu jo imol Protič poleg Pašiča najodllč.nejše mesto. Splošno se ga jo smatralo za prodestiniranega Paši-čovega naslednika v vodstvu stranke. Po padcu Obrenovičeve dinastije je postal Protič dne 29. maja 1903. prvič minister in sicer za notranje posle. Kot vrhovni šef policije se jo izkazal energičnega, brezobzirnega in krutega moža in spomin na njegove tri vladavine v notranjem ministrstvu (bil je trikrat notranji minister) jo šo danes v Srbiji prav živ. Dvakrat je bil Stojan Protič finančni minister in na tem polja »1 .io stekel posebnih zaslug. Po ujedinjenju jo postal Pntič nredsednik prvesa iusoslovonske-
ga koncentracijskega kabineta In je leta 1920. načeloval tudi radikalsko-zajed-ničareko-klorikalni vladi.
Ze dalj časa so so med njim in Pašičem pojavljala osebna in politična nesoglasja. Prišlo je lani do odločilne borbe, v kateri je Protič podlegel tako, da je izgubil celo svoj parlamentarni mandat.
Odkar mu je leta 1920. umrla soproga je Protič bolehal. Spori z dolgoletnimi prijatelji, ki so ga izrinili iz stranke, so moža globoko boleli. Njegova brezobzirna natura ga js gnala v najostrojši boj proti nJim in zadnjo svojo politično kampanjo je vodil z največjo ostrostjo proti korupciji Pašičovoga režima.
Protič je bil dolga lota tudi član in predsednik Državnega sveta, vodil jo nekaj časa Monopolsko upravo, organiziral jo srbsko davčno administracijo.
Odličen je bil pokojni državnik kot novinar in publicist. NebroJ je njegovih člankov in brošur o raznih političnih, predvsem državnopravnih vprašanjih, ki imajo deloma trajno vrednost. Jugoslovenska žurnalistika ga štej« b ponosom med svoje najboljšo roprezantante. Kot politik in novinar je bil Protič bojevnik, ki ee ni strašil nobenega cilja, mnogokrat tudi ne sredstev.
Letos je pričel pisati veliko politično delo: »Od Ivanjdanskega atentata na kralja Milana do danes«. Smrt mu je iztrgala pero.,.
Se v nedeljo dopoldne se jo Protič počutil prav dobro tor ae je razgovarjal z nekaterimi znanci in prijatelji. Popoldne pa mu je postalo nenadoma slabo. Ko mu je zdravnik hotel dati Injekcijo, je dejal: »Dosta je, ništa ne pomaže«, se obrnil v stran ter umrl.
Vest o njegovi smrti je izzvala v Beogradu aplošno sočustvovanje. Vlada je sklenila, da ae truplo pokoplje z največjimi častmi na državne stroška. Pogreb >e vrši t torek popoldne ob 5. uri.
Protič zapušča aina drja. Milana Protiča ln hčerko Milico.
Pokoj njegovi duši!
znesKu pol milijarde In aa morajo eoritj prej nove inštrukcije iz Beograda. Qie<jo reparacijskih dajatev v premogu In duha. nu sc jc dosegel načelni sporazum, do. čim se bodo termini dajatev določili na. knadno. Tudi v vprašanju državljanstva je treba šc nekaterih korektur.
Politične beležke
Kongres nar. SeSezni« čargetr v Beogradu
V nedeljo se je vršil v Beogradu dr, žavni kongres nacionalnih /olozničarjev, katoroga so so udeležili 104 deiegatje, ki so zastopali DO.OOO organiziranih ie. lezničarjev. Kongres je otvoril poslovo. deči predsednik centralnega odbora I,«, kič, ki je označil cilj kongresa in poročal o dosedanjem delovanju centralnega odbora za zboljšanje gmotnega položaj* železničarjev. Iz poročil tajnikov in bla. gajnikov je razvidno, da je centralni odbor deloval predvsem na to, da »e Čim-prej izvede povečanje draglnjskih do. klad članov in sprejme zakon o promet, nem osobju. Vaa poročila ao bila so. glasno odobrena. Nato so govorili za. stopniki pokrajinskih odborov. Imenom pokrajinske organizacije v Sarajevu j9 delegat Božič kritiziral zakon o prometnem osobjn. Zastopnik ljubljanskega odbora Finžgar je naglašal, da naj novi odbor posveti vso svojo pozornoat ureditvi gospodarskega položaja železničar-jev. Zastopnik zagrebške organizacije jo prosil, naj hovi odbor dola na to, da «9 železničarji iz Hrvatske dvignejo v nacionalnem in moralnem oziru.
Imenom češkoslovaških železničarje« so pozdravili kongres češkoslovaški po. slanec Buflval, predsednik čeSkoslovaS, kega železničarskega udruženja Prohas-ka ln tajnik Vipasek,
Pri volitvah je bil izvoljon za predsednika centralne organizacije Luklč, inšpektor generalne direkcije železnic* a podpredsednika Nikolič, glavni blagajnik genoralne direkcije, za blagajnika Pan. durovič, višji knjigovodja, za tajnika pj Jankovič, kontrolor železniške direkci/ v Beogradu.
+ Proti ukinjenju ministrstva socialne politike, ki ga predvideva vlada s svojim zakonskim načrtom, se je energično postavil tudi »Ženski Narodni Sa-vez«. V soboto se je vršila v Beogradu tozadevna seja, da kateri se Je zlasti po-vdarjalo kako težke posledice bi Imelo ukinjenje ministrstva za soc. politiko za zaščito dece. 31. t. m. sklicuje »Ženski Savez« v Beograd plenarno sejo, da odločno protestira proti vladni nameri. V Zagrebu se Je vršil v nedeljo velik shod, ki ga Je sklical Olavnl Radnlčkl Savez v sporazumu z vsemi organizacijami delavcev in Javnih nameščencev. Govorniki so najostrejše prijemali vlado radi njenega reakcijonarnega sklepa. Na koncu shoda v Zagrebu se Je oglasil k besedi tudi komunistični omladinec Stllinovlč, kateremu policija ni pustila govoriti, ker je izgnan iz Zagreba. Tudi je policija potem, ko ie razgnaia shod, aretirala štiri komuniste.
+ Velika demokratska skupščina v Sarajevu. V nedeljo se je vršil v Sarajevu shod demokratske stranke, katerega se je udeležilo nad 1000 ljudi. Predsedoval Je direktor gimnazije g. Milan Čukovtč. Glavni govornik Je bil g. Sveto-zar Prlblčevič, ki Je povdarjal, da se je demokratska stranka od svojega prvega shoda, kl sc je vršil pred 5 leti v Sarajevu, vedno držala svojega programa, ki zahteva politični unitarizem, upravno de-koncentracljo ter samoupravno decentralizacijo. Ako stranka nI mogla svojih načel vedno hi popolnoma izvajati, je iskati zato vzroka v dejstvu, da demokratska stranka nikdar ni bila sama v vladi. Težino današnje situacije karakterlzlrata dve člnjenici: da imamo vlado, v kateri ni nobenega Hrvata in nobenega Slovenca, ter da je vlada odvisna od pomoči ncslovanskih manjšin, od Turkov in Nemcev. Ves današnji režim obeležuje brezmejna korupcija in skrajni nepotizem. Govornik je tudi ostro obsodil politiko separatistov. Za njim sta govorila še g. Privislav Grisogono in Savko Dukanac.
+ Nacionalisti proti glasilu »Jadranske banke». Glasilo »Jadranske banke« »Jutranje Novosti« so objavile v nedeljo tako poročilo o dogodkih, ki so se odigravali ob priliki nacionalističnih protlitalljanskih demonstracij v soboto zvečer, da Jih včerajšnja »Orjutia« direktno dolžl denuncianstva In narodnega izdajstva. Glasilo nacionalistov je zapisalo na naslov »Jutranjih Novosti« tudi tole: Glasilo koritarskih korifej ko-rumpirane klike, ki nosi ime »slovenski radikali«, vzdržuje g. Čiro Kameuarovič iz milijonov tistih lir, ki je zanje oškodoval gospodarstvo našega naroda v Primorju I11 ž njim zadal naši stvari preko meje smrten udarcc. Zelo mogoče je tedaj, da jo pisanje »Jutranjih Novosti« ^ratifikacija za onih prisleparjenih 16 milijonov lir, kl jih je Jadranska banka vzela našim zadrugam naravnost iz žepa. la teh lir se plača list, ki skrbi za matarljal Italiji za nastope proti nam! Nam je teh ogabnosti zadosti!
-f- Jugoslavija in Bolgarska. Jugosl,-bolgarska komisija bo v kratkem končala svoje delo. Do sedaj so se uredila vprašanja medsebojno pravne pomoči, medsebojnih sanitarnih pomožnih akcij, ter tudi vprašanje izvoza. Glede bolgarskih dajatev za rekvizicije, ki so se Izvršile v Srbiji, še ni prišlo do sporazuma. Bolgarija ponuja 300 milijonov, dočim izjavljajo jugoslovanski delegati, da ni-uialo oooblastil za zinanlšaule zahteve y.
Po svetu
—	Častna promocija Masarjka V 0i-fordn. Predsednik češkoslovaške republike Masaryk Jo iz Londona odpotoval v Ozford, kjer je bil promoviran za častnega doktorja civilnega prava. 8ceSi nostna promocija je bila izvrSena v dvorani univerze pred vsemi profesorji io Številnimi odličniki. Dekan juridične fakultete je pripeljal Masaryka v dvorano. Rektor univerze je imel slavnostni govor, v krterem je poudarjal, da tako častna promocije Se ni doživela oifonl-ska univerza odkar stoji.
—	Zanimiva ostali na generala šteta-nlka General gtefanik, prvi vojni minister češkoslovaško republike, je bil, prečno ee je posvetil vojaškemu poklicu svoji domovini, astronom in se je kol tak več časa mudil na otoku Tahiti 1 Tihem oceanu. Sedaj se je na tem otoku našla njegova ostalina, obsegajoča sledeče: zvezdoslovne priprave in na/l sto knjig o astronomiji in matematiki 1 francoskem, angleškem in nemškem jeziku, n knjig o Šahovski igri in par del z neznaustveno vsebino. Med temi tt nahajajo Masarykova Študija o samomoru, Longfellove pesmi, Drtinove knjige, spisi R. W. Trinoja in Smilesa ter ve/ del religiozno-filozofske vsebine.
=r. Petrolej v Crnl gori. Ze pred vojno so se našli sledovi petroleja pri Crniri v Črni gori. Neki belgijski konzorcij j« zaprosil za koncesijo in jo dobil 1. 1914. Zaradi vojne so Belgijci opustili misel osnovanja petrolejskega podjetja. Seda; so dobili koncesijo naši državljani bratje Zuber, kl so dali najprej preiskati ozemlje po nemških in avstrijskih strokovnjakih. Ti bo izjavili, da ae tamkaj nahajajo bogata podzemeljska jezera neprečiščenega petroleja. Na podlagi t« izjave so si bratje Zuber nabavili potrebni material za vrtanje in iskanje petroleja, Z delom se je že pričelo.
—	Mussolini — častni doktor prava. Iz Bologne poročajo, da bo tamošnje vseučilišče podelilo Mus-soliniju častni doktorat pravnih znanosti. Promocija se bo vršila dne 29. oktobra, Jco dospe Mussolini v Bologno, da prisostvuje proslavi fašistovskega pohoda na Rim.
Pro&veta
Ljubljanska drama.
Torek, 30.: Zaprto.
Sreda, 31.: »Gospa z morja«; gostovanje ge. Marije Vere. A. Četrtek, 1.: »Smrt majke Jugoviča«. feV.
Ljubljanska opera. Torek, 30.: »Sevllskl brivec«. Gostujeta ga. Wesel-Polla In baritonist g. Boris Popov. C. Sreda. 31.: »Psoglavci«. D. Četrtek, 1.: »Rlgoletto«. Gostuje ga. V.c« sel-Polla. Izv.
Mariborsko gledališče. Torek, 30.: »Traviata«. A. Sreda, 31.: »Zlatorog«. E.
Četrtek, 1.: »Traviata«. Izv.
*
Gosta v «Sevlljskem brivcu.«. Noco) gostujeta v operi »Seviljski brivec? dva odlična gosta.. Vlogo Rozine pojo g»-Tinka Wesel-Po!la. Brivca pojo znameniti ruski baritonist Boris Popov, ki ? dosedaj gostoval v raznih mestih z največjim uspohom. Ostale vloge so v dosedanji zasedbi. Predstava 60 vrši red C. — Na praznik 1. novembra e< igra v drami »Smrt majke Juctoviča« i' sicer kot izven nredstaviv
Priloga »Jutru" St. dne 80. oktobra 1923.
Manifestacije širom Slovenije
Povsod narod ogorčeno protestira proti italijanskim
nasiljem
V Maribora. Maribor, 28. oktobra, r. Danes dopoldne bo napolnile veliko dvorano Narodnega doma tolike množice, da je moralo na stotine ljudi oditi, ker ni bilo ne v dvorani, ne na galeriji več jrostora. Tisočere množica so dale du->ka svojemu svetemu ogorčenju nad barbarskim nasiljem, g katorim hočejo kulturni Italijani uduSiti naSo kulturo v Primorju ln 650 tisoč Jugoslovanov {ei noč raznaroditi. Vrsto govorov je otvoril z lepim referatom o krutem postopanju Italijanov predsednik Jugoslovanske Matice prof. R i b a r 16, nakar so govorili Se: za CMD ravnatelj V o g 1 a r, za SLS dr. Lesko-v a r, za JDS Ivan K e j ž a r, za NSS R o g 1 i č, imenom Narodne Obrane Gjuro D ž a m o n j a, za Orjuno dT. Snuderl, za NRS TroSt. Ko so (tovorniki omenjali nago vojsko in izjavili, da more med nami in Italijani odločiti le meč, je zaorilo po dvorani urnebesno vzklikanje »Živela vojska«, ki se kar ni hotelo poleči. Protestna resolucija je bila soglasno sprejeto ob
novem viharju ploskanja.
•
V Celja.
Celje, 28. oktobra. Tudi Celje je dostojno, toda energično protestiralo proti nečuvenemu nasilstvu, ki ga izvršujejo Italijani proti svojim podanikom jugoslovensko narodnosti. Množica iz Celja in okolice je do zadnjega kotična napolnila veliko dvorano No-rodnega doma, ter dala ogorčeno duS-težki boli radi zadnjih dogodkov In nasilstev, ki jih morajo trpeti naši rojaki izven državnih mej, predvsem v Italiji. Ob 10. dopoldne je otvoril zborovanje prof. JerSinoviS, ki je v svojem govoru izvajal, da moramo ob petletnici našega osvobojenja protesti, rati proti nečuvenemu postopanju Italijanskih oblasti napram slovenskemu narodu. Italijanska vlada je zakrivila zločin, ki ga ne najdemo nikjer na svetu. Nažemu narodu jo odvzela narodne šole, prepovedala je izdajanje samoslo-venskih listov. Čeprav je zadnje no-vinske dekrete razveljavila, jI vendar ne moremo verjeti, da bo pravična proti našim rojakom, ker poznamo izrek »Italica fides, nulla fides». Kot drugi tovornik je nastopil upravitelj Ivan P t e k o r Š e k, ki je poudarjal, da je Italija, kl je prišla na naše ozemlje kot oznanjevaika svobode in kulture, ponovno dokazala, da so bile njene obljube le laž in da se je Italijanski narod pokazal kot narod, ld nI svoboden ter ne privošči drugemu svobode. Nekda. so Hunl in Turki preganjali naS narod in trgali mu jezike iz ust. Danes pa ječi slovenski narod pod bičem Italije, ki hoče biti kulturna, kar pokazuje s tem, da zapira slovenske Bole in izvršuje razna druga nasilja nad narodno manjšino. Govorila sta Se g. Koren in prof. P e t e r 1 i n, ki je v krasno zasnovanem govoru pozval vse navzoče na energičen afront proti onim, ki teptajo naše narodne svetinje. Na predsedništvo vlade v Beograd se je poslala resolucija z energično zahtevo, da z uspešnimi koraki za.ščiti naš žive' v Primorju. Zborovanje, ki je Izredno krasno uspelo, je pokazalo, da bo celokupen naš narod v složnosti znal do skrajnosti braniti svoje pravica
V Ptuju.
Ptuj, '28. oktobra. Naše mesto je manifestiralo za pravice našega življa v Primorju povodom ustanovitve po družnice Jadranske Straže že v sobo to. Dvorana Narodnega doma je bila polna zavednih dam in gospodov. Zbo rovanje je vodil okrajni glavar dr.
P i r k m a j e r, predsednik glavnega odbora Jadransko stražo v Ljubljani, dr. R. M a r n pa jo orisal pomen in cilj, ki jih zasleduje Jadranska Straža in se toplo zahvalil dosedanjemu marljivemu poverjeniku g. Bog. C h r i -t o f u, ki je največ pripomogel k ustanovitvi podružnice v Ptuju. Pri volitvi se jo na predlog okrajnega sodnika dr. Mrevljeta Izvolil naslednji odbor: predsodnik vladni tajnik Mihael Z a v a d 1 a 1, podpredsednik dr. Matej S e n č a r, tajnik Bog. C h r i s t o i, blagajnik J. Vidmar. Odborniki: podpolkovnik N. K o v a č i č, župan Blaže k, Praprotnik, Mirka dr. Fermevčeva. Preglednikom računov pa F. S k u h a 1 a in Mirko S e n -čar. Neimenovan dobrotnik je podaril 1250 Din društvu, priglasilo pa se je takoj 115 članov ln tudi že vplačalo članarino.
Nato je dr. Tono Gosak v vznešo-nih besedah orisal nasilja, ki jih trpe naši rojaki v Italiji ter končno predlagal naslednjo resolucijo; »Na zboru Jadranske Stražo« zbrani Jugoslov* ni izražamo iskreno sočustvovanje z brati nahajajočimi se v zasedenem ozemlju kraljevine Italijo. Ugotavljamo, da bo izmed vseh držav, ki reflek-tirajo na sloves kulturnosti in člove-čanstva, edino kraljevina Italija ponaša napram narodnim manjšinam tako barbarsko, da je njeno počenjanje v direktnem protislovju z vzvišenimi ideali, ki so vodili v svetovni vojni bojujoče 66 države k zmagam proti centralnim silam. Zahtevamo od naše vlade, da potom Društva narodov doseže iztreznjenje kr. italijanske vlade, da ostane zvesto svetovnim pismenim pogodbam, zlasti verzajskemu miru ter vzpostavi y vseh ozirih ravnopravnost naših jugoslovanskih bratov, ce Italija ne sliši glasu sobratov lastnih zati-rancev, naj pričakuje prej ali slej v nadaljnem zgodovinskem razvoju usode Nemčije, kl Je po L 1871. hotela uničiti franoosko Alzacijo ter je ravno s tem uničila v vseh ozirih popolnoma sebe samo.t
Brežice.
Brežice, ZB. oktobra. Nocoj ob o. se le v veliki dvorani Narodnega doma vršilo v Brežicah protestno zborovanje proti Italijanskemu nasilstvu, kl so ga skupno sklicala vsa narodna društva. Zborovanle le bilo Izredno dobro obiskano. Prihiteli so brežiški meščani, toda tudi okoličani niso hoteli zaostatl ter so prišli na zborovanje, da ostro prote-stlralo proti trpinčenju svojih rojakov Italiji. PazUtvo so poslušali govore govornikov, predsednika Jugoslovenske Ma-tlce dr. Kotnika, župana dr|a Zdolika In dr. Hudellsta, kl so vsi v temperamentnih besedah slikali neznosen položaj naših zasužnjenih bratov. Sprejela se le zelo ostra resolucija, kl se bo poslala Ju-goslovenskl Matici, da jo predloži mero-dajnlm faktorjem.
•
V Ljutomeru.
V Ljutomeru se Je vršil v nedeljo dopoldne številno obiskan shod JDS. Zboro-valcl so porabili to priliko, da manifestirajo za naše primorske brate. Z velikim odobravanjem Je bila soglasno sprejeta resolucija, ki ugotavlja barbarsko po čenjanje Italije napram narodni manjšini v protislovju z velikimi idejami, ki so zapadnim državam pripomogle do zmage. Zahteva da se od strani vlade predložijo vsa nasilja proti našim rojakom Zvezi narodov in ne odneha, dokler ni desežena njihova popolna ravnoprav nost. Ako Italija ne čuje glasu kulture, jo bo prej ali slej zadela usoda Nemčije, ki je po letu 1871. hotela uničiti fran cosko Alzacijo, a uničila Je sebe.
Kranj.
V nedljo se je vršil v Kranju vele-lep protestni shod, katerega se je udeležilo celokupno meščanstvo brez razliko strank. Sprejeto so bile oslre protestna
resolucije proti laškemu nasilstvu. •
NOVO MESTO.
Noto mesto, 28. oktobra. Današnja nedelja je bila posvečena uiitili na mučo-ništvo naših bratov v Primorju. Črne zastave so oznanjale narodno žalost. Jugo-slovenska Matica je klicala na pomoč z donarnimi prispevki. Dopoldanskega shoda pred občinsko hišo se je udeležila velikanska množica ljudi iz mesta in okolico. Po govoru prof. Kovača o barbarskih odredbah Italijanov proti jugo-slovenskemu žlvlju je bila z viharnim ploskanjem sprejeta resolucija, ki poživlja našo vlado, naj ukrene vse, da bo Italija spoštovala človeške in narodne pravice Slovencev ln Hrvatov v primorju. Manifestacijo so zaključile narodne himne »Budi, buči morje adrijansko».
<IIeJ Slovani* ln »Bože pravde*. •
Višnja gora. Na manilestacijskem zborovanju so vse politične in kulturne organizacijo v Višnji gori sprejele resolucijo, kl poživlja vlado, naj zagolovl na šim narodnim manjšinam preko mej iste pravice lz St- Oermainske in drugih pogodb, kakor jih uživajo narodne manjšine pri nas ln to za šolo, cerkev in tisk. *
Rakek, Po krasnem sprevodu pod okriljem s črnim florom ovitih državnih zastav se Je vršil pred postajo shod, ki jo izzvenel v en sum klic: »Dosti je gorjal Italija naj popravi krivico, zadano našemu narodu v Primorju!» Resolucija je bila poslana vladi in predsedstvu narod-
ne skupsHne. Himna »Bole pravde* Je
zaključila protestno zborovanjo, •
V	Mengšu.
Pod predsedstvom g. Frana Ropreta jo bila v nedeljo na zborovanju JDS. z velikim odobravanjem sprejeta sledeča resolucija:
<Pristušl JDS., zbrani na ustanovnem zboru ko. v Mengšu kar najodločneje protestirajo proli nekulturnemu postopanju kobaridsklh junakov proti teptanemu jugoslovanskemu življu v uropanem naiu ozemlju. Naj so Italija zaveda, da so ura obračuna vedno bolj bliža, ki bo, to naj veruje, kruta in neizprosna, kakor je njihovo dosedanje postopanje.*
V Sodroilcl.
Na občnom zboru krajevne organizacije JDS. v Sodražici dne 28. t. m. Jo bila med viharnim ogorčenjem nad italijanskimi nasilstvi na predlog g. Ivane* sprejeta sledeča resolucija: »Zbrani zbo-rovalcl z ogorčenjem protestiramo proti krivicam, ki jih zadaja Italija našemu narodu v Istri, Trstu in na Goriškem. Početje dvatisočlotnih kulturonoscev, ki kratijo našemu zasužnjenemu narodu najprimitivnejše njihove pravice v šoti in uradu, najodločnejše obsojamo ter poživljamo našo vlado, da stori vse potrebne korako, da to zatiranje našega na
roda preko granic preneha.* «
V	StraitSčn.
V bodoto se je vršil ustanovni občni zbor JDS. v Stražišču, na katerem je bila ob burnem ogorčonju soglasno sprejeta resolucija proti laškim nasilnostim v Primorju. Vlada se poživlja, da Italijo zaradi verolomstva ln nacljonalnega nasilja toži pred Ligo narodov.
Glavna skupščina Zveze industrijcev za Slovenijo
Ljubljana, 88. oktobra.
Danos dopoldne je imela Zveza indu-strijooT na slovenskem ozemlju kraljovi-ne SHS Bvojo IV. redno glavno skupščino v dvorani univerze. Zborovanje je otvoril predsednik zveze g. Vinko Maj-dič ter pozdravil zborovalce, predvsem gg.: zastopnika pokrajinske uprave vladnega svetnika Mencingerja, zastopnika oddelka ministrstva za trgovino in Industrijo dr. Pfeiferja, zastopnika finančne delogacije vlšjoga finančnega svetnika Bajiča, načelnika oddelka za socialno politiko dr. Goršiča, zastopnika rudarskega glavarstva Inž. Pehanijn, zastopnika inšpekcije dela inž. Domanjka, predsednika Trgovske in obrtniške zbornico Kneza, prov. predsednika Sckreya ln tajnika Mohoriča, generalnega tajnika Ze-maljskega saveza Industrialaca v Zagro-bu Bauerja, ravnatelja ljubljanske podružnico Narodne banko Vinka Gregori-ča, podpredsednika Centrale industrijskih korporacij v Beogradu dr. Windischer.ia in tajnika dr. Cvetka Gregoriča, zastopnika ljubljanske univerze dekana dr. lil-lerja, zastopnika tehniške fakultete dr. inž. Kr&la, zastopnika državne upravo južno žoleznice nadzornika Bensdeica, zastopnika južne železnice centralnega nadzornika Vldica, zastopnika direkcijo državnih železnic v Zagrebu dr. Kavčiča zastopnike inšpektorata državnih želez-nio v Ljubljani Kunaverja in Kupaniča in druge odlično zborovalce.
Nato je predlagal, da so odpošlje kra-lju Aleksandru udanostna brzojavka ter pozdravna brzojatfta ministru za trgovino in industrijo g. Iiojiču. Predlog se je sprejel z odobravanjem.
V Imenu Centrala industrijskih korporacij v Beogradu jo pozdravil zborovanje tajnik dr. Cvetko Gregorič.
Prva točka dnovnega roda jo bila čl-tanjo zapi3nilca M. redno glavno skupščine. Zapisnik je bil odobren. Poročilo o poslovanju Zveze Industrijcev v poslovnem letu 1932. la 1923. jo podal tajnik zveza g. inž. Suklje. Iz poročila posnemamo:
Število članov Zveze Industrijcev, ki je znašalo 31. decembra 1021. 288, jo bilo koncem leta 1922. istotako 2S8, dočim znaša danes 296. Po podatkih zvoze znaša število delavcev, zaposlenih v včlanjenih podjetjih S5.06G, ki pa jo gotovo še znajso večje, kor lesna, podjetja no napovedujejo gozdnih delavcev in voznikov, marveč lo delavce, noposredno zaposlene v industrijskih obratih.
Delovanje zveze se je tudi letos osredotočilo v prcdsedništvu, čigar ekseku-tivni organ jo tajništvo. Mnogo poslov so je opravilo v odsekih zvozo za lesno InduBtrijo, za veliko usnjarsko industrijo, za gradbono stroko in za pivovarno. Živahno delavnost jo pokazala tudi mariborska skupina Zvozo industrijcev, kateri načoluje g. dr. Pipuš t namostni-kom g. Krizničem. Izdatno oporo je našlo delovanjo zveze v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubi,iani in v Zeinalj-skein savezu industrialaca v Zagrebu. Predvsom je delovanje zvozo okrepila institucija, na katero ustanovitev je tukajšnja zveza tvorno sodelovala, to jo Centrala industrijskih korporacij v Boogra-du. Govornik izreka zahvalo predsodni-štvu Centralo gg. Ignatu Bailonyju, S. D. Aloicandru in dr. Fr. Windischorju ter tajništvu centrale.
Nadalje omenja med drugim, da jo zve za posvečala veliko skrb železniškim zadevam in jo dno 0. oktobra 1922. priro-dila v tej zadevi veličastno manifestacij-sko zborovanjo, V carinskih zadevah jo zveza zbrala material za revizijo uvozno carinsko tariie. Kakor so ostala prizadevanja vseh gospodarskih organizacij v svrho olajšanja denarno krize skoro brez uspeha, tako izjavlja govornik tudi o zvezi, da 60 ne more ponašati s posebnimi rezultati. Gledo dela v davčnih zadevah je zveza postopala vedno v sporazumu s Trgovsko in obrtniško zbornico.
Načrt novega rudarskega zakona jo zvoza ob prijaznem sodelovanju Rudarskega glavarstva in v tesnem sporazumu s Trboveljsko premogokopno družbo te-
meljito proučila. Načrt Je v tpft>tesSi
koncipiran v rosnem strokovnem duhu^ le poglavje X., ki govori o regalnih &ay-, kili, je ponesrečen nestvor, ki ga ja spraviti s Bveta. Ob tej priliki se je predlagala ustanovitev rudarskega odso< ka, ki so naj v kratkem izvode.
II koncu omenja šo sodelovanje pit prireditvi lanskega in lotošnjoga Ljubi ljanskega velikega sejma. Skupščina jo poročilo odobrila.
Predlog za spremembo člena 34. statut* Zvezo industrijcev 9 strani odbon
jo skupščina sprejela. Člon 31. Bo gla-si sedaj: .Sporo, kl nastanejo mod čla« ni zvozo iz toga članstva, razsodi razso. diščo. Vsaka stranka imenuje Bvojogal razsodnika. V slučaju, da so razsodnika, no moreta zediniti glodo načelnika, Ime. nuje načelnika v smislu določil civilno, pravdnega roda pristojno sodišče. Ista volja za slučaj, da ona izmed strank odi kloni imenovanje razsodnika. Proti ran ■iodM razsodišča ni pritožbo..
Poročilo o zaključnih računih ia po, siovno loto 1922. je podal računski pre. glednik g. Ravnihar in se jo odboru po. delil absolutorij. Nadalje so jo odobril proračun za poslovno leto 1923. Obširno in pregledno poročilo
o postanku ln delovanju Centrale lndo4
atrijskih korporacij jo podal nato podpredsednik centrale d^ Fr. VVindischor. Iz referata povzemamo v kratkih potezah:
V časih po prevratu jo prišlo našlnt gospodarskim krogom hitro do zavesti^ koliko praktično vrednosti so dohre sta. novsk« organizacije. Izprevidolo se jo, da ne bodo zadoščale samo lokalno iui na slovenski teritorij omejene organi7JW cijo. 2o lota 1919. in 1920. so jo čuld misol o potrebi, da so začnejo ustvarjati centralne organizacijo. Ta zdrava misel, v kolikor so tiče našega trgovskega inf obrtniškega stanu, dosloj ni prišla dol uresničenja. V naSi industriji bo jo stvari hitreje razvijala in jo pokazala industrU ja svojo zrolost ter veliko uinovanje zal praktično koristi centralno organizacijo, Iniciator Blovenske industrijske orga. nizacijo s trajnimi zaslugami jo podprod* soduik Slavonske banko g. Avgust Prv protnik, ki jo [oskrbel mladi organizaciji v težkih prilikah prvi dom. Čvrsto sto ga podpirala zlasti gg. Dragotin Hriba^ in Vinko Majdič. Izvedel praktično pa| jo organizacijo Bedanji tajnik g. inž. Mi< lan Sukljo. Kmalu jo začela Zveza in. dustrljcev za Slovenijo misliti na člo| trdnejšo zvezo trajno naravo z Beogra^ dom. Začela jo praktično Izvajati to ml< seL Kot prva si jo ustanovila izmed ta4 ritorialnih organizacij v Beogradu svojflj ekspozituro in pridobila za to mesto dr, Cvotka Gregoriča. Prav v tem eksponii ranom tajništvu so jo dan na dan prakj tično kazalo, kako nedogledno va4nost| za celo našo industrijo bi bila ustanov^ tov centralno organizacijo v Beogradu« Slovenski industrijalci imajo največ zaj slug, da je končno prišlo do ustanovitve^ Osobito f i je prizadeval za to inž. SuW i je, v Beogradu pa gg. Curčin in d t/ Gregorič.
Preteklo leto jo stvar zadobila kon. kretnejšo obliko. 7. julija so so zbrali na Bledu pozvani od našo zvezo zastopa niki industrijskih korporacij v naši dri žavi in 60 tamkoj položili temelj id smernico za svojo centi alno organizacij jo. V BeogTadu si jo posebnih zaslug zaI to stekla tamošnja Industrijska komord s predsednikom g. Bajlonijem in tajni, kom g. Curčinom. V Zagrebu jo deloval za centralno organizacijo Savez industri« alaca s predsednikom g. Alexandrom inf tajnikom g. Bauerjem. Začetkom dccem, bra lanskega leta so so zbrali odposlani ci industrijskih organizacij na ustanovi no zborovanjo v Beogradu in sklenili ustanovitev Centralo industrijskih korpo-racij v kraljevini SHS.
Za razvoj naših gospodarskih prilik ja ustanovitev centralo zgodovinskega po. mena. Centrala jo v dobrih delavnih rokah. V tajništvu deluje tudi centralni tajnik dr. Cvetko Gregorič, čigar sode* lovanjo pomenja za našo industrijo dra. gocen aktivum, kor imamo na ta način'
Film iz Nemčije koncem oktobra
REGENSBURG-BERLIN-DRESDEN-BRESLAU. - CENE, VALUTA. KURZ, MULTIPLIKATOR. - TRGOVINA, ADVOKATURA,GOSTILNE. ULICA — BEDA IN DRUGO.
Od šeste zjutraj do sedme zvečer sem Se 15. t. m. vozli iz Passaua do Regcns-burga. Vmes sem se ustavil še na manlši PostajlcI. Vozil sem se v II. razredu D-Ivlaka — bolje kakor v našem I. — In za 300 milijonov mark, kar Je bilo takrat ^ Din 50 para. Kolikor vidiš pri železniški vožnji, je še povsod red, čistost, točnost, mir. Niti minute zakasnitve. V Passau so nas pozvali, naj menjamo svoj denar. Za dolar si dobil 3V2milllarde, za češkoslovaško krono 110 milijonov, za dinar 45 milijonov. — Vlak ima tri razrede, ljudje običajni, še dovolj elegance. Sploh ni bilo opaziti tu nič abnormalnega.
Regensburg je sedaj mrtvo mesto. iTramway več ne vozi, ker mesto več ne zmore Izdatkov. Hiteli so dobro založeni, in obed, — prvovrsten, — je stal le 600 milijonov «= 14 dinarjev. Hotelska soba, Prima, 700 milijonov 15 dinarjev. V mestu, po ulicah, uradih, trgovinah, bankah vse .normalno«, absolutno mirno, le neizmerno mrtvo. Starega živahnega Re-gensburga več ne spoznaml Vendar ni sledu ne o Hitlerjevih ali drugačnih oboroženih tolpah, ne o monarhlstih, ne vidiš "e vojaštva niti poicije, niti gladnih Hudi. — izkratka. dolcčas lel
Odtod v Berlin z nočnim D-vIakom. V navadnem kupeju izvrstno spim; II. razr., blazine so široke, čiste, mehke. Vso noč Imam mir. Vožnja me stane 4 milijarde mark, t. j. nekaj manj ko 100 dinarjev, — torej toliko, ko II. razr. poštnega vlaka lz Ljubllane v Zagreb! Samo da je razdalja vsa druga In tudi vožnja. Točno po voznem redu ob '4,8 zjutraj Izstopim na berlinskem Anhalter Balinhof, kjer se ti nudi ogromna slika: Nepregleden promet, brezprlmeren red! Kupim si Kurs-buch za 3 ln pol milijarde, — razmeroma drago. Potem liajd v mesto, katero poznam še Izza mirne dobe. In kakor nekdaj, tako Je tudi danes prva slika; Med 8. In 9. uro se vrši preseljevanje naroda. Iz predmestij hiti z raznimi vlaki, trami, busl, Untergrund In peš ogromna množica v osrčje, v trgovski del, v city; na-stavljencl in nastavijenke kontorjev, bank, trgovin, pisarn, uradov, delavnic. Toda ko prihajam v city, je slika druga, kot nekdaj. Večina velikih trgovin ima železne oknice zaprte, ali pa vsal rou!eaux do p«, lovlce spuščene. Ogromni VVertheimov Warenhatts je zaprt, Izvzemšl dva postranska vhoda. Najbolj je promet omejen v manutakturnlh trgovinah. Druge
prodajalne so deloma , odprte'od 9. do 12, 3. do 5. ali 6.; razsvetljava jc predraga. Predmeti v Izloženlh oknih imajo tekoče številke. Kaj pomenijo, razvidiš iz raz-obešene tabele cen. Pri vsaki tekoči številki je na tabeli zapisana cena za dotični predmet. Cene se spreminjajo — navzgor — po dnevnem kurzu marke, 2 do 3krat na dan. In «gor numoriranje. se ne vrši na Izložbenih predmetih, marveč se na tabeli cene spremene . .. Opoldne zaidem v boljšo restavracijo na glavni prometi ulici, — evo, zlata valuta. Juha stane 20 do 40 pfenigov, pečenka 50 do 120 plenigov, sladka jed 40 do 80 pfenigov itd; vrček piva 30 pfenigov. Vrh jedilnega lista pa najdeš tako zvanl multiplikator, t. j. sedanji borzni kurz zlate marke, dnevno 2 do 3krat spremenjen. Zjutraj jc borzni multiplikator n. pr. znašal 1 In pol milijarde za 1 zlato marko, zvečer 2, drugI dan 3, četrti 5 itd. Železnice pa niso sledile — niso mogle slediti temu naraščanju, zato so s svojimi cenami zaostale. Dne 20. t. m. so n. pr. železnice imele multiplikator 120 milijonov, borza pa 2 in pol milijarde. Od 20. t. m. dalje so šle na 600 mil., borza pa n. pr. 23, t. m. na 9 milijard. Zato so nemške železnice danes najcenejše na svetu. Za 10 dinarjev se pelješ v I. razredu D-viaka 200 km daleč. Untergrmiubabn je računala 22. t. m. za vsako postajo 10 milijonov, tramway pa Einhcitstarif 120—200 milijonov. (Danes ie že eno mlliiardo. če se nt že povišal.)
Aschlnger je znana restavracija. Pred vojno sem dobil pri njem tzv. Bicnvurst, vrček piva, ter svobodno množino kruha, gorčice in redkovice za ogromno vsoto 30 pfenigov. Dne 22. t. m. sem za klobasico samo brez dodatkov dal ravno 1 milijardo. Primera učinkuje smešno. Pač pa sem videl pri Aschingerju novo sliko: Mali rentirjl ln drugi prosjaki ter člani bivše inteligence prihajajo pobirat ostanke In prosijo goste, da bi smeli za njimi — po-llzatl krožnike...
Po ulicah drve dečki. .Lo-kaaalanzcl-ger, dio Vooss, Tageec-blatt!« Dne 15. t. m. sem dal za 1 Iztis 50 milijonov mark, dne 22. t. m. pa 300. Dečki kričijo, prodajajo, konzum novin je kakor vedno prav velik. Opoldne domitiira «Bcrlincr Zeit am Mittag«. Na Untcrgrundu vidiš mnogo «Vorwartsa», pa tudi številne «Rote Fahtie«. Promet ie grmeč, nagel. Unter den Lindcn in na oglu te ulice s Friedrichstrassc je gneča kakor vedno, In je ta še dokaj elegantna. Tu vidiš dame, — mnogo iz demi monde — mase tujccv, In mase tipičnih šiberjev. In slišiš med nemščino tudi številne Ruse, Francozc, Anglosase, ko prisluškuješ govorici. Oficir je z ulice Izginil. To je nova doba. Nekoč se je todi sprehajala garda. Siccr pa je prav velika eleganca izginila; v gledališču zvečer nisem videl niti ene «ve-like toalete., nič llšpa, zapestnic, agraf, diamantov itd., kakor nekoč. Pa ne radi večie solidnostl, — ves ta nakit le izgi-
nil v omaro ali safes iz strahu pred roi poni ali napadom zavistnih in bednih. Če hočeš videti v Dcrlinu nekaj pretirane nesolidne elegance, pojdi v znana večja nočna zabavišča. Polna so, kakor panj, bnče kakor tovarna; tu najdeš vse, kar nudi Babilon naše dobe. Ženske, godba, sekt, smeh, ples, .Anschluss«, kokain, opij, borzne tipe, filmski angažman, — izbiraj! Cene? Boca vina 4—10 milijard,-sekta 10—20 milijard. Ali pa greš v kino?, 20. t. m. jo vstopnica stala 2—600 milijonov, orkestrski sedež I. vrste v gledališču poldrtig milijon. Sedaj morda pet aH deset ali dvajset milijard?
Unter deu Lindcn v bližini prosluleg.t Cafč in čokoladne hiše Sarotti najdem pod lipami originalno banko. V ponedeljek zvečer so se kolodvorske menjalnice za-< prle «\vcgen BargeldmangeU, tu «pod lil parni« pa so 4 mladi čifuti postavili lesen kiosk, napisali nani «\Vcchselstube» in pričeli svoj promet. Prvi mladenič je zunaj na ulici urejeval ln razvrščal ponudnike, trije pa so poslovali znotraj. Eden je računal in napovedoval, drugi je spre-jemal tujo valuto, tretji izplačeval nemške marke. Ta jc sedel pred velikim zabojem, polnim neštetih milijard. Ljudi ser je kar trlo. Eden je prinesel 10 Kč, drugI pol dolarja, tretji pet funtov, četrti 100 lir; bili so na tudi kitajski yenl, Indijsko rupije, milreis, pesetas, leji, pijastri, sploh denar vseli vrst in od povsod. Čiiutkl so poslovali z občudovania vredno, uprav.
tr eeutralnem taJniStni /.asropnika, Kateremu so interesi našega gospodarstva dobro znani in ki živi res za svoj poklic.
Osnovanje centrale jo posebno važno-Rti za medsebojilo spoznavanjo zastopnikov iz posameznih dolov državo. Na ta način eo najdo nekika srednja linija zastopanje različnih interesov.
Računati se mora z dejstvom, da industrija v Beogradu in srbskih dplih kraljevine nima ša tistega vpoštovauja, kakor ji gre glede na njeno važnost. Pomen in veljavo industrijo za državo jo treba pripraviti šolo do prave zavesti. V tem pogledu si jo centrala v kratki dobi svojega obstanka, stekla odličnih zaslug. Na shodu izvoznikov v Beogradu jo s svojim srečnim nastopom pripomogla do tega, da jo prišla naša industrija v Izvoznem vprašanju do prave veljave. Bil je to prvi nastop izvozne trgovine in izvozno industrije v državi za skupno akcijo. Poslej so je v Beogradu glede izvoza po starih tradicijah mislilo predvsem na trgovino, ki ima svojo sezonsko kupčije. Naš nastop jo opozoril na važnost industrijo za izvoz. Skupni nastop industrije in trgovino jo posebno važen za srbske prilike, kj"r jo razlika interesov med trgovino in industrijo popolnoma drugačna nego pri nas v novih dolih kraljevine.
Posebno pozornost jc posvečala centrala v vprašanju davkov. Pripravlja to izenačenjo direktnih davkov v drJavi. .Vprašanje je največjo praktično važnosti za našo industrijo. Tudi v važnem vprašanju taks in pristojbin, v raznih tekočih vprašanjih glede direktnih davkov jo Contrala. budno čuvala iaterojo industrije. Istotako v vprašanju ".vozne in izvozno carino ter carinskega zakona. Pečala so je s prometnimi vprašanji, kakor z boljšo uredttvijo prometa in železniškimi tarifami.
Trajno pozornost jo posvečala centrala vprašanju našoga donarstva in zlasti
vprašanju o dajanju večjih in Izdatnejših kreditov naši industriji,
ki 6e ni v zadostni meri vpoštava'a pri našem glavnem kreditnem vrelu. V centrali spretno vodi ta referat g. čurčin V tej akciji v prid industriji jo pohvalno omeniti prizadevanje gg. dr. Triller-ja in Bajlonija v upravi Narodne banke. Mnogo truda in napora se jo žrtvovalo, vendar uspehi no odgovarjajo prizadevanjem. K sklepu pohralno omenja intervencijsko poslovanje centralo ter končuje z besedami: Resnično upravičena jo sodba, da jo ustanovitev Centrala industrijskih kprporacij v Beogradu dragocena pridobitev za našo industrijo in za celo našo gospodarstvo.
V debati, ki se jc razvila, je prosil g. Inž. Remec za podrobnejšo podatke glo-de prizadevanja centrale za večje kredite, na kar je g. dr. Windischer od črnil, da se še povrne k besedi.
Nadaljnja točka dnevnega roda jo bila železniške zadeve. Rereriral je g. inž. Suklje. Iz referata povzemamo:
Prvi in najvažnejši dogodek v -železniških zadevah jo prevzem južno železnice v državno upravo. Nadejati se je, da bo nova nacionalna uprava v polni meri vpoštevala zlasti vitalne potrebe narodnega gospodarstva, v Sloveniji predvsem potrebe industrije. , S prevzo-mo južne železnice, so sc tudi na teh progah uveljavile odredbo, ki so bile deloma žo prej uvedene na državnih pro-Erah. Skrajšal se ie nakladalni in raz-kladalni rok na 0 ur, podražila so jo stoj-nina na 20 Din in sc zabranila reekspe-dieija. To jo občutno zadelo Slo .-eni io, ki doslej od leta 1919. sem sličnih doio-č.il ni poznala.
Kljub težavam so je promet v Sloveniji vršil dokaj redno, vse pravilneje nego v drugih pokrajinah in da se niso opazilo očitne zlorabe, ki bi utemeljile irakonske naredbo.
Tako glede skrajšanja nakladalnega reka in zvišanja stojnine so mora tudi glede zabrane rcekspedicije priglasiti tu r.ahteva po spremembi prestrogega dolo-5ila. Od prenovedi reekspedicije so na papirju izvzete carinske pošiljke, česar so
pa železnico no drfct. Minimalna zahteva jc, da so mora za carinske pošiljke, kl
dospejo iz inozemstva, dovoliti vsaj enkratna reekspodleija ne gleda na to, dali jo blago žo ooarinjano nli ne.
Prav posebno in nikakor razveseljivo poglavjo jo tarifna politika prometnega ministrstva. O tem vprašanju jo roforont obširneje razpravljal in stavil potom v resolucije zadovno zahteve.
K debati v tom vprašanju so so oglasili gg. Tomažič, d'. Itokar, inž. Remec in inž. Demšar. Dodatni predlogi, ki so jih stavili in so bili sprejeti, so razvidni iz resolucij.
Nato jo ponovno povzel bosedo g. dr, Windischer, ki jo sedaj opisal križe in težavo našo industrije gledo na pomanjkanje gotovino in kreditov ter zgodovino, kako jo prišlo do denarno krizo. Povedal jo podrobno, kako se je vršila borba za večje kredite in zakaj tako majhni uspehi.
G. inž. Remec se je dr. Windischerju zahvalil za pojasnilo. Dr. Windischor jo šo predlagal, da bi se uvedli industrijski večeri, kjer bi se obravnavala lahko razna tekoča vprašanja.
O socialni zakonodaji In socialnem zavarovanju
je poročal tajnik dr. Golia. Iz njegovega referata povzemamo:
Zveza jo tem vprašanjem, ki pomenijo težko obremenitev industrije, posvečala vso svojo pozornost. Udeležila so jo po svojih Zastopnikih konference ceio.iupne industrijo, ki se je vršila 18. eeptombr* 1923. ter razpravljala o težkem po'ošaju, ki jo na6tal za industrijo zaradi uveljavljanja zakona o zaščiti delavcev, zakona o inšpekciji dola ter zakona o zavarovanju delavcev. Ugotovilo ee Je, ia eo se ti zakoni izdali no glede na naše to-cialne in ekonomske prilike enostavno brez zaslišanja prizadetih činiteljev. Kon ferenea je predložila po posebni depu-taciji vladi obširno resolucijo, v koji je
zahtovaia z vso odločnostjo, da s« Diet odloga izmenjajo ti zakoni z novimi za-ltoni Posebna na konferenci iz /oljona komisija je izdelala osnutek novega za-kena o zaščiti delavcev ter ga predložila po beograjski Industrijski komori ministrstvu trgovino in industrije ter ministrstvu socialno politike.
V času od 26. februarja do 1. marca 1023. se je vršila v ministrstvu socialno politike anketa, ki je razpravljala o osnutkih pravilnikov za izvrSitev določil zakona o zaščiti delavcev. Tako je predviden poseben pravilnik o delavskih zaupnikih, nadalje o ureditvi delovnega časa ter o prostovoljnem podaljšanju delovnega časa. Zastopnik Zveze industrij-cov je na prcdkonforenci delodajalcev, ki so jo vršila dne 25. februarja preciziral stillščo Zvez n industrijcev v te<n smislu, da so ti pravilniki zasnovani v tej obliki za industrijsko delodajalce nesprejemljivi. Zlasti da je treba vstrajatt na ponovno naglašeni zahtevi, da naj velja 8-urni delovnik le glede onih industrijskih obratov, kjer to zahteva značaj obrata glede na obstoječe težko delovne razmero (n. pr. v rudnikih), dočim da naj velja za vse ostalo obrate - iz-vzemši obrate sezonskega značaja, v ko-jih ,ie delovni čas že po sedanjem zakonu neomejen — 9-uini delovnik.
Nadalje razpravlja o prizadevanju Zvo ze, da so se pravilno izvajala baluiškn, nezgodna tor pokojninska zavarovanja tor prebija v podrobnosti glede no pega zakona o zavarovanju delavcev, s katerim so so v veliki meri zvišale tako dajatve iz naslova bolniškega zavarovanja kakor tudi nezgodno rente. Zadevne zah teve so razvidne iz resolucij. (Vsebina vseh resolucij ln izvolitev novega odbora še objavimo).
Po predlogu inž. Remca, da Be v resolucijo sprojme protest proti italijanskim nasiinim odredbam v Julijski Krajini, se je predsednik g. Majdifi zahvalil zborovalcem In zaključil zborovanje.
n tke, da res dosežejo svoj vzgojni namen. Pričeli so z veličastno ouverturo opero »Libuša«, ki jo je izvajala vojaška muzika pod kapelnikom g. Herzo gom. Prof. dr. P i v k o je v lapidarnih besedah naslikal dolžnosti osvobojenega naroda v okvirju znanega Masary-kovoga izreka: »Težje je narodu svobodo ohraniti, kot priboriti.« Godba jo zaigrala čežko in našo himno, ki ju ,]e občinstvo stoje poslušalo. Sledilo je daljnih sedem povskih in goclbenili točk »Glasbene Matice« pod taktirko ravnatelja Topiča, arija iz opere »Ku-salka« gdč. Vladimirovne, izvrstne operne pevke, lop dvospev iz »Prodane neveste« z opornim pevcem g. AJeksom in — kulminacija navdušenja
— predvajanje violinistke ge. Bradko. ve s spremljgvanjem orkestra. Priredi, tvi, ki so jo posetili sevo tudi vsi vo. jaški in civilni reprezentanti in vSli mariborska narodna in kulturna drii-Stva, je zapustila res v vsakomur naj. veličastnejši vtis. Ob navdušenem pfo. skanju jo h koncu predsednik kluba g. Bures pozval publiko, da se korpo! rativno poda v Narodni dom na pro. tostno manifestacijo proti italijanske, mu nasilju, ki vzbuja odpor vsakega Slovana. Sijajno uspela slavnost jo li> šo povečala že itak veliko simpatije Mariborčanov do bratskega češkoslovaškega naroda iu razumevanje njegove heroično zgodovino.
Proslava češkoslovaškega narodnega praznika
Kakor v Pragi, se je izvršila v nedeljo tudi v Ljubljani proslava pete obletnice češkoslovaškega osvobojanja prav posebno slovesno. Sijajni sprejem, ki sta ga bila deležna predsednik češkoslovaške republike T. G. Masa-ryk in zunanji minister dr. Beneš v Parizu, Bruslju ln Londonu, je dal proslavi najresnejšo ozadje, Jugoslovenom pa novega povoda, da so se radosti Cehoslovakov pridružili z najiskrenej-Simi čestitkami.
Ob 11. dopoldne jo bila recepcija v «Mladiki», ki so se je udeležili zastopniki javnih oblasti, vojafitva, kulturnih in gospodarskih društev, ženstva, Rusov, vseh konzularnih zastopstev ter odlični duševni delavci vseh strok. Zlasti številno je bila zastopana tukajšnja češkoslovaška kolonija. Dvorana je bila okusno okrašena, s poslopja pa je vihrala češkoslovaška državna zastava. Recepcija je z izredno bogato udeležbo dokazala, kako živa je vzajemnost med ljubljanskimi Jugosloveni in Celioslovaki.
Generalni konzul dr. BeneŠ je prisrčno pozdravil goste ter naglašal radostno uspehe češkoslovaške republike doma in v zunanjem svetu. Pozval je navzoče, da nazdravijo češkoslovaški in jugoslovenski državi in njunim zvestim zaveznikom. Temu pozivu so se gosti navdušeno odzvali. Sledili so nagovori francoskega vicekonzula g. de Flachea, g. Andrejevskega za Ruski krožek, g. prof. Bubnova za ruske znanstvenike, g. ravnatelja Chvatala za Cesko obec, g. dr. K. Trillerja za Češkoslovaško - jugoslovensko Ligo in neke češke deklice za češkoslovaško šolsko mladino. G. gen. konzul jo končno preoital brzojavna pozdrava prezidentu dr. Masaryku in kralju Aleksandru. Med razkošno zakusko, pri kateri so ljubeznivo stregle gospodične gojenke Gospodinjske šole pod
vodetvom ge. učiteljice J. Zemljanov«, je zapela bivša altistka Narodnega di-vadla v Pragi, ga. ValovSkova z močnim uspehom dvoje češkoslovaških narodnih pesmi. Spremljal jo je operni kapelnik g. Balatka.
Ob 7. zvečer se je vršila v opernem gledališču slavnostna predstava. Gledališče je bilo polno oficijalnih zastopnikov in odličnega občinstva. Potem ko je operni orkester zasviral jugoslovensko in češkoslovaško narodno himno. jo lopo deklamiral g. prof. dr. Iv. Lah svoj izvrstni prevod pesmi «H o -d i« BI. Krasnohorske. Nato se je vršila premiera opere »P s o g 1 a v c 1» K. Kovarovica. O predstavi še izpre-govorimo. Dirigiral je g. kapelnik B a-1 a t k a, ki je težkemu glasbenemu umotvoru posvetil vse svoje odlične moči ter dosegel popoln umetniški uepeb. Med solisti so se posebno odlikovali gg. Šimenc v veliki partiji Jana Kozine, Zupan kot upornik Pribek in g. C v e j i č kot Lomikar.
Po predstavi se je vršila v dvorani Kazine zabava Ceske obce. Gosp. gen. konzul dr. Beneš je pozdravil goste, predsednik ravnatelj g. C h v a t a 1 se je spominjal vseh prvoboriteljev češkoslovaške svobode, ga. R o g o z o -v a je efektno deklamirala R. Jesenske pesmi ter »28. oktober* ter je češki tercet prav krasno zasviral komorno skladbo. Končuo se jo razvil animiran ples, ki je trajal do 2. ponoči.
SLAVLJE ČEŠKEGA OSVOBOJE-NJA V MARIBORU.
Mariborski »Češki klub* je v nedeljo kar najimpozantnejše proslavil petletnico osvobojenja češkoslovaškega naroda. Velika GOtzova dvorana z galerijami vred je bila nabito polna. Z izbranim sporedom so dali češki bratje obenem krasen vzgled, kako je slaviti takšne narodno - zgodovinske praz-
Shodi in sestanki
V	soboto iu nedeljo so je vršila v ljubljanski in mariborski oblasti vrsta dobro obiskanih shodov in sestankov.
V	Murski Soboti se je vršil dobro obiskan shod JDS v soboto 27. t. m. v dvorani hotela Dobraj. Poročala sta, imenom ljubljanske in mariborske organizacije dr. Z e r j a v in dr. L i p o 1 d Govorilo je za njima še več govornikov, ki so pojasnjevali krajevne razmere in potrebe ljudstva in države v Prekmurju. Sklenila se je istočasno ustanovitev okrajnega tajnižtva JDS v Murski Soboti.
V	nedeljo 28. t. m. ob 8. uri dop. se je vršil v Veržeju ob Muri ustanovni zbor kraj. organizacijo JDS, ki se ga je udeležilo 50 domačinov. Shod je »tvoril imenom mariborske oblastne organizacije dr. L i p o 1 d, nakar je dr. Žerjav obrazložil naSe kulturno in politično stališče napram klerika-lizmu. Izvoljen je bil odbor krajevne organizacije z g. Ivanom Bunderlom, posestnikom v Veržeju na čelu. Upati je, da bo nova organizacija v tem važnem kraju, kjer živi zavedno ljudstvo, močan steber državne in demokratske ideje ob Muri. Pod krajevno organizacijo Veržej spada tudi občina Banov-oi, odkoder je bil za podpredsednika skupne organizacije izvoljen župan g. Jože Topolnik in občina B u n -6 a n i, odkoder je za podpredsednika izvoljen g. Anton Petovar.
V	Ljutomeru se je isti dan ob %11. url vršil mnogoštevilno obiskan shod JDS, kjer sta poročala dr. Žerjav in dr. L i p o 1 d, o gospodarskih zadevah pa je govoril g. Lovro Petovar. Predsedoval je poslevodeči podpredsednik kraj. organizacije v Ljutomeru g. dr. S t a n j k o. G. dr. Gosak iz Ptuja je predložil resolucijo, v koji izraža iskreno sočustvovanje z brati v zasedenem ozemlju. Vršil se je nadalje koristen razgovor v gospodarskih zadevah ljutomerskega okraja. Upati je, da bo lepo uspeli shod dal pobudo za novo živahno delo demokratov v ljutomerskem okraju.
V	nedeljo se je vTŠil ustanovni občni zbor k. o. JDS v Mengšu, v gostil-
ni g. Gregorca. Ob lepi udeležbi (29) je poteklo zborovanje nadvse prisrčno in se jo navdušenje za demokratsku stvar po uvodnem poročilu dr. R a p t a ter izvajanjih gg. Gregorca in dr. Potokarja še stopnjevalo. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik g. Franc Ropret, podpreds. g. Tine Grego r c , tajnik g. Jožo Mrak, blagajnik g. Tono N a n u t, odborniki pa g. Ivan Žnidar, in g. Ant. Omersa, Za zaupnika sta bila izvoljena gg. G r e g o r c Tine in Ropret Frane. Prosvetni referent za Mengeš jc gosji, Jo^e Mrak. Z velikim odobravanjem jo bila sprejeta resolucija v prid našim primorskim bratom, nakar je sledil njz. govor o raznih lokalnih vprašanjih. Lepo uspelo zborovanje jo zaključil gosp. Ropret, zahvaljujoč se za ud«, ložbo in obenem pozival vse brez ozira na dosedanjo prepire med naprednimi strankami na skupno dt:Io pod zastavo jugoslovenske demokracije.
V Stražišču pri Kranju se je v so. boto večer vršil lepo obiskani ustanovni občni zbor JDS. Član načelstva JDS gosp. R i b n i k a r je pojasnjeval naloge organizacije, prograiu jugoslovenske demokracije ter podal poročilo o političnem položaju. Izvoljen je bil odbor krajevne organizacijo ter sprejeta resolucija proti Italijanom. Občni zbor je tudi poslal pozdrav predsedniku oblastno organizacijo dr. Žerjavu.
Istotako se je vršil v nedeljo občni zbor krajevne organizacije JDS v S o • d r a ž i c i. Udeležilo se ga je okoli 70 članov. O politicjnom položaju je poročal gosp. dr. K1 e p e c iz Ljubljane. Sprejeta je bila na predlog g. Ivan-c a resolucija, ki protestira prati na-silstvom Italijanov nad našim narodom na Primorskem. Po poročilih funkcijonarjev je bil izvoljen v>o večini prejšnji odbor s predseirikom g. O b e r s t a r j e m na čelu. Poročila na zborovanju so pokazala, da je napredna demokratska misel v Sodražiei krepko zasidrana. Naši tamkajšnji prijatelji zlasti z vzorno marljivostjo Širijo demokratsko časopisje.
Kulturni pregled
Razstava »Probude"
V nedeljo ob 10. uri dopoldne se je v prostorih tehnične srednje šole otvorlla razstava umetnostne šole »Probuda«. Na otvoritev je poleg mnogobrojnlh predstavnikov oblasti ln korporaclj prišlo lepo število občinstva. Razstavo je otvoTlI s. profesor Volavšek s primernim nagovorom, v katerem je podal kratko zgodovino »Probude« od njenih začetkov do danes. Po nagovoru se je občinstvo podalo na ogledovanje razstavljenih del.
Vztrajnost, s katero deluje »Probuda«, je vredna vsega priznanja In upoštevanja. Letošnja razstava le najbolj živa priča uspehov njenega prizadevanja. Ideja, ki je rodila podjetje, se vtelesuje bolj in bolj vidno. Odkrila nam je celo vrsto talentov.
Razstava ima troje oddelkov. V prvem
vidimo glave in akte, katerih risanje ie vodil g. akad. slikar Sterlč. Njegov na-čin poučevanja se zrcali Iz del učencev: pravilna risba na podlagi anatomlčnega študija. Ta način vceplja učencem osnovne pojme o risanju. V prvi vrsti vežba 5. Sterlč risanje z ogljem ln rdečnikom. To dale risbam potrebni videz življenja in tvori prehodno stopnjo k slikanju. Ostale slike, katerih dovrševanje je vodil gosp. Sterlč, so Izvršene v pastelu in akvarelu ter v olju. Poleg glav in aktov so razstavljene krajine. V teh se kaže samostojnost učencev še bolj vidno nego drugod.
V drugem oddelku razstave nahajamo narodno omamentiko, dekorativno pisavo in umetniško opremo knjig. Oojencl v tej skupini so delali pod veščim vodstvom naših slikarjev gg. prof. Santla in M. Gasparija. Tretji oddelek (v suterenu) obsega freske ali slikarije na presno.
amerikansko naglico, točnostjo, kakor mašlne. Dajali so (22. t. m.) 135 milijard za funt, 70 za dolar, 23 za 10 Kč; za 100 dinarjev sem dobil 80 milijard. Zamena ie šla hitro. Zadnji ml je stisnil v roko en bankovec za 50 milijard, 3 po 10, pa me je že odneslo.• »Milijarde« so na eni strani potiskane, na drugi bele, kakor etikete na vinskih steklenicah...
Kolikor mi je dopuščal čas. sem hodil »zgledovat, poizvedovat, primerjat. Trgovine z luksuzno robo, n. pr. juvelirji ali boljše oblačilnicc itd., prodajajo le za zlato ali tujo valuto. Prodajalec ti pri tem omeni, da- je takšen kup še najcenejši. Če hočeš plačati v markah, jc občutno dražjel V trgovinah z živili pa morajo prodajati za marke, ker bi bedni in najtrdnejši sicer postali opasni.
Pričetkom prejšnjega tedna se je v Ber-lihu naenkrat iznova pojavil »Rucksack-vcrkelir«, kakor pri nas leta 1918., samo v neprimerno večjem obsegu. Procesije z nahrbtniki se pomikajo s kolodvorov, polnijo predmestne vlake in prinašajo krompir, krompir, krompir. Pa drva, ali maslo ali zelje. Zasilna privatna aprovlzaclja. Pred peki in trgovinami na drobno že zopet stoje poloneze čakajočih. Na trgih za živila so vsak dan prepiri, kravall, pa tudi žc plcnltve...
Pred parlamentom ic mir. Vojaštva nc vidiš. Popolnoma je izginila plkclhauba, ki jih jc nekoč povsod mrgolelo. Sedaj le redko srečaš zeleno »Schuno« aH nlavo
<Sipo«, obe s čako. (Scliutzpolizcl, Sicherheitspollzei.) In vidiš, zlasti takoj izven glavnih prometnih ulic, pa tudi že na njih, nešteto prosjakov. Če jih pozorneje pogledaš, spoznaš po obrazili, obleki in izrazu, da so vsi pripadniki srednjih slojev, inteligence,' in jih je nova doba brez usmiljenja vrgla na cesto.
Uradniki, državni in zasebni, dobivajo svoje prejemke tedensko, po indeksu, za nazaj, tako da v sredo šele Izvedo, koliko so prejšnji teden zaslužili. Nižji uradniki kontorjev in pisarn, n. pr. tlpkarlce, dobivajo tedensko 10 do 15 milijard. Advokati imajo nabite na vratih oglase, da znaša minimalni tarif za nasvet ali kratko konfcrcnco 1 marko v zlatu, udeležba pri naroku na okrajnem sodišču (Amtsgericht) minimum 3 zlate marke, pri zbornem sodišču (Landgericht) minimalno 6 zlatih mark. To ie minimalni tarif. Za zdravnike nisem izvedel drugega, ko da morajo stranci plačevati v angleškem denarju. Fljaker in auto imata svoj temeljni tarif, pomnože-n z dnevnim multlpllkatorlein. Za 3 km vožnie od An-halter — na Lehrterbahnhof, s kovčgom, sem dal 2 milijardi, torej malenkost.
Za splošno orientacijo v cenah velja: Ceue na debelo so glede običajnih predmetov industrije dosegle in deloma žc presegle svetovno pariteto. Tako je ti. pr, premog občutno dražji kakor v Jugoslaviji. (Tona 500 Din 20. t. m., danes za 30 % voiV) Ccuc družili industrijskih iz-
delkov v veletrgovini se bližajo svetovni pariteti. V mali prodaji pa cene ne morejo slediti. Mali trgovec zato prodaja v izgubo. Ravno tnala trgovina ln obrt sta zato poleg »inteligence« najhuje udarjena ter sta v nevarnosti, da sploh izgubita svoj lmetek. V mali prodaji Jestvin ter v manjših restavracijah pa cene še ostajajo daleč pod pariteto. Masa se torej nevzdrž m proletariz\ra in pauperizira, ker nc more s cenami v trgovini in v obrti na drobno ter z mezdo za delo slediti pariteti. Najcenejši je zato »der tagliche Diensts, brivec, čistilec čevljev, posluga, nosač itd., ki delajo vsi mnogo pod ceno, jedva desetino tega, kakor pri nas. Nosač je n. pr. nosil moj kovčeg pol ure daleč in zahteval 200 milijonov = 2 Kjl Zato pa ie razmeroma draga dušna hrana. Nemška knjiga je danes Izenačena s svetovno pariteto, bliže angleški, in ie torej dražja kakor francoska, italijanska ali naša knjiga.
Tulec si mora svoj denar menjati vsak dan sproti zjutraj; če si menjaš denar za več dni, si izgubil svojo prednost ln plačal za vsak predmet več, kakor pri nas doina! Sicer ie pa za tujca orientacija v cenah lažja, ker jih primerja s svojo valuto. Nemški domačin je desorientiran in ne ve, aH živi drago ali poceni. Mora pač pogledati, koliko denarja ima, lil se po tem ravnati. Na plačilni dan zato drve gospodinje in možje, da za ves denar nakupijo zaloge za ves teden. —. Anast.
kiiufe — toda le najpotrebnejše življen-ske artikle, drva, krompir, mast. Brez-delnost pred 14 dnevi še ni bila vidna tujcu, je pa že pričela. Danes je ogromna. Beda je pred vratmi. Mnoge trgovine in sploh podjetja so začela v masah odpuščati nižje in srednje nastavijence. V čadnjih dneh postaja položai vedno bolj kritičen. Zato se nmože vesti o nemirih.
Pošta neprestano povišuje pristojbine; ekspresno pismo v Jugoslavijo je stalo 20. oktobra 39 mil. mark, t. j. manj ko
1	K. Dinar, ki je 15. t. m. stal 45 milijonov mark, je 22. t. m. notiral že lOkrat več, 450 mil. mark. Za brzojavko 10 besed (domov) sem dal 1 milijardo 600 mi-lilonov, kar jo bilo takrat »skoraj* 4 dinarje. Pri nas bi bila stala nad 50 Din. Dostavljanje se vrši uzomo. Telefon, In-terurbanskl na močno zasedeni glavni progi Berlin-Hamburg me je stal za trl-mlnutnl razgovor 250 mil. mark = 2 K, čakal sem na spoj slabo uro. Na manj zasedenih stranskih progah čakaš par minut In plačaS bore 50 mil. mark. Tobak: fine cigare so Izginile iz prometa. Srednje stanejo 100—1000 mil. za kos (25 para
2	Din 50 p); cigarete so prav dobre ln pol zastonj. Par čevljev 40 % cenejši nego pri nas. Volnena moška obleka nad svetovno pariteto, torej močno draga. Luksuzna ženska obleka zopet cenejša ko pri nas, Črna kava 200 mil., liker 3 do 600; torej pol zastonj.
Ker sem že novorašcval do vsem. sem
vprašal tudi kako je »das ewtg Welbli-che«, in so mi povedali s suhljatim »sehnodderig« berlinskim humorom, da »M jeder Preislage von 2 Milllarden auf-vviirts«. Tuja valuta ima prednost. Tozadevna borza notira nadprodukcljo. Beda in prostitucija sta dvojčka.
V	Dresdenu ista slika, kakor v Berlinu. Reichswehr je baš vkorakala. Prvič vidim torej zopet vojaštvo. Sami krepki momcl, stari pruski Drill, dobro rejeni, oprema prvoklasna, skoraj še boljša kot pričetkom vojne. Najnovejše strojne puške, po dve na enem vozičku. Oficirji ii vojaki po starem oholi, ponosni, stranin' do ekscesa.
Breslau — ista slika. Ne, nI več ista. Osem dni pozneje sem tu, pa že vidim 1" ulicah znatno več prosjakov obeh spolov, gladne dece, gruče brezposelnih, gruče žensk... Prostitucija Je tu očividno splošna In uprav vsiljiva. Po 100, po 200 mladih žensk, v gručah mirno stoje na križiščih, se izmučeno nasmihala, trudno vabijo — pogled Je obupen. Ogromni kolodvor, eden med največjimi na svetu, pa grmi In buči in je poln prerivajoče s« množice, kl drvi, pa ne ve, kam.
V	soboto Praga. Kakor da setn prišel domov, na zdravje. Zanimive pa mučne nemške sanje so za mano. V tem kotlu ni lepo. In vendar Je ta narod vražje žilav Trda Jc pokora, pa ga še ni izučila, m njegovo politiko vodilo oni, kl jc ne pla-čuleiOt,	Vlator.
teiiost. Po stanu so srodtilcšolel, zasebniki stare italijanske madrlgaie. Vstopnice za in uradniki obojega spola. Pokazali so, ta koneort ee dobivajo v Matični knji-(ia razpolagajo innogokie s sredstvi pra- sami.
fHno oblike, dobre luči In barve, tehnike Koncert pianista Antona Trosta. V
pondeljek duc 6. novembra 19:13. zvečer
faznih materijah) In primerne kompozl d'c. Razstava dokazuje, kako jo treba samo vztrajnosti in dobre volje, da sc dosežejo dobri uspehi. Seveda sc morejo talenti Tazvltl samo pod roko dobrih uči-tellcv.
Šola, ki sloni na narodni podlagi In foia namen razviti našo individualnost v okviru umetniške obrti narodnega sloga, zasluži gmotne in morallČne podporo javnosti v polni meri. Clm več umetniško vzgojenih oči bo v narodu sodilo o proizvodih naše narodne Obrti, tem bolj sc sinemo nadejati, da bodo ugajali izdelki naših obrtnikov in našo Industrije tudi izven nas. Potem nam tudi nc bo več treba kriti lastnih potrebščin z blagom tujega trga, nasprotno: naš okus bo privabil tudi na naš trg tujce, katerim moramo nuditi zanimivega in okusno umetniško izdelanega blaga. «Probuda« nas bo tu s
svojim delom krepko podprla.
*
jLislnskljevU vokalni koncert to v jagrebu vedno glasbeni dogodki prvega ,eda. Mešani zbor izvaja na svojih kon-reitih najrazličnejše skladbe is vse svetovno literature ter z voliko vnemo prireja tudi cerkvene koncerte. Pel cerkvenega koncerta vrši se tudi v Ljubljani dte 3. novembra ob 8. uri zvečer v Uni-oaski dvorani, kjer izvaja «Lisinski» slavno Palestrinijevo mašo «Missa pa-rae Marcelli*. Poleg te maše izvaja še 4
ol; C. uri v dvorani FilharmoniČne druž ho priredi znani naš najboljši pianist g. Anton Trost svoj klavirski koncert, na katerem izvaja Bachovo, Brahmsove, Skrjabinove in Chopinove skladbo. Natančni spored javimo. Vstopnico se od sredo daljo v predprodaji v Matični knjigami.
Predavanja o filozofiji bo vnovič začel univerzitetni prof. dr. Fr. Vebcr v nedeljo dno 4. nov. ob pol 11. uri v prl-zemlji ljubljanske realke. Predmet po žo-Iji slušateljev: psihologija ali pa etika. Pristop vsakomur prost.
Ljudska visoka šola v Ljubljani, Akad.-soc, pedagoški krožek sporoča, da priredi ciklus predavanj za širše občinstvo v Ljubljani. Predavanja se bodo vršila na univerzi vseloj ob 10. uri do-poldne. Začetek predavanj dne 4. novembra. Tome predavanj so sledeče: O potrebi nove orientacije; O zgledih iz Živalstva; O življenskih tomeljih rodbine; O zakoniti zaščiti rodbine in dece; O osnovnem šolstvu; O strokovnih šolah; O srednji šoli; O grozečem nastajanju duševnega proletarijata; O nalogah občine; O pijančevanju udanem narodu; O kinu; O umetnostni politiki; O časopisju; O cerkvi; O verstvu ln naboženstvu; O lepi knjigi ln javnih knjižnicah; O gledališču; O telovadnih in športnih organizacijah; O narodnostni ideji.
Športni vestnik
Jugoslavija: Češkoslovaška 4: 4 (4: 2)
Lep uspeh jugoslovansko nogometne reprezentance.
Z veliko napetostjo, toda tudi z veliko bojaznijo so vsi športni krogi Jugoslavije pričakovali Izid nedeljske nogometne tekme med našo in češkoslovaško reprezentanco. Vsi so z ozirom na ne preveč STcčno sestavo našega moštva in na lo, da večina Igralcev nI bila zadnji čas ravno v najboljši formi, pričakovali, da se bodo Cehoslovaki krvavo maščevali ra lanski poraz, kateremu Je sledilo precej napeto razmerje v odnošajih med obe ma nogometnima savezlma. Dosedanje tekme med obema reprezentancama so Izpadle nastopno: V Anverzl 0 : 7, v Pra Ki 1 : 6, v Zagrebu 4 : 3, torej dve izgubljeni in ena dobljena tekma. Razmerje golov 16 : 5 za Češkoslovaško.
Tekmi jc prisostvovalo nad 20.000 gledalcev. Cehoslovaško moštvo ie nepri Jetno iznenadilo. Predvsem jo docela odpovedal znani srednji krilec Kada, ki je bil daleč Izpod svoje navadne forme. Jugoslovani, ki so se kmalu znašli na mokrem terenu, so že v četrti minuti po Petkoviču dosegli vodstvo. Tudi nadalje so obdržali nadmoč na polju. Jovanovič Je nato v 6. In 15. minuti zabil še dva gola. Sedaj se Cehoslovaki potrudijo in zabijejo po Capelcu prvi gol, toda takoj nato zabije Babič četrti gol za Jugoslavijo. Jugoslovani se borijo izredno požrtvovalno. V 40. min. je bil Capek pro-tipravilno napaden. Sodnik Braun z Dunaja diktira enajstmetrovko proti Jugoslovanom; ki jo Capek pretvori v gol. Po pavzi prevzamejo Celil vodstvo ter se Staplu z dvema lepima streloma posreči izenačiti.
Naši reprezentanci, ki le šla v boj brez upa zmage, moramo čestitati k h r uspehu, ki ga prdstavlia neodločen izid tekme proti najboljšim nogometašem Evrope
Stafetni tek Kranj-Ljubijana
S. K. Jadran Je razpisal prehodno darilo za stafetni tek KranJ-Ljubljana (24 kilometrov). Ker Je bila to prva prireditev te vrste v Jugoslaviji sploh, je seveda vladalo za izid veliko zanimanje ne le ni cd našimi športniki, temveč tudi med občinstvom. Priznati moramo, da imajo taki teki predvsem velik propagandni pomen. Širše občinstvo, pri katerem žalibog ne najdemo še pravega zanimanja za šport, se ob takih prilikah seznanja z velikimi koristmi, ki jih nudi pravilno izvrševanje zdravega športa za telesno vzgojo naše miadine. Zaradi tega moramo šteti v veliko zaslugo S. K. Jadranu, ki Ima v svojih vrstah najboljše tekače na dolge proge, da je z razpisom prehodnega darila omogočilo nedeljski stafetni tek. V nastopnem podrobno poročilo:
Na startu v Kranju na Gašteju pri km J4. so se Javile štiri štafete in sicer LASK, Ilirija, Jadran I. In Jadran II. Vsaka štafeta le imela po 6 tekačev razen Jadran I, ki je obstojala samo iz treh tekačev. Start točno ob 10. Vodstvo prevzame takoj tekač Jadrana I. Sllvio Praunseis, ki vodi v ostrem tempu, Lask in Ilirija držita tempo z njim. dočim ko teče tekač Jadrana II v stilnem tempu. Pri kamnu 21.8 t. i. po km 2.200 podleže tekač Ilirije tempu in pade: s tem je bila usoda ilirske štafete zapečatena. Jadran II. pritisne in Preteče Laska. Pri oddaji prve štafete Jadran II za 10 m pred Laskom, Jadran l„ ki Ima preteči dvo progi po četrtem kilometru 100 m pred njima. Pri drugi predaji vodi Jadran I. za 100 m, Jadran 11. 10 metrov pred Laskom. Pri tretji predaji vodi Jadran L (Jamnik, ki pa le malo Popušča);, Lask pride ua predajo za 220 metrov pred Jadranom II- Tekač Jadrana U. (Kristan II) preteče v krasnem tcinnu
Laska in štafeto Jadrana I. ter se povzpne po klancu v Medvodah ter pride kot prvi na predajo pri kamnu 8, 100 m pred Lakom, Jadran I. 250 m za Laskom. Vodstvo štafete drži Jadran II. do zadnje predaje. Kmalu nato Izpade nalboljšl tekač Jadrana I. (Kregell Mirko) vsled lndlspo-zicije. Hud boj se bije na zadnji progi. Lask napne vse moči, da bi pretekel Jadrana II. (Bar Jule), ki začne takol z ostrim tempom, katerega vzdrži vse do Narodnega doma, potem pa z lepim efektnim zaletom doseže ob ogromnem aplavzu občinstva cilj, 20 m za nJim Lask. Zmagovalna štafeta Jadrana II. je pretekla progo v 1 : 32 : 45.
Prehodno darilo S. K. Jadrana ostane torej za leto 1923.—34. pri Jadranu. Želeti bl bilo, da se priredi še več takih prireditev. Posebna zahvala gre tvrdkl J. Goreč, ki Je dala brezplačno avtomobil na razpolago in tako omogočila prireditev. Kakor doznavamo se pripravlja maratonski tek (42 km), ki bo tudi prvi v. Jugoslaviji.
Ostale nogometne tekme
Beljak: Ilirija : Villacher SV. 1 : 2. Prvo moštvo Ilirile je nastopilo v nedeljo v Beljaku proti Villacher Sport-Vcr-elnu prvaku KSrntner Fussb. Verbanda. Vkljub tehnični premoči je Ilirija podlegla v razmerju 1 : 2. Z izjemo obrambnega tria Miklavčič-Dolinar-Milan moštvo ni bilo v dobri formi, med napadom in krllsko vrsto zopet ni bilo pravega kontakta ln v navali je manjkala poteza na gol. Razen tega Je notranji trio malo In slabo streljal. — VSV. Je od pomladanskega gostovanja v Ljubljani zelo napredoval. Vsled svoje velike požrtvovalnosti in agilnostl je bil to-pot enakovreden protivnik. Zadnje četrt ure mu je uspelo doseči rahlo premoč in odločiti igro v svojo korist. — Igro je sodil ita lijanski sodnik Carogattl; pokazal se Je naklonjenejšega domačemu moštvu; prvi gol za VSV. Je rezultiral lz of slda. — V splošnem Je igra Ilirije ln tudi cela tekma ugajala. Prisoten ie bil med drugimi naš konzul v Celovcu g. Protič.
Ljubljana: Atletiki (Celje): Primorje 1 : 0 (l : 0)
Nedeljsko gostovanje celjskih Atletikov ni povsem opravdalo glasov o njihovi odlični formi. Moštvo sicer razpolaga z nekaterimi rutiniranimi Igralci, od katerih ie daleko najboljši znani Diirrschmied, vendar pa v celoti ne pomeni niti za najboljše v drugem razredu opasnega nasprotnika, Napad Je do prve pavze ostal dovolj kom, pakten in se je zdel od časa do časa absolutni gospodar položaja. V drugi polovici je bil njegov vodja Diirrschmied zaposlen v obrambi, vsled česar so ostali le še poskušali srečo, ki jim pa ni bila več mila. Par pasov po obeh krilih so izjalovili krilci Primorja, od katerih jc bil Iz-boren Vrančič, najpožrtvovalnejši pa Zucchiatti. Krilska vrsta Atletikov ni bila na višini. Obramba je bila liajslgur-nejSi del, vendar pa bl brez pomoči Diirr-schmieda ne bila zdržala pritiska nasprot nih napadalcev v drugem polčasu. Vratar je nudil bore malo garancij; k »sreči« so Primorci slabo streljali.
Primorje je nastopilo kompletno oja-čeno v desni zvezi z nekim Hajdučanom, ki pa to pot še ni dosegel ostale napadalne vrste. Malo boljši, čeprav še vedno počasen in neodločen, le bil na desnem krilu, kamor se ie umaknil v drugi polovici. DrugI napadalci so bili agllni ln so pokazali dovolj prodorne moči, toda pred golom so malo in slabo streljali. Koristnejša dela sta bila krilci in obramba. Uga jala sta posebno oba branilca, ki postajata od tekme do tekme boljši par. Vratar je storil svojo dolžnost; edini gol dneva mu je bil bombardiran, Igra je bila ves čas fair.
Sodnik g. Hamiš je zadovoljil obe stra ni. vendar oa ni bil brezhiben. .FoulU
so boU pogjavie Iz prakse kot Iz teoTlje. Ostrejših tekem bi mu še ne bilo poveriti. Publike dovolj.
Ilirlla komb. : SK. Celic 4:2. — Kombinirano moštvo Ilirije jc podalo v prvem polčasu zelo lepo, hitro in smotreno koinbinacljsko Igro. Skoro vsak napad je končal s strelom na gol, podajanje žoge jo bilo umerjeno, tudi prevzemanje žog in pokrivanje protivnika ie bilo dobro. SK. Celje v tem delu ni prišel do prave veljave. Nahajalo se je v defen-živi ter podvzelo le osamljene napade. Pri stanju 3 : 0 so se menjali prostori. V drugem polčasu le Celje takoj začetkoma krepko napadalo ter doseglo dva gola. Pokazalo je lepo kombinacijo in doka) dobro obvladovanje žoge, toda slab start In pomanjkljivo igro z glavo. Proti koncu igre je prevzela Inicljativo zopet Ilirija in dosegla po Idealnem golu Macorattija končni rezultat 4 : 2. — V predtekini so nastopili lunlorli Ilirije pro ti Panonlji. Tekma jo ostala neodločena z 0 : 0.
Maribor: S. V. Rapid : S. K. Maribor 5 : 0 (3 : 0). Nedeljska tekma je prinesla nepričakovano velik poraz mariborskemu prvaku. Rapid v kompletni postavi Je bil sicer Mariboru, ki ie nastopil z rezervami in brez vratarja Gla-zera, ki ni več član, nadmočen, vendar je imel veliko sreče. Sodnik g. Scpec. Občinstva veliko. Igralo se Je na prostoru Raplda, ki pa nI prikladen za večje tekme.
Zagreb: Graškl Sturm Je v nedeljo porazil s 4 : 0 (2 : 0) Oradjanskega, ki je nastopil s 6 rezervami. Gradjanskl Je bil zlasti v drugi polovici v premoti, vendar pa vsled slabe Igre svoje napadalne vrste nI mogel preprečiti poraza od strani Sturma, k| sicer nI pokazal nlC posebnega. Prvenstvene: Derby : Slavlja 2. S to zmago preide Derby v prvi B razred. Uskok : Oraflka 2:1, Atena : Sokol 4 : 1, Croatia : Južna železnica U : 0, Unitas : Union 10 .: 1, Rapid : Ollmpija 4 : 0.
Dunaj: Rapid, ki se Je po svoji sobotni zmagi nad Vlenuo s 3 : 1, zopet povzpel na prvo mesto prvenstvene tabele. Je ostal na čelu le en dan. Z svojo nedeljsko zmago nad Slovanom 5 : 0 (2 : 0), Je Simmering dosegel enako število točk kot Rapid, ima pa boljše razmerje golov
hot Rapid, vsled česar stoji sedaj na pr- j v oDeh teh slučajih moralo padlemu su-vem mestu, Amateure : Iiakoah 3 : 0 I gerlrati in da so to naJradikalncJSa sred-(1 : 0). II. razred': Rudolfshilgcl : Cricke- j stva za zdravlicujo bradavic. Ozdravile
ter 4 : 1 (2 : 0), Neubau : Slmmerlnger Sportverclnigung 2 : 2, Phčnijc : Ocrma-nia 1 : O, Floridsdorier ; Donaustadt 7 : 1, \VAC. : Strassenbahner 7 : 1. Pri jateljska tekma med DFC. (Praga) ln Sportklubom Je končala z zmago Praža-nov z 2 : i (0 : 0).
Budimpešta: Madžarska : Švedska 2 : 1 (2 : 1). Nclahka zmaga Madžarov, Kodanj: Kodanj : Berlin 5 : o (2 : 0). Pariz: Norveška : Francija 2:1.
Službene objave LNl\ — Citajo sc s pravom nastopa dne 1. 10. za SK. Jadran: I.ombar Fran; za Lask: Sever Igor, 2itnlk Maks; za SK. Slovan: Ducek Ivan; nadalje s pravom nastopa dne 24. aprila 1924 za SK. Slovan: Vidmar Frtc. — Preklic prijave igr. Ivana Buceka za SK. Korotan ter lgr. Frica Vidmarja za SK. Jadran se Je vzel na znanje. - PO. v Celju se naproša, da zasliši igr. DUrschmi-da (Atl. SK.) radi incidenta pri tekmi Atl. SK. : Jadran dne 21. t. m. ter poroča o tem do 31. t. m. podsavezu. — Kazenskemu odboru se preda igr. Jereb
liic bradavic potom sugestije sc pri otrocih naglo doseže, pri odraslih pa ie za tako zdravljenje treba več tednov. Neki zdravnik, ki se je natančno bavil s to boleznijo in njenim, zdravljenjem trdi, da sugestija nc pomaga edino le v slučaju, kjer so bradavice pslhogcnega Izvora.
X Zakaj* žensko več govorijo! ne-go moški? Nedavno jc pariški «Matin« stavil svojim čltatcljem zanimivo vprašanje: »Zakaj sc trdi povsod, da ženske govorijo več nego moški«. Na to vprašanje jc list prejel mnogo prav iutere-santnih odgovorov. Večina čitateljev je sicer odgovorila na vprašanje šaljivo, a nekaj fiziologov jc odgovor utemeljilo s strogo znanstveno razlago. Teh odgovorov list nc objavlja, ampak lih hrani, da doseže z njimi pozneje čim večji efekt. Evo. ka) jc odgovorila neka dama na stavljeno vprašanje: «2enske govorijo več nego moški edino zato, ker jih gr>-voreujo manj utrudi. Glasovne opne so namreč iyi ženskah krajše nego pri moških. Radi tega ic treba relativno manj zraka, da vibriralo. Basist čuti n. pr. večji odpor pljuč nego sopranlstlnja. Tru
Maks (SK. Svoboda, Ljubljana). — Objave glede Izdaje novih legitimacij sc j jen' j|ov-ck nc govori rad mnogo. Iz tega
popravljajo v toliko, da imajo predložiti klubi po dve fotografiji vsakega verificiranega igralca. Na obratni strani slike mo ra biti Ime igralca in žig kluba, fotografije Je oddati v vizltnem formatu. Zadnii rok za izročitev je 15. novem. Tajnik II.
Prvenstvena tekma I. razreda na Dunaju. Včeraj Je premagal Rapid na čelu tabele stoječo Vlenno s 3 : 1 (2 : 1) ln si s tem pridobil prvo mesto v tabeli.
Plavalna sekcija SK. Itlrije, vabi vse člane In vsakogar, kdor se zanima za plavalni šport, tia sestanek, kateri sc vrši v petek, dne 2. novembra v prostorih Športne zveze v Narodnem domu, točno ob 8. zvečer. Za člane je sestanek obvezen.
Službene objave LNP. — Prvenstvena tekma Slovan : Slavila se vrši 1. t. m. ob 15. na igrišču Ilirije. Službujoči odbornik g. Gregorlč, blagajniško službo vrši SK. Slovan. Prvenstvena tekma rezerv sc vrši ob 9. na Istem igrišču. Službujoči odbornik dopoldne g. Kregelj. — Ta|nik.
Iz življenja in sveta
Barve v stanovanja I milt'e 5est prstov, včasih ic posamcz
nfkl. Dandanes dalo roditelji šesti prst Vsled Izredno visokih cen pohištva mo- opcr|rati otroku takoj v prvi mladosti, ramo dandanes opustiti vsako razkošno včasih so za take pojave niso brigali. Ta
opremo stanovanja In se zadovoljiti z nainavadnejšim. Toda kljub temu lahko umetniško iti harmonično opremimo svoje stanovanje. Vsiljivo razkošje, ki so ga ljudje preje uganjali z različnimi opravilnimi predmeti, Je vodilo čestokrat k neokusnostlm; kajti preprosto oprcmlje-nje zadovolji naš estetlčnl čut veliko bolj kot pa pohištvo z različnimi nepotrebnimi omamentl. Ta preprosta oprava se pa mora v stanovanjskih prostorih harmonično prilogoditi enotnemu vtisu.
K temu veliko pripomore sredstvo, katero se je dosedaj pri opremljenju stano-vanl zelo malo upoštevalo, ki no stane dosti in vendar lahko dovede do najmočnejših umetniških učinkov. To so barve.
Ze stari nomadski narodi v Orlentu so pokazali, kako se lahko preproste prostore z barvastim blagom in pisanimi tkaninami udobno opremi. Tudi Goethe Je v svoji «Farbeniehre» razpravljal o čutno-nravncin učinku barv in dokazal, kako učinkujočo, razveseljivo, razburljivo In osrečujočo moč imajo zelene, rumene, rdeče ali modre barve. Neki nemški arhitekt, ki polaga pri opremi stanovanja največjo važnost na barve,.pravi v svoji raz-, pravi sledeče: »Čarovniki-lahko postanemo s pomočjo barv; kajti vedno popravimo z njimi, kar je pogrešil ali pozabil stavbenik, ki včasih ni noben mojster v svoji stroki, ali pa lahko pokrijemo z njimi, kar ni napravil tako, kakor nam prija. Pravilno izbrane, napravijo barve velike prostore majhne, majhne popravijo v široke, Izprcmenijo nizke v visoke in obratno; pa tudi premenjajo svetlobo v prijazno paltemo in narobe. Na čisto preprost način dosežemo z njimi prijazne kotičke in vzdolbine, v katerih se prijetno 6edi, dela in kramlja, tiste udobne prostore v prostorih, katerih ne bi hoteli nikoli pogrešati. Drugačna tapeta na steni iu druga preproga na tleh zadostuje popolnoma, da si napravimo tak prostorček v prostoru. Z barvami lahko tudi združimo pohištvo s stenami, da cclo cele skupine stanovanjske oprave lahko zedi-nimo skupaj v ubrano enoto.
Dedičnost
O dedičnosti imamo dandanes že veliko literaturo. Včasih so se dcdičnostl smejali. Scle poskusi z grahom in drugim sočivjem, drevjem in z raznimi živalmi so prinesli več jasnosti tudi o dedlčnosti med ljudmi. Podedujejo se duševne in telesne lastnosti, žal, da liajočlvldneje slabe lastnosti. Največkrat preskakuje dedičnost od pradeda na očeta ali od deda na vnuka; bližnja dedičnost od očeta na sina ali od matere na hčer je redkejša. Nič redkega nI, da se v rodbinah podedujejo abnormitete. Tako so n. pr. oblteljl, v kateri imajo člani po več prstov na rokah aH nogah. Včasih Ima kako deto šest prstov. Ako se zasleduje ta pojav nazaj v oblteljl, se gotovo najde deda ali babico, ki jc imela tudi šest prstov, bodisi da Je bil šesti prst docela razvit ali le rudimentaren. Včasih irnalo y.sl člani la-
ko Je imel .celo kralj Karel XII. švedski po šest prstov na nogah, kar ga je pri hoji oviralo in jc moral nositi posebne čevlje.
Tudi abnormalna debelost le dedična. Na Angleškem (Harrow) je nedavno umrl neki Atkins, ki je tehtal 140 kg. Njegova brata sta tehtala po 148 in 160 kg. Tudi dolžina teles Je dedična. V orljentu žive izredni dolglnl. Neki Hassan Ali jc imel sinove, ki so bili po dva in pol in po dva in tričetrt metra visoki. Druge obitelji se odlikujeio z dolgožlvnostjo. Anglež Parr Tomaž, oče Katarine, žene Henrika VIII., je dočakal 152., njegov sin 113., njegov vnuk 109., njegov pravnuk Robet pa 124. leto.
Prostovoljno gladovanje in njega učinki
Več slušateljev fiziološkega oddelka univerze v Cikagu je na sebi dokazalo, da povzroča večdnevno prostovoljno gla-dovanlo pomlajenjc različnih človeških organov, obenem tudi zopetno pridobitev In okrepitev Izgubljene energije in reguliranje delovanja prebavil.
Gdč. dr. Margareta Kundova, slušate-ljica imenovane univerze ni zavžlla celih 15 dni nobene hrane. Pila )e samo destilirano vodo. Prisostvovala jc med tem časom vsem predavanjem in je hodila peš v laboratorij in od tam zopet domov. Dr. Kundova poroča, da se jc po par dneh njeno poželenje po hrani popolnoma poleglo in da se je pri vsem tem počutila jako dobro. Shujšala je med tem prostovoljnim postom za 16 funtov; dosegla pa je svojo prejšnjo normalno težo že po desetih dneh, ko je zopet pričela vživatl hrano. Tudi drugi slušatelji, njeni kolegi, ki so napravili isti eksperiment, so poročali enake rezultate.
Prostovoljno gladovanje nI tako huda stvar kakor si jo ljudje navadno predstavljajo. So bolezni, zlasti bolezni prebavnih organov, pa tudi druge, ki se dado potom posta izvrstno kurirati. Seveda se je treba postiti smotreno, ker tudi post jc dijetetično sredstvo posebne vrste, ki ga je treba uporabljati zelo previdno, ako hočemo doseči dobre uspehe. Po končani postni kuri jc treba zavžfvati hrano stop-njema, v začetku zelo skromno, sicer postane efekt zdravljenja s postom lahko enak ničli ali pa celo poslabša zdravje. Tisti, ki se poste prvič, smejo to storiti le pod veščim zdravniškim nadzorstvom.
X Zdravljenje bradavic. Francoski strokovni mcdicinski listi so se bavlli v zadnjem času z zdravljenjem bradavic potom sugestije, čaranja In drugili nca-lopatičnlh sredstev. Francoski zdravniki naglašajo, da je mogoče ozdraviti bradavice prav lahko potom sugestije. Zdrav nik dr. Niti navaja slučaje, da so bradavice zelo naglo ozdravijo, če sc namočijo z vodo, ki jo daje vcjica divje smok-ve. Iste uspehe so dosegli nekateri s čisto destilirano vodo, Naravno ic, da se je
sledi, da se moški pri govoru boli trudi iu zato manj govori.. Neki moški pa ie odgovoril: «Zcnini utisl no prodirajo v splošnem v globoke centre, kjer se porajajo refleksivne misli. Psihološka aktivnost je pri ženskah hitrejša in se lažjo pojavlja v govornem Izrazu.«
X 2ena, ki no ve. kaj jo ljubezen. »Chicago Tribune« poroča: V malem mestecu La Crosse v Zcdlnjenlh državah je nedavno umrl delavcc, kojega listine so se glasilo na Ime VVIIIlam Taylor. Njegova smrt je razkrila zelo zanimiv slučaj. Willlam Tavlor je bil pravzaprav ženska. Kljub temu, da )e bil oženjen 40 let, njegova žena Carric TayIor nI nikoli dvomila, da itna poleg sebe mesto moža ženo, kakor ic ona sama. Ko so )i sporočili, da je bil njen soprog ženskega spola, se je silno začudila. O svoji poroki jc Izpovedala: .Seznanila sem se s Tavlorom pred 4.? leti. Takrat mi ie bilo 16 let. Leto dni kasneje sem sc poročila in živela skupaj na kmetiji. Ves ta čas mi ni nikoli prišlo na um, da bi moj mož bil — žena. Midva nisva živela pravega zakonskega življenja, ker otrok nisva hotela. O tem pa tudi nikoli nisva govorila. Jaz sem imela zela rada NVilliaina. Kaj jc ljubezen? Tega točno ne veni... Vem samo to. da sva ves čas bila zelo srečna. I.c takrat, ko sem s svojimi sosedi govorila o najinem rodbinskem življenju, sem opazila, da mo žu to nI po volji. Spalnice sva iinela od-dcljcnc, zato se tudi nikoli nisva mogla spoznati, kakor Jc to običajno pri dru-gih. ,
X Obolel radi telefonskih slušalk. V dunajskem zdravniškem društvu je predstavil te dni docent dr. Stcin nekega pacijenta, ua katerem sc jc pojavila nenavadna kožna bolezen na spodnjih delih uhljev. Bolezen, je trajala 18 mesecev jc bila izprva povsem zagonetna, a končno se jc vendar ugotovilo, da jc nastala radi češče uporabo telefonskih slušalk. Bolniku ki je, vršeč svojo službo često telefoniral, očividno ni prijal lak telefon-sklli slušal. Sclc ko jc telefoniranje opustil in so v pisarni, kjer jc služil stara slušala zamenjali z novimi, jc okreval Zanimivo jc, da jc dr. Stcin v zadnjih šestih mesecih doživel več slučaicv te vrste. Kakor jc videti, lina tudi telefoniranje svojo nesrečno stran.
X Potovanic pod vagonom orlent-ekspresa. Iz Pariza poročajo, da je neki 171ctni mladenič, rodom Madžar, prepotoval 1600 km pod vagonom orlent, ekspresa. Nenavadnega potnika so opazili železničarji šele lia postaji 'lrovcs po 38 urni vožnji. Njegova obleka je bila obložena z debelo plastjo blata. Potnllc je nastopil svoje potovanje v Budimpešti. Pri preiskavi so našli v njegovih žepih samo 2 madžarski kroni.
X Zemlja brez poštnega urada. Angleško časopisje poroča, da je neka angleška kolonija Izdala lansko leto svoje lastne znamke, dasi v celi deželi nI bilo nobenega poštnega urada. To ozemlje je otok Barbuda, ki spada v skupino Lcevvardskih otokov. Otok jc 1. 1922. Izdal svoje prve avtonomne znamke. Ker pa ni imel pošte, so bila pisma z ladjami odposlana na bližnji otok Antigua in tam žigosana ter dana v promet. Radi silnega povpraševanja po teh znamkah s strani filatelistov je otok letos otvoril svojo prvo lastno pošto.
X Vojak težak — 22 kg. Fratico. sko časopisje poroča, da jc nedavno neka vojaška francoska vojna komisija asentirala najmanjšega francoskega vojaka. Piše sc Andrc Boisicr iz Pontichv-ja v Savojskl. Vojak jc visok 1 meter 25 centimetrov, težak pa natančno 22 kg. Za pisarniško vojaško službo jc pač dobro vse kar nosi hlače.
X Brzojavna zveza med Evropo ln Indijo. Med britansko brzojavno upravo, nemškim državnim ministrstvom za pošto in indoevropsklm brzojavnim društvom v Londonu jc bil dosežen sporazum glede upostavitve kontinentalne brzojavne zveze z Indijo. Ta proga vodi iz Londona preko Eindcna, Berlina, Varšave, Odese, ob obali Črnega morja preko lli-llsa v Teheran. V Teheranu sc proga raz-dvoli' ena proga vodi preko Kcrmana neposredno do Kttrahe v britansko Indijo, a druga do Buširc na Perzijskem zalivu, kjer sc priključi indijskemu kabliu


_ »Odkod si prišel prej s to posodo in Kvežem?*
«Iz Četne kuhinje, ki je v podobni votlini kakor jo ta-le, in je po hodniku v zvezi z okroglim poslopjem, ikjer so skladišča in kasarna.*
»Kdo posredujo med vašim milostljl-*im gospodom in vami, navadnimi vo-jjaki?»
»Človek ne, telefon!* »Koliko je vseh ljudi v gradu?* »Jaz jih poznam le trideset, vštevši tudi Ragha in mene. Vem pa, da jih je več, samo koliko in kje so, tega ne ,vem.» »Kdaj zaprete vrata?* »Že pred pol ure je naznanil zvonec, rfa jih zapro. Sedaj ne boste srečali žive duše v notranjem poslopju in na okroglem hodniku. Vsa vrata so zaprta in napolnjena z električnim tokom, razen teh-io tu in pa kuhinjskih, ki ostanejo celo noč odprta, da si lahko stražnika postrežota, če sta lačna; kajti vsega nam dado v izobilju, le vina ne; alkohola sploh ne pi-jjemo. Ob osmih zjutraj se prekine tok f-kozi vrata in začne se spet običajno dnevno življenje: živahno vrvonje, ljudje so vsi oboroženi, straže . . .»
»Kaj veš o gradu, kako žive tam, taj ...»
.-Nič, prav nič! Nikdar nisem še bil, nikdar nisem še hodil dlje in višje kakor Jo stražne dvorane. A tudi tisti iz čete, ki kaj vedo, tudi ti molče, ker smo vsi obdani z vohuni in vsako najmanjšo nepremišljenost in blebetavost
kaznuje gospod s smrtjo . . . Zato vas prosim, če vam je kaj na mojem življenju, da me potem, ko odidete, odvedete seboj. Drugače me čaka smri z električnim tokom.*
»Vzel te bom seboj,* dč Sainclair, »Corsat, zamaši mu zopet usta in zveži ga kakoT prej! Mrtveca pa skrij pod posteljo! Hitro! Pilou, ti pojdeš z menoj! . . .»
Sainclair stopi k telefonu, si ga previdno ogleda in nadaljuje:
»Nerodno bo, če med tem gospodar telefonira. Boš moral pač ti, Corsat, govoriti, kakor boS vedel in znal. In če kdo pride, ga ubij. Nahajamo se pač v nerodnem položaju, da moramo ubijati, če nočemo biti sami ubiti. In pa še to, Corsat, poslušaj! Zdaj je ura polenajstih. Če se do polpete zjutraj ne vrne ne Pilou ne jaz, odidi skozi lino po vTvi in se vrni v Kolmar. Počakaj tam tri dni, potem pa pojdi v Pariz h gospodu Prillantu.* »Prav, gospodar.*
»Torej vse v redu. Pojdi, Pilon! Govoriti zdaj, so pravi izgubljati čas. Skušati morava doseči vse tekom noči, in upam, da bova, predno se začne življenje v gradu, vsaj toliko vedela kakor Wolf, in napravila bojni načrt. Naprej! Corsat, bodi oprezen!* Sainclair in Pilou odideta. Stopnišče je razsvetljeno, pravtako okroglo poslopje. Vsa mnogoštevilna vrata so zatvorjena, le ena, kuhinjska, so odprta. V kuhinji ni nikogar. Izza nekih vrat se čuje smrčanje.
«Bajdmo, da pridemo na oKrogtt
hodnik,* pravi Nyctalope.
Stopata Se višje po stopnicah navzgor. Dospeta v obokan prostor, kjer se stopnice nehajo. Na levo in desno vodita predora v temo: vhod na okrogli hodnik, po katerem se pride v grad sam.
Sainclair Je vso pot od stražnice po vijugastih stopnicah pazil, da ne izgubi orijentacije. In tako se je takoj odločil za desni vhod, kajti stolpič na obzidju, v katerem je po vsej verjetnosti bivala ženska, je po njegovem mnenju bil na desni strani.
Stopita v predor. 2e po par korakih prideta v tako temo (ker je vsa svetloba prihajala le od stopnic in od obokane kleti, hodnik pa ni bil raven, ampak okrogel), da se je Pilou mogel zanašati le še na svoje fino uho, oči so zrle ie Se gosto črno tmino. In počasi, korak za korakom, sta hodila po neštevilnih ovinkih vedno v krogu.
Naenkrat Njrctalope postoji in Pilou za njim.
Iz črne teme se jima prikaže za nl-janso svetlejSa četverooglata ploskev in svež zrak se jima zavalovi nasproti. Bila je lina v zidu, brez oknie in stekla. Preko te ploskve se je nekje iz dalje zasvetila tenka navpična Špranja.
Sainclair se skloni skozi lino in opazuje, potem pa se obrne k Pilouju:
»Glej, tam-le je stolpič na obzidju, ki smo ga poprej opazovali. Morala bi še skozi 6tražno dvorano, in potem bi bila v pritličju onega dela gradu, nad katerim se dviga stolpič. Toda... Pilou! Najina noža sta močna, zid je že star. Ti bi odtod lahko splezal do stolpiča ... In zgoraj bi pritrdil laso. Jaz pridem za teboj ...»
»Poskustmo,* odgovori Pilon. »Prt-
mite vrv, drugi konec si bom privezal pa jaz za pas. Odvijajte jo počasi, kakor se bom oddaljeval. Vaš nož?*
»Evo ga. Počakaj še malo!*
Lina je bila dovolj široka in visoka, da bi se laliko oba splazila skoznjo. Toda močan železni križ jo je delil v štiri predele. Zato vzame Nyetalope svojo električno žago in z njo odstrani železje.
Pilou se splazi v lino in pogleda ven. Tenka svetla navpična črta mu kaže pot.
S prsti tiplje po zidu in zapiči vanj svoj nož. V tiho noč se začuje lahen Sum odkrušene malte. Pilou stopi z boso nogo na nož in ko vidi, da ga drži, se vzpne gibko kakor kača še 7. drugo, išče z roko mesta, kamor bi vtaknil drugi nož, se z nogo opre ob pomole in stopi na drugi nož, prvega pa izdere. Tako pleza po nožih kakor po stopnicah, in s seboj vleče laso, ki mu je privezan za pas . . .
Ko dospe do stolpiča na obzidju, mu ni težko najti med razpokami in Strlečim kamenjem mesta, kamor zagozdi in pritrdi laso. Potem preizkusi še, da-li trdno in dobro drži, se nasloni na zid in čaka.
Nyctalope ves čas skrbno in tesnobno sledi vsaki Piloujevi kretnji — čitatelj naj blagovoli pomisliti, da se je plezanje vršilo v višini kakih Bto-pet metrov nad zemljo, in tudi on bo potem vedel ceniti hladnokrvnost in akrobatsko spretnost Pilouja v teh vr-toglavnib višinah — in kar oddahne si, ko vidi, da je Pilou na cilju.
Sam zase se ni bal prav nič.
Sainclair se splazi skozi lino, z nogami naprej, pritrdi drugi konec vrvi
za Železni krit, H ga Je bU malo po.
prej izžagal iz okna, križ pa zagvozdi tako v notranjosti okna, da ga vrv, ki je bila dobro napeta med lino in stol-pičem, ne more potegniti seboj skozi lino. Nato se oprime vrvi in spusti t temno noč.
Lahkota mu je bila plezati po VT\i kljub temu, da se vsled napetosti vrvj ni mogel opirati z nogami ob zid.
Ko pripleza do stolpiča, se oprime 1 rokami dveh malih stebričev na ob-zidju, z nogo se opre v nekak pod-zidok — stolpič je bil dokaj bogato okrašen s plastiko — s prsi pa nasloni na zid. Pilou je bil tik poleg njega.
»Za menoj!* zaSopeče Nyctalope.
Bila sta pod desnim oknom. Hotela pa sta priti k srednjemu, kjer je Nycta-iope poprej opazil ono svetlo Špranjo med zastoroma. Plezanje tu gori ni bilo več tako opasno, ker bo bili ob oknih mali stebri ln kipci, podstavki, prizidki in vdolbine, kamor se je roka mogla oprijeti ln noga opreti.
Ko pripleza Jean de Sainclair na prizidek srednjega okna, pogleda Bkozl špranjo. Pilou, ki stoji tik ob njem, začuje težak vzdih in vidi Sainciaira, kako krčevito stisne pesti in se s čelom, ustnicami in brado nasloni sa steklo . . .
Pilou ni videl skozi Špranjo, zat« se odmakne nekoliko nazaj in se na, gne postrani k oknu, da bi videl tudi on . . .
In kaj vidi! Krasno žensko, bek oblečeno, obrnjeno proti oknu; roki ima sklenjene na prsih in iz oči, njenih krasnih oči, ji lijo solze ln ji močijo žalostni obraz, in njena lica sq bleda, bela kakor zid . . .
(Dalje Jntri.)
Kompletni letniki
6662
se kupijo.
Ponudbe na Aloma Company, anončna
družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Obvestilo.
6618
Podpisani naznanjam, da je moj .dosedanji družbenik izstopil ter bom svojo
žeiezolivarno
vodil v istem obsegu dalje pod tvrdko
Anton Smole
Podsmreko, p. Dobrova pri Ljubljani
IVAN MASTMK, Celje
Kralja Fetra cesta 15 bin
priporoča cenjenim odjemalcem svojo veliko zalogo češkega in angleSkoga blaga, debelo sokno za površnike, vsakovrstno suknn za moške in ženske obleko, barhant, cefir, belo platno in vse krojaške potrebščine. — Velika zaloga gotovih površnikov (Raglan, Schliefer, Stutzor), gumijaste plašče, lepih modernih oblek za gospode in dečke
po zelo nizkih ceuitb.--3 m snkna in cela
sprava samo Din 368 — V zalogi nsnjate suknje.
VABILO.
Cvetlični salon Viktor Korslka, Kongresni trg U. 3, vabi eenj. občinstvo, da si pred nakupom lopkov in vencev o priliki Vseh Svetih ogleda krasne metlice, Šopke in nagrobne vence po jako zmernih cenah. - Prodajajo se tudi nagrobne svetiljke.
Za obilen poset se priporoia
| 6482	Viktor Korslka.
.................................»M

trgovske
adrsse
natanano urai«.„„
l u ln "»ozemstva)



vsestransko izobražen, vešč tudi lesne stroke, izboren računar, deloval na vodilnih mostih starejša moč, energičen, trezen, zanesljiv in točen, išče mesta. Eventueino tudi soudeležba z
<== ESin 50.000-- =====
ali posojilo na sigurno mesto. Nastop takoj ali pozneje. Denar takoj na razpolago. Cenjene ponudbe pod „Seriozna solldnost", na Aloma Cornpany, Kongresni trg 3. 5S50
oekpbl
točno In po solidnih cenah
JLloma. Compa2iy
BSH
Centrala LJUBLJANA
Kongresni trs 3
anončna In reklamna družba z o. z.
Podružnica BEOGRAD
Vastna ulica 21
t
6647
Avgust Maatn&k, sodni oficljll, in Uriula Furman, posestnica v Konjicah, naznanjata vsem sorodnikom, zuancom in prijateljem pretnžno vest, da je iskrenoljubljena soproga, oziroma hči, gospa
1
v petuk dno 26. oktobra 1923 ob 21. nri po daljši mukepolni bolezni, nrevidena b tolažili sv. vere, v Mariboru preminula.
Truplo nepozabne pokojoice so prepeljali v Konjice, kjor bo je vršil pogreb v ponedeljek dno 29. oktobra 1923 ob 11. uri dopoldne iz hišo žalosti v Konjicah št. 46 na pokopališče k Sv. Ani v Konjicah.
Sv. maša zadušniea bo darovana dno 30. oktobra ob 8. nri dopoldno v župni cerkvi v Konjicah.
V Mariboru — Konjicah, dne 27. oktobri 1928.
Žalujoči ostali.
I Naročajte, "IBBTnfl"! 1 čitajte in
razširjajte dnevnik
Dr. Demeter Iktak-MH
strokovni zdravnik za notranje bolezni In za bolezni v nosu In vratu
6668

ordinira od 25. oktobra naprej redno
Kongresni trg 15, od 3. do 5. ure popoldne.
STENSKI KOLEDAR
= za leto 1924 =
samo za preprodajalca
Delniška tiskarna a. d. »M v Ljubljani.
Ažurira5
M lager - Cerne
Dvorni trg I.
Išče se
prozna mesečno sobo
za
shrambo pohištva. Ponudbe pod „takoj" na Aloma Company, anonč. družba, Ljubljani.
Državni nameščenci
morajo poznati
Zakon o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih.
(Službena pragmatika.) Knjižico, ki velja s poštnino vred Din 875, razpošilja Tiskovna zadruga v Liubljanl.
■ mm
Jugoslovansko importno in eksportno podjetje
22« ING. RUDOLF PEČLIN.
Stroji tn vsako Industrijo, l63iio ln kovinsko; poljedelski stroji ln orodje; lokomo-blll ln motorji; vseh vrst stiskalnice; veletrgovina železa za stavbene ln konstrukcijske svrhe. Tovarna poljedelskih strojev, livarna ra železo ln kovine Izdeluje vse predmete lz tega železa v vc&k.' mnullnl ln velikosti toftno po modelih, armature ir medl ln kovin za vsako potrebo, o a
Trubarjeva ul. 4.
Telefon in teror ban 82.
Javna zahvala.
Podpisana se najtopleje zahvaljujem rudniškemu in trboveljskemu prostovoljnemu gasilnemu društvu, orožništvu in sosebno gg. Repiču in Deželaku kakor tudi vsem drugim za požrtvovalno pomoč o priliki požara, ki mi je uničil gospodarsko poslopje v vrednosti nad 1,000.000 kron, in za to, da so me s svojo neustrašenostjo obvarovali še večje nesreče, Zavezujem se darovati omenjenima društvoma gotov znesek v priznanje ter prosim gg. načelnika obeh društev, da se pri meni zglasita.
V Trbovljah, dne 27. oktobra 1923.
Neža Fravdlfi b. r,
6646	posestnica.
Kupimo
isaKo množino
Eopc-steklenic
po najvlijlh cenah.
„ALK0", veletrgovina žganja, d.10.1.
L.|ut>l|&na (Kollzej)	m
Mojim cenjenim odjemalcem je gotovo še 1 dobrem spominu
menita kosa"
/
katero so letošnjo sezijo dobili od mene. Vljudno naznanjam, da bom tudi prihodnjo sezijo oddajal „Plemenlte kose' v komisijo, ter prosim svoje cenjene odjemalce in drugo interesente, da mi takoj naznanijo približno množino in dolgost, koliko bi potrebovali, da bom mogel točno i vsako množino postreči. — Za kvaliteto kos se prevzame polna garancija in se vsaka kosa, ki bi ne odgovarjala zahtevam kmetovalca, zamenja za dobro. Priporočam se za obilen odjem
MIHAEL OMAHEN,
glavni zastopnik za Slovenijo, 5586	Višnja gora.
200 do 300
se kupijo.
Ponu (proj
Ur na: Emerili Itukec Simon Knkec), Žaleo Štev, 99. 6621
Rudnik producira sedaj dnevno 10 do 20 ton premoga, a produkcija se da z razumnim strokovnim vodstvom znatno povišati. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po dogovoru. Stanovanje za samca ozir. za oženjenega na razpolago Ponudbe z navedbo strokovne usposobljenosti, dosedanjega službovanja in zahtevo plai* na anončno ekspedicijo Aloma Company * 6696 Ljubljani pod „Lepa bodočnost".
Domače vesli
•	Železnlčarsita pragrrmtika sankcionirana. V nedeljo, ua dan, ko so jo v Beogradu vršil kongres narodnih železničarjev, ki jo ostro protestiral proti reakcijonarni železničarski pragnuitiki, o minister prometa dr. .1 a. 11 k o v i o j zakon predložil v sankcijo. Zakon
torej z 28. oktobrom saukcijoniran
*	Odhod delegacije naših žen v Bu
in takoj za naslednji dan jo Dtl sklican velik shod, na katerem linj se sklene, da so znmanjii predsednik vlade. Pravijo, da smatra opozicija za najpriprav-nejšega kandidata za predsednika vlade nekega Malimed Fuad pašo. Ta bo prihajal na sejo ministrskega sveta najbrže oborožen najmanj s kakim gorskim to-| pom ali mitraljezom. Albanija je pač Al-
tareSto. V Bukarešti se vrši dno 2. novembra ustanovna skupščina »Žensko jlaie antaute», katero organizacijo naloga bo, pospeševati feministični po-trot v najširšem obsegu. Delegacija, v kateri so gospe Zlata Kovačevičova, j.eposlava Maksimovio - 1'et.kovičeva jn Vera Albrehtova, odide v Bukarešto danes.
* Svarilo. G. dr. GorŠie, ta liip še rodno šef socijalno politike, se rad Fpiisča v borbe na vso strani. Do zdaj sc jfl bolj zanimal za predmete zapuščine pok. dr. Oražna, ki še danes ni izročena plemenitemu namenu, bil je boj 1 invalidi in stanovanjskimi hodniki.
banija.
*	Proučevanje potresnega terena v Dalmaciji. V Slbenik je prispel te dui procesor Mihajlovid, šef državnega seis-inografiiSnegn zavoda v Beogradu, ki mu je poverjena naloga, da prouči terenske razmero v okolici fiibenika z ozirom na pogoste potrese v onih krajih.
*	»koliko podatkov o vojaški Evropi. Po najnovejši statistiki ima Francija pod orožjem 832.000 mož, češkoslovaška 200 tisoč, Poljska 850.000, Jugoslavija 17G tisoč, Belgija 120.000, baltiške države 60 tisoč in Nemčija 100.000 mož. Od vsakih 1000 prebivalcev jih je torej pod orožjem: v Franciji 21, v Belgiji 16, v Estoniji 10,
. Jugoslaviji 15, ha Poljskem 18, v Ru Zdaj je očivldno prišel tako dalo«, 'la 1 muniji 12, na Litavskem 12, v Nemčiji
fo misli spustiti v neposreden boj z ! pa ._>
demokratsko stranko. Mi ta boj 7. mir-1 V Ka ccijsiicm mestnem pokopališču no dušo sprejemamo. Začeli bomo z: vojaSl£a oblast osnažila in okrasila ivisekoijo.	| pj.av ]ijn0 je popolnoma zanemarjene
* Komu je sokolski Tabor napoti? Brobove v svetovni vojni padlih žrtev.
Marsikomu. Med najbolj vnetimi nje-fovimi nasprotniki so ofetje laza.risti. ki so že predlanskim protestirali in ki tudi sedaj nadaljujejo to svoje početje. Zadujo nedeljo je v cerkvi »Srca Jezusovega« takšen gospod s prižnice oznanil. da dobijo obiskovalci tega božje-ga hrama neko listke, katere naj podpišejo in oddajo. Podpisi so za protest proti zgradbi sokolskega telovadišča Sokola I. na Taboriti Ta zloraba prižnice se je izvršila po ironiji usode na dan 28. oktobra, na peto obletnico ojvobojenja. Na to nesramnost bomo odgovorili s primerno hvaležnostjo napram dušnim pastirjem in s podvojeno agitacijo: Darujte, da rešimo sokolski Tabor!
Promocija. Prošli petek jo na dunajski Univerzi promoviral za doktorja vsega idraviistva g. Jože Ran t iz Godešiča pri Skofji Loki.
*	Odvetniška vest. Pisarno pok. doktorja Vladimarjn Serneca v Mariboru je sporazumno z dediči prevzel odvetnik dr. Rihard Fauinger, ki je tam otvoril ivojo lastuo odvetniško pisarno.
•	Smrtna kosa. V Podkffrenu je umrl soboto tovarniški uradnik, g. Maks
Pri tem jo je podpirala tudi mestna občina. Popolnemu pozabljenju pa so zapadli vojaški grobovi na bolniškem pokopališču. Pričakovati je, da vojaška komanda tudi te grobove prevzame v svojo oskrbo.
*	Celjske knjigarne zadnji čas zelo pridno tekmujejo v tem, kdo bo izložil več nemških knjig po svojih izložbah. Jugoslovenski literaturi je odmerjen la prav skromen kotiček. Upošteva se naj mednarodnoet lepih umetnosti, ne ime se pa to goditi na škodo domaČih proizvodov. To uam že veleva naša narodna čast, pa tudi spoštovanje do naših kulturnih delavcev.
*	Ich tahre au! den Balkan nach Maribor, tako je odgovoril baron Tvvickl nekemu sopotniku, ki ga je v vlaku med Ciradcem iu Špiljem vprašal, kam gre Značilnemu odgovoru je sledilo iz ust barona Tvvickla tako zabavljanje čez Jugoslavijo, da so se celo nemški sopotniki zgražali. Izrazi kot <Windische Baga-ge, serbisehe Hunde, Sauland» itd. so kar mrgoleli. V špilju je <poštenjak> izstopil ter jo mahnil peš čez mejo, češ, da ga za par cigaret pusti straža čez mejo. Opozarjamo merodajne kroge, osobito
posestnik Martin Kotnik, da bl mu za-rubila pohištvo v Bmislu sodnega sklepa v korist Kotnikov« hčerko, kateri dolguje Zemljič 8000 kron. Zeinljiča jo rube-žen tako razburila, da je potegnil revolver ter ustrelil Kotnika naravnost v srce. Kotnik se je mrtev zgrudil na tla. Zemljič je odšel nato proti Mariboru in vrgel rovolver v Dravo. Še v soboto zvečer je bil v Mariboru nretiran in sodišču izročen.
• Krvav šmarjetni sejem v Zagrebu.
Pred sodbenim stolom v Zagrebu sc je vršila zadnje tri dni prošlega tedna obravnava proti 26 let staremu krojaču Ivanu Lovrecu, ki jo v razburjenosti na letošnjem šmarjetuem sejmu v Zagrebu dve osebi ustrelil, tri pa težko ranil. — Lovrec je imel na sejmišču svoj <štantj, kjer je prodajal svoje izdelke. Na šmar-jetnom sejmu pa so si njegovi konkurenti prisvojili njegov <štant» ter se mu ro-gali, ko je zahtevni, naj spravijo svojo stvari z njegove stojnice. Lovrec bb je silno razburil, potegnil iz žepa revolver ter začel streljati med ljudi. Obravnavi je prisostvovala velika množica radovednih Zagrebčanov. Sodišče je obtoženca oprostilo, ker je psihiater izjavil, da je obtoženec izvršil zločin v patološkem alelctu. Občinstvo jo oprostilno razsodbo burno pozdravilo, državni pravdnih, ki je predlagal smrtno kazen, pa je prijavil ničnostno pritožbo.
Bre« nadzorstva je pustila svojega triletnega otroka 291etna Kmetič Kristina, stanujoča na Dolgem polju v Celju. Med tem, ko je mati kuhala, je prišel otrok do potoka Kostrivnica ter utonil.
Gospodarstvo
TRŽNA POROČILA.
Novosadska blagovna borza (J9. t. lil.) Pšenica; baška, 78 — 80 kg. 2 odst., 7 vagonov, 337.5 — 340; 79 — 80 k«, 2 odst., duplikat kasa, 1 vagon 335; 79 — SO k K, 2 odst., duplikat kasa, Tisa, 10 vagonov 342. Oves: sremski, duplikat kasa, povpraševanje 220. Turščka: baška, 1 vagon 245; baška, januar, duplikat kasa, 5 vagonov 240; fcbruar-marc, 25 odst Z vagona 233.5, marc-april, duplikat kasa, 15 vagonov 257.5 — 262; marc-april, 100 odst. kasa, 8 vagonov 205 — 207.5; sretnska nova, 10 vagonov 225. Fiiol: beli, baškl, 1 vagon 515. Moka: baza «0», ,1 vagon 550; «6.5», za november-januar '30 odst. kasa, 5 vagonov 320. Otrobi: v jutinih vrečah, I vagon 130; v papirnatih, ponudba 130. Tendcnca nespremenjena.
Zagrebška blagovna borza (29. t. m.) Pšenica: 80 kg, franko Oaidobra, denar 330. Turščica: franko baška postaja, denar 245, blago 255; franko vagon Zagreb, blago 285. Oves: bosanski, rešetan, franko Banjaluka, denar 215, blago 220, zaključek 218.75; franko Ivanjska, denar 250. Moka: baza «0», baška, franko Zagreb, blago 550. Tendenca nestalna.
Dunajski živinski sejem (->!>• t. m.) Goveila: Dogon 3625 glav; od tega iz Jugoslavije 1004. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK; voli 10 — 16. biki in krave 11 — 17.5, slaba živina 7.5 — 10.
Razinger. — V Konjicah jo umrla go-; pa Se obmejno kontrolo na početje takih
»pa Frnnja Mastrak, roj. Furman. Blag iima spomin, prizadetim naše sožalje!
* Davčni urad Ljubljana mesto, je pri-Fcl vsem zamudnikom, ki niso v določenih rokih poravnali predpisanih davkov, dostavljali opozoritvene položnice. Vsi davkoplačevalci so v lastnem interesu opozarjajo, da svojim obveznostim takoj
ljudi
* Carlieru dokazana krivda. Kemična analiza ledvic, vranice in malih možgan umrlega švicarskega trgovca Isellija je dognala, da je bil Iselli zastrupljen z ar-zenikom. Krivda francoskega kapitana Carliera, da je izvršil v Palače hotelu zločin umora nad svojim prijateljem, je
rsdoste, ker bi sicer morali plačati razen: torej stvarno dokazana 8 odstot. zamudnih obresti šo 4 odstot. j * Janez, glej no, moje <pohkve> neso! opominjevalne, oziroma nadaljnje 4 od- ie zaklical kovač Janez Zevnik iz Sen-itoine rubežne stroške.	i čurja, ko je opazil v trgovini <Merkur»
Propagandna manifestacija maribor- v Kranju, da mu je nekdo odnesel venec »kili podružnic CMD. zadnjo soboto je po-! podkev iz trgovine, ko je on plačeval, kazala, da se tudi mariborsko občinstvu Trgovski uslužbenec je odhitel za tatom dviga iz letargije, v kalero je zapadlo p« -L katerega je kmalu dohitel. Uzmovič
iz vode. Poleg nesreče je še okrožno sodišče v Celju naložilo materi 8 dni zapora.
*	Iz blaznice je pobegnil Pavel Ber-not, doma iz Pavlovič pri Kamniku.
*	Najden utopljenec. Dne 25. oktobra so našli ljudje v Muri pri Ižakovcih nepoznanega moškega utopljenca, ki se je nahajal v vodi kakih 8 do 10 dni. Utopljenec je etar kakih 40 let, srednje močne postave, okroglega obraza, rjavih oči, črnih pristriženih brk, kostanjevih las, pravilnega nosu in zdravih zob. Truplo je bilo popolnoma nago.
*	Mistorijozno zločinstvo na Marjana. Kakor smo že poročali, so našli prošli teden na Marjanu pri Splitu truplo umorjenega neznanega mladeniča. Umor še vedno ni pojasnjen in tudi identiteta umorjenca se doslej ni mogla ugotoviti. Zdi se, da je neznanec postal žrtev ljubosumnosti.
*	Tatvine v Ljubljani. V noči na 25. tega meseca je bila na tukajšnjem glavnem kolodvoru ukradena hlapcu Anto. nu Fišingerju zelena vozovna plahta, vredna 4500 K. — Na stavbi <Ljubljan-skega dvora» je bila ukradena delavcu Antonu Jankovlču srebrn« ura, vredna 1100 K.— Neki 20 do 25 leten neznanec je odpeljal Ladislavu Slabetu kolo z nahrbtnikom, polnim raznega duhana.
*	6000 kron Jo poneveril Ivanki Ambrožičev! na Bledu Franc Osel iz Trbovelj, kateri prekupčuje z jajci in nato neznano kam pobegnil.
*	Zahtevajte povsod našo domačo Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za
prevratu V mneuju, da je delo samoobrambe dovršeno. Narodni dom je bil topet po dolgem času nabito poln. Prav srečna je bila ideja prirediteljev, da so nudili občinstvu prvovrsten koncert brez vstopnine in brez pobiranja. Glasbena Matica je postavila svoj mešani, Jadran svoj moški zbor. Glavni del zelo posre-čenega koncerta pa je prevzel izvrsten fcmski zbor Državnega ženskega učiteljica. Naravnost ganljivo je bilo gledati, > kako vnemo in navdušenjem se je pojavila naša mladina v službo za narodno stvar. Ni nam pač treba posebej nanašati, da je pela Matica dovršeno in da Uas je navdušil moški zbor društva Jadran s svojimi himnami, s posebnim zadoščenjem pa moramo pohvaliti ženski tbor naših bodočih učiteljic, ki jo zapel B skladb umetniško tako dovršeno, da občinstvo kar ni hotelo prenehati » navdušenim ploskanjem. V odmoru je predsednik moške podružnice g. ravnatelj Voglar v jedrnatem govoru naglasi, da je treba v narodu zopet poglobiti družbino delo, ker začenjajo Nemci zo-Pet agitirati za svoje šole. Lastno šole Moramo opremiti z vsem potrebnim, da ne bodo hoteli mlačneži Jemati otrok us naših šol in jih pošiljali v kake nemško Paralelke. Govornikove besede so zadele T živo, kar je kazalo navdušeno ploskanje njegovim besedam. Podružnicama, ki sta obhajali svoje jubileje na tako posrečen način, moramo odkritosrčno če-stitatl, ker 6ta umeli brezdvomno navdušiti mnogobro.jno občinstvo za novo delo v prid idejam naše šolske družbe, ki edi-Ua 6krbi za razvoj našega šolstva.
Starinski zlatniki in srebrniki. V Travniku v Bosni so naleteli te dni delavci, zaposleni pri kopanju nekega vodnjak«, na večjo množino zlatnikov in srebrnikov. Novci izvirajo večinoma iz IS. stoletja. Zanimivi zaklad Je bil iz-^en beograjskemu muzeju. * Zanimiva vlada. Albanija Je sploh zanimiva dežela in zato ni nobeno čudo, »ko ima tudi prav zanimivo, prav albansko vlado. Te dni je bila n. pr. seja ministrskega sveta v Tirani, ki je albanska prestolnica. Prišlo je do prepira med Predsednikom vlade in ministrom vojne. Predsednik vlade je mesto argumentov Potegnil revolver in ustrelil na minislrn
kavo.
224
je bil obsojen na 14 dni strogega zapora.
*	<Odrešenik> v Bosni. V zadnjem času se ja v okolici Banjaluke potikal brez dela pustolovec Milan Babič. Obleko je imel raztrgano, lase dolge, brado raz-inršeno. V rokah je nosil evangelij in križ ter se izdajal za proroka, katerega je sam Bog poslal z nebes. Ljudem Ju pridigal pokoro, krstil otroke in poročal zaročence. Po potrebi je tudi bral mašo v privatnih hišah. Vsled prijave duhovne oblasti je bil Babič kot razširje-valec krivih naukov aretiran.
*	Lovski blagor. Iz Radeč pri Zidanem mostu nam poročajo: Med brakado, ki Jo je priredilo lovsko društvo v nedeljo v Loki, so naleteli na divjega prašiča. Po osmem strelu je padel merjasec, ki Jo tehtal 106 kg. Zadnje strele jo sprožil z uspehom član društva Franc Cesar.
*	Trgovec s pokvarjenimi klobasami. V Novem Sadu je nenadoma zbolelo oko-lu 15 oseb. Poklicani zdravniki so kon-statirali, da so zboleli vsi na zavživanju pokvarjenega mesa. Policija je kmalu zvedela, da so vsi oboleli jedli klobase, kupljene pri čevljarju Danilu šiflerju. Ta je priznal, da ni izučen klobasar, ali ker od svoje obrti ni mogel izhajati, je izdeloval tudi klobase. Izročen je bil sodišču. Zdravniki pravijo, da je stanje 7 bolnikov brezupno. Drugi bodo okrevali.
*	Izgnan bankir. Zagrebška policija je
CIRKUS EDDIE-POLO pride v Ljubljano v kino «Ideal». Predvajanje se prične dne t. novembra.
obsodila tamkajšnjega bankirja Julija Gliicka na izgon iz Zagreba za dobo petih let zaradi nedopustnega kupčevanja z devizami in valutami.
*	Namesto zajca ustrelil lovca. V gozdu pri Habjanovcu se je pripetila te dni nenavadna nesreča. Anton Matoševič in Marijan Bošnjak sta navadno skupaj hodila na lov. Prošlo sredo pa je hotel Matoševič svojega prijatelja prevariti in šel sam na lov. Ravnotako pa je storil tudi Bošnjak. Postavila sta se kakih sto korakov daleč narazen vsak v svojem jarku, ne da bi vedela drug za drugega. Nenadoma jo slišal Matoševič, da Je nekaj zašumelo v grmu; misleč, da je kak zajec v grmu, je pomeril in ustrelil. Zaslišal ee je pretresljiv krik. Ko je prišel Matoševič bližje, je našel svojega prijatelja v zadnjih vzdihljajih. Krogla ga je zadela v glavo.
•	Krvava rubežen. V Zrkovcih v ma-
-	— Za olajšanje uvoza vina v Avstrijo.
Sele cez dva dni so ga našh in potegnili | Na fhodu JDS dne oktobra v Lju-
........." ~ ' ~ ~ tomeru je bilo sproženo vprašanje Izvoza vina v Avstrijo, ki naj bl ga olajšala naša država, v kolikor so glede prometnih sredstev zlasti tovornine tičo nje, v lastuom delokrogu, od Avstrijo pa bl naj v trgovinskih pogajanjih zahtevala znižanja uvozne carine. G. Lovro Peto v a r je poročal o korakih, ki so bili od strani strokovnih organizacij storjeni doslej v tem oziru, da so napoti našo dclcgacijo, ki se bo pogajala 7. Avstrijo zaradi trgovske pogodbe, da čim najodločneje zahtova od Avstrijo znižanje carino za naša vina, ako hoče šo nadalje uživati možnost uvoza mnogobrojnih industrijskih izdelkov v našo kraje. Shod ae jo soglasno izjavil za to, da se store šo posebni koraki za osiguranjo čim največjega izvoza vina, kar posebno zanima vso severno Slovenijo.
—	Za osredotočenje Jadranskega prometa preko Baltra. Te dni so Je vršila v Bakru velika skupščina mešč. in gospodarskih krogov, kl se ie bavila z vprašanjem saniranja ekonomskih odnošajev med Bakrom in Sušakom, ki Be oba potegujeta zn osredotočenje jadranskega prometa. Vsi govorniki so nnglaSall, da je v Interesu države same, da uredi to vprašanje v korist Bakra, ker bi se v nasprotnem slučaju vsled neposrednega sosedstva SuŠaka z Italijo razvilo tihotapstvo na debelo, s čemer bi bila naša trgovina močno oškodovana. Končno je bila sprejeta spomenica, kl opozarja vlado, da je v interesu saniranja gospodarskih prilik med Bakrom in Sušakom neobhodno potrebno, da se uredi osredotočenje trgovskega prometa preko Bakra.
—	v trgovinslil register so eo vpisalo nastopno tvrdke: »Instalacija*, d. z o. z. v Celju; Karol Jezernik in drug, podjetje za izdelovanje ccmcntnega blaga v Celju; Jugoslovansko - češka tvornica bombažnih tiskanin v Kranju; Brata La-jovic, tovarna pletenin in trikotažo v Litiji; Mehanična vrvama, tcrilnica lanu in konopljo ter predilnica, Anton Šinkovec, d. d. na Grosupljem b sedežem v Ljubljani; «Realla», oblastveno konco-sionirani realitetui informativni, evidenčni zastopstvom in posredovalni zavod, d. z o. z. v Ljubljani.
=3 Nova tvornica za železno drobnlno, Z Josenlo nam pišejo: Znani podjetni trgovec A. Tršan bo v kratkem otvoril svojo na novo zgrajeno tovarno za železno drobnino. S tem bo g. Tršan znatno povzdignil našo domačo industrijo ter nas rešil tujcev 7. mnogo slabšimi proizvodi. G. Tršan je opremil tovarno z najmodernejšimi stroji na električni po gon. Izdeloval bo vse vrsto železnih po stelj in drugo sobno opravo iz žoleza nadalje vse vrsto želoznih peči, žebljičke za črtanje (RcisnSgel), sponke za par pir, rinčice tor kljukice za čevlje in razno drugo drobnarijo. V tovarni se nahaja tudi. zavod za galvanizirauje.
= Carinski dohodki glavnih carinarnic znašajo v prvih 10 dneh oktobra 59,896.757 Din.
= Nova tvornica tkanine. Po odobre nju ministrstva za trgovino in industrijo se je osnovala v Paračinu Prva srpska fabrika finih vunenih tkanina d. d. Osnovna glavnica znaša 5 milijonov Din,
—	Nova muslimanska banka se namerava osnovati v početku novembra v Sarajevu. Akcijo za osnovanje te banke je započela Jugoslovenska muslimanska organizacija.
—	Produkcija opija v naši državi bo znašala letos po podatkih ministrstva za trgovino in industrijo okrog 40.000 kg Cene oplju naraščajo ln se trži opij se daj po okrog 800 do 000 Din za kg.
= Jugoslavenski Vlnogradar i Vočar. Primili smo 16. broj ovo dobro uredjiva-no Btručno smotre sa slijedečim sadrža-jem: Poziv svim jugoslavenskim vino-
giadariiua. - Sto je eponlt? — Kopanje vinograda plugom. — O berbi. — Tko najviše škodi vinogradu i vočaru kao producontu naravnih napitaka. — Naša šljlva. -- Uvoz i izvoz. — Na dalje donosi razne vijesti sa domaecg i Btranog tižišta. — lz književnosti itd. — Pret-plata iznosi na godinu 50 Din, na krače vrljvme razmjerno, a šal je te na: Uprava cjugoslav. Vinogrodar i Vočar», Zagreb, Petrlnjska ul. ;'8.
—	Likvidacija Italijanske esUomptne banke (Bancn ltallana di Sconto). Iz Ili-. ma poročajo: Neki dekret od 19. oktobra poživlja upuiko omenjenega denarnega zavoda, ki so nahaja v likvidaciji, da do vključno 29. decembra 1923. predložijo centralni direkciji v llimu svojaf prošnje za pripustitev dotičnih terjatev k konkuraiomu postopanju.
—	Italijansko gospodarsko prodiranj« v Severno Evropo. V Milanu so je osnovala nedavno družba pod firmo Socictll commissionaria Esportazlono - lmporta-ziono Nord E ti ropa. Namen družbo je po-spoševanje italijanske trgovino z Švedsko, Norveško, I.elonsko, Estonsko, Finsko, Lita irsko in z ruskmii kraji okrog Potrograda in Moskve. Italijanska vlada to družbo izdatno podpira.
—	Izvrstna letina sladkorne pese V Bolgarski. l'o vesteh iz Potijo so jo letos v Bolgarski pridelalo izredno mnoga sladkorno )>ese, ki jo dobre kakovosti, Pridelek jo baje trikrat večji nego lani. Pet velikih bolgarskih sladkornih rnfi-< norij jo proizvedlo doslej letno povprpč.* no 14.000 ton, dočiui »o letos računa nal 40.000 ton sladkorja. Ker jo za domači konzum potrebno okrog 30.000 ton elnd-korja, bi po tem računu mogla Bolgarska izvoziti 10.000 ton.
—	Popolnoma prost sladkorni promet v Madžarski. 1?. Budimpešte poročajo; Vlada se je odločila za popolnoma pro-Mi promet s sladkorjem. Producenti so dolžni, domačo ccno prilagoditi inozemski pariteti, torej češkoslovaškim cenam. Sedaj so cene siadkorja na Madžarskem za okrog 200 mK pri kg višje, nego sel v Češkoslovaški.
= Snovanje podružnic Krupovih tvor< nic v Rumunljl. V Aiad jo prispel zastopnik Krupovih tvorni.: iz Kssena tet" sc začel pogajati glede ustanovitve podružnice teh tvornic v Temisvaru ali Aradu. Nova tvornica bi izdelovala J'i produkte, ki so v ltumuniji nu izdelujejo!
Objave
X Tvrdka Herz & sin v Karlsdorfu (Banat), tovarna za salame, mast, pre-kajenine in klobase j'o cbhajala dno 27. oktobra 50-letnico 6vojega obstoja. Izdelki tvrdko, posebno pa zimske salame, gnjatna salama, mortadela, svinjska mast ter raznovrstne slanine in prekajonine so najbolj poznane na tukajšnjem trgu in odličnega slovesa. Tudi v inozemstvu razpečava imenovana tvrdka že nekaj desetletja svojo izdelke, o čemer priča deset odlikovanj, ki si jih je pridobila na raznih svetovnih razstavah z ozirom r.a prvovrstnost in odličnost njenih proizvodov. Želimo tvrdki Herz & sin, tudi v bodoče mnogo srečo in obilo uspoha, priporočujoč ju vsakomur.
X Bosanske fine preproge iz državne tkalnice čilima v Sarajevu. Orijentalski vzorci. Prodaja jireprog in sprejemanje naročil v lokalu Urada za pospeševanje obrti, Dunajska cesta 22 od pondeljka do petka od 8. (lo 12. ure.
X Društvo «Soča» poziva tvoje člane, da se v kolikor mogoče velikom številu udeleže pogreba nenadoma umrlega zvestega člana pokojnega Jankota Zuljana, ki se bo vršil v torek dno CO. oktobra ob 2, uri popoldne izpred hiša žalosti Cesta na Rožnik št. 19 na pokopališče pri Sv. Križu. Preostalim naše sožalje, pokojniku pa blag spomin.
X Zgubili so se trije bianco narouilni listi, izstavljeni od tvrdke Združene mlekarne d. d. v Ljubljani. Naročilnl listi so zaznamovani s tokočimi številkami 166, 167, 168 in se glase za 6.5 kubičnih metrov smrekovega lesa, oziroma za 1 kub. meter hrastovega lesa in za 1 kub. meter borovega lesa. Vse p. n. trgovce uljudno opozarjamo ln prosimo, da na to naročilne listke ne Izdajajo nobenega lesa.
Domače, borze
29. oktobra: ZAGREB. Na tržišču z clekti se jc nadaljevala baisse. Od bančnih papirjev sii skoro vsi nazadovali. V arbitražnih pa-, pirjih je nastopalo poboljšanje. Na tržišču z devizami so bili tečaji znatno nižji nego v petek. Vendar jc spočetka vladalil liausse, ki pa je kasneje popustila ter sa je ponujalo dovolj blaga. Tečaji so ne< kaj oslabeli. Promet je bil srednji. Dina« jena zunanjih tržiščih zopet čvrst. Noti-rale so devize: Amsterdam 3260 do 8300, Dunaj 0.1175 do 0.119, Bruselj 0 do 440, Budimpešta 0.40 do 0.-1S, Bukarešta 3q do 41, Italija izplačilo 37H do 3S0, Lon-don Izplačilo 378 do 380, Ne\v-York čeU 83.75 do fU.5, Pariz 405 do 500, Praga 248 do 249, Sofija O do 80, Švica 1502.5 do 1510, Varšava 0.03 do 0.035; valutni madžarsko krone 0 do 0.35; efekti i Hrvatska eskomplnn 150 do 160, Kre-ditna Zagreb 150 do 152.5, Ilipotekarns 104 do 106. Jugoslovenska 154 do 155, Ljubljanska kreditna 207 do 215, Prašte-diona 990 do 1015, Eksploatacija 215 do 225, šečerana Osijek 2275 do 2320, Narodna šumska 162 do 165, Gutmann 1685 do 1650, Trbovlje 8S0 do 900, Union 1050 do 1075, 7 odstot. investicijsko 9 do 68.
BEOGRAD. Tendenca nestalna. Poslovalo se jc pod cur. par. Blaga je. bilo dovolj in je povpraševanje krito. Notira-le so devize: Amsterdam 3320 do 3330, Dunaj 0.1175 do 0.11825, Bukarešta 'Ul do 41.5, Ženeva 1510 do 1512.5, London 382 do 383.5, Ne\v- York 85 do 85.25, Pariz 497 do 500, Praga 248.78 do 249; valuto: leji 40 do 41, francoski franki 502 do 508.
■	POZOR I Stara, prlinano lolldna trgo-
■	vina 1 oblekami J. MAČEK se Jo pre-I selila na Alekiandrovo otato 19
1 (hli» Pokojninskega zavoda), kjer pro-
■	daja ie nadalje po znatno anižanih cenah.
•ojno, ki ga je tudi ranil na desni roki.; rlborskem okraju sta prišla v soboto po-V ministrskem svetu Je naslala panika,1 poldne k upokojenemu učitelju Maksu ministri so se razbežali na vse strani! Zemliiču sodni sluca Ivan Zanlotmk m
Darujte, da rešimo sokolski Tabor!
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani* Lastnik In Izdajatelj Konzorcij «Jutra», Odgovorni urednik Fr. Brozovll
Poslano.*
Poživljam gospoda Draščeka, gostilničarja In posestnika Bohoričeva ul. 9 na podlo izzivanje proti pričami, meni radi Maribora. Sem pripravljen vsaki ča? odgovoia.
Emil Franzol.
Za vsebino uredništvo ni odgovorno.
Ijilji
kopito najceneje pri 133
Družbi ILIRIJA, Ljubljana. Kralja Petra trs e. - Tal. 220.
H Ali ste že poslali na- H ! ročnino za »Jutro" \
Ha ne! o ■ državnim davkom na Insarate vred do CO beaedl Din 5'—, vsaka neda!)n|« boaada 60 pat teč. Plača m vedno napro) (lahko tudi v znamkah). Na vpraianfa odgovarja uprava le, ako )• vpreian)u priložena znamka za odgovor ter manlpulaoljcka pristojbina (I Din).
(dobe)
Za takojšnji nastop
rabim 8—10 dobro Izurjenih pomočnikov za pohištvo. Tla-ča po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši. — Franc Rožanc, Preddvor nad Kranjem.	13627
2 čevljarska pomočnika
eo sprejmeta takoj za fina moška in ženska eksportna dela. — Plača po dogovoru, hrana ln stanovanje v hiši. Negro Alojzij, Ljubno pri Podnartu, Gorenjsko. 13351
Dva stolarja
med tema preddelavca, mizarskega pomočnika, ter 1 Ktrugarja, sprejme: Stolarna in strugama v Sodražlc.l.
13080
I. Žagar za venccijankc
stalna služba, plača po dogovoru. Hrana ln stanovanjo za neoženjeut; v hlži. Sprejmejo se tudi oženjenl, kato-rim se preskrbi stanovanje. ,-amo resni in zmožni Žagarji naj se zglasijo osebno eli pismeno pri Franc Kunstler, parna žaga ia mizarstvo v Litiji.	13510
y©č čevljarskih pomočnikov
la enega prirezovalca, sprejme Savs Ivan, Ceata na Loko *t. 37, Ljubljana. 13401
Okrajni zastopnik
Ifreten ln agilen, ee ISČe za takojšnji nastop. Vpokojencl imajo prednost. Sprejmo so tudi prvovrstni mehanik za popravilo strojev. — Ponudbe pod ..Zastopnik" ali ..Mehanik" na upravo ,.Jutra".
13505
Frizerko
perfektno v onduliranju !n cianikiranju, vseh lasnih jpravklh, se sprejme. Plača mesečno 1000—1200 K, stanovanje ln cela oskrba. — Nastop takoj, ali po dogovoru. Franjo Supljanac, Viro-eitlca.	13647
V trgovino
Primorski begunec
italijansko - slovenski kore-spondent, z znanjem nemščine. strojepisec, vešč knjigovodstva, v pisarniško ln spe-dlcijsko stroko spdajoča de la, išče dela. Sprejel bi tudi mesto skladiščniku. Gro tudi na deželo. Cenjene ponudbo pa naslov: Koren Josip, Mokronog.	13630
Velik ograjen kurnik
lahek in nov kol osel J, snnl, mlinček za firotanje, železna peč, velika pasja uta. so proda. Naslov pove uprava ..Jutra".	13C94
Spalna oprava
masivna, hrastova, kompletna s pslho, še nova, nerabljena, se ceno proda. Ogleda po v fet. Vidu nad LJubljano fit. 77.	13342
Nagrobne svetilke
ugodno kupite pri O. Zajec.
Florljanska ulica 23. 13312
Trboveljski premog
v vsaki množini, dobavlja Iv. T r e o (za Novim svetom) št. 6.	1325S
Večjo množino delnic
..Vinarljo", delniške družbe vinogradnikov v Ptuju po 150 Din komad. Ponudbe na upr. ,,Jutra" pod šifro „Vinarija".
13610
Suhih bukovih drv
se proda večja množina. — Ponudbo Je poslati na upr. „Jutra" pod „Drva 1887".
13612
Več vagonov
nemletega smrekovega lubja, se takoj proda. Ponudbe je
poslati na upravo „Jutra" pod „Suho lubje", 13613
Kopalna banja
dobro ohranjena, ae ugodno proda. Ogleda se na Poljanski cesti št. 10.	13614
Moško kolo
dobro ohranjeno, ae proda. Naslov pove uprava ,.Jutra".
13615
Čreva.
V zalogi imam vse vrste Črcv po najnižji dnevni ceni. — Edino domače podjetje v Sloveniji-Ljubljana. Se priporočam vsem mesarjem iu gostilničarjem. Franc Zupan, črevar, Mestna klavnica.
324S6
Pozor!
kupujem stare obleke. Čevlje, pohištvo Itd. — Pridem tudi na dom. Martin Drame, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 61. 29.	13355
Najmodernejši skobelnik
(Dihlonhobel) C00/600, popolnoma nov, stroj za umetno zerezno opeko, še skoraj nov. predam poceni. Cena in natančnejši podatki eo zvedo pri lastniku JuriJu Ferenc, Trbovlje II.	13527
Lepa namizna jabolka
prodaja veako množino in
po najnižjih cenah ..Fructue" družba z o. z., LJubljana,
Tabor 2.	13502
PERJE
od kokoši, puratiov, gosi,
e mešanim blagom sprejmem edravega dečka z boljšo šol-■1(0 Izobrazbo tvrdka Franjo raC E6 Q0l)l VSako MQ0-2a«ar v Oplotnicl pri Konji- .
ca h.	13620 zrno iz prve roke pri
Šivilja na dom
ta fine toalete, se sprejme. Naslov pove uprava ,,Jutra".
13607
Pošteno dekle z C v.ale
staro do 22 let, so sprejme za lahko hišno delo. Nastop takoj, plača po dogovoru. — Naslov pove uprava ..Jutra".
136SS
E. VAJ D A
izvoz perutnine, Čakovec, Modjimurje (Jugoslavija).
Telefon 69, 4, 3.
Fina kuharica
* lastnim stanovanjem, so iščo proti dobri plači. Naslov pove uprava ,.Jutra". 13604
•Skoro nov divan
s preprogo, se proda. Kje, pove uprava ,.Jutra". 134G2
Strežnik
priden, vesten, zanesljiv in zmeren, so sprejme s 1. novembrom t. 1. v zdravilišču Golnik. Pismene ponudbe c spričevali je poslati upravi-teljstvu drž zdravilišča Golnik p. Tržič.	13628
(išsžeejo)
Lesni manipnlant
ta takojšnji nastop, z večletno prakso pri lesni manipulaciji in dobrimi spričevali, prevzame tudi poslovanje parnih žag in skladišča. — Ponudbo pod ,.Zvest" na upravo ,, Jutra". 13400
Kuharica
f gospa), išče mesta k boljši rodbini. Vajena jo tudi drugih hišnih opravil. — Nar,lov pove uprava ,,Jutra". 13328
Veliko denarja
si prihranite, ako kupite ali naročite po konkurenčnih cenah prve vrste čevlja za zimo pri Peter Gregorc, prej Jos. Beranič, Maribor, Pod mostom št. 22.	13433
Krasno lovsko zbirko
z 10 pari srnjakovih ln 20 parov gamsovih rogov, prodam. — Ponudbe ua upravo ..Jutra" pod ,.Ugodna cena".
13420
Lokoniobila
vroča, parna, 50—70 konjskih sil, 13 atmosfer, 13 m dimnik, v skoro novem stanju. izdelek Augsburg-ntlrn-berške tvornice strojev, proda, zelo poceni pvl Aleksandru Fels, Graz, Wlcken-burgggasse 38,	13571
Parna sesalka
Wortingtonova. za 152 litrov na sekundo, 30 HP parna lokomoblla -10/50/60. izdelek Wolf, rabljena, skoraj nova, pri Aleksandru Fels, Grae, Wickenburggasse 33. 13560
Dobro ohr. Štedilnik
se kupi. Ponudbe te prosi na upravo ,.Jutra" pod fiifro ..Štedilnik".	13480
Stare preproge
(Perser), srebrnlno, brlljan-te. porcelan, samo lz prave robe, kupujem. Prekupčevalci izključeni. Tajnost zajamčena. CenJ. ponudbe je poslati pod Slfro ..Porcelan" na upravo ..Jutra". 13456
Knjige
leposlovne in snanstvene vsebine, v vseh jezikih, kupuje po najvišjih cenah „Ljudska knjižnica" v Mariboru, Narodni dom.	13444
Polhove kože
in vse druge kože divjačine, kupuje skozi vse leto trgovina usnja D. Zdravlč, Ljubljana, Sv. Florijana ulica 9.
175
Hiša na prodaj
pripravna za vinsko trgovino, sploh za vsakega obrtnika ali manjšega trgovca, na najbolj prometnem kraju v Trbovljah. Natančnejši podatki in cena ae izve pri: Juriju Ferenc, »ld. mojster v Trbovljah II.	13529
Krasna hiša
z lepim vrtom in sadnlkom.
na periferiji Maribora, se ceno proda. Več pove Feliks Dorufeck. Trbovlje II. 13497
Enodružinska hiša
z 1000 m* vrta ob Dunajski cesti, 15 minut od Ljubljane, se proda. Naslov pove upr.
„ Jutra".	13600
Posestvo
a 25 parcelami gozda, travnikov in njiv, prodam radi družinskih razmer. V hiši so 4 sobe, mesarija, sušilnica za meso B hitrim sušllom, pripravno za izdelovanje klobas, kleti in ledenica, klavnica, hlev ln skednja ter tehtnica za živino. Je edina mesarija v občini ter dobro Ido-ča. Fran Peste!, Stara cerkev pri Kočevju. 13691
Hl§o z vrtom
prodam v Sevnici, traven 2 hiši s celim gospodarskim poslopjem, z mesarijo in pre-kajevalnico z vsemi stroji Zraven spada lepa hosta in polje. Vse stoji ob glavni cesti v Sevnici. Proda se radi selitve
Krasno posestvo
obstoječe is enonadstropne hišo z 12 sobami, gostilno, vrtom, velikim, novozldanlm hlevom, prostornim za šest parov konj, svinjskim hlevom, kozolcem, krasno vodno močjo, velikim mlinom in 0000 m* najlepšega stavbnega prostora, prodam. Posestvo leži tik glavne cesto, oddaljeno 10 minut od postajo, JO minut od rudnika. Poslopje je v najboljšem stanju, krito z opeko, pripravno za vsako obrt ln ae proda Bkup-no ali na drobno razdeljeno. Pojasnila daje Ivan Ino, Zagorje ob Savi. 13585
Enonadstropna hiša
z vrtom ln lokalom na glavnem trgu tik farne cerkve, za vsako obrt, r Industrijskem kraju pri železnici, se za 160.000 Din proda. — Naslov pove uprava „Jutra".
13564
Njivo, travnik
ali drugo zemljo ▼ Ljubljani ali okolici vzamem v najem aH kupim. Pisma pod šifro ..Agro" na upravo „Jutra".
13637
Hotel
moderno zidan, z velikimi gospodarskimi poslopji, je na Gorenjskem skupno z Inventarjem naprodaj. Vprašanja pod .,Letovišče" na upravo „ Jutra".	13591
Malo enodružinsko vilo
• prostim stanovanjem, kupim aH vzamem v najem. — Prekupcl izključeni. Ponudbe Zagreb. Polzve ' je poslati pod ,.Enodružinska se pri g. PerJevlS, mwar v vila" na upravo ,,Jutra". Sevnici ob Savi.	13552 1	13458
Bukovih hlodov
brez grč v prom6ru od 25
do 35 om, dolgost od 2 m naprej. kupim večje partije. — Drofjo iz kostaujevega le3a. — Droge lz mehkega lesa, 0—15 m dolge, na tankem koncu ne izpod 12 cm, kupim. Cenjeno ponudbo z navedbo ceno franko vagon na tvrdko P. Hlgersperger v Celju, Gregorčičeva ulica S. N	13544
Železno zobno kolo
z lesenimi zobmi, dobro ohranjeno, 1500—1800 mm, 4—6-krat prestavno cvedrino 115 mm, kompletno z malim zobnim kolesom, kupim. Ponudbe na MlklavZina, Braslovče.
13651
Vinske sode
od 80—150 7, dobrega duha, rabljeno, kupim. Ponudbo z navedbo cene na naslov: Ko-bal Franc, Jesenice št 30.
13640
Pustite me v miru! Jaz dajem «Maie oglase* samo v «Jutro».
V najem se odda
v novi hiši stanovanje treh sob, kuhinjo, kleti ln vrt, za dve leti. Naslov pove uprava ..Jutra".	13378
Zračno stanovanje
v sredini meeta zamenjam takoj. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod šifro ,,Sredina".
13515
Gospodična
rmožna popolnoma lesne stroke in drugih pisarniških del, Išče službe. — Ponudbo pod ..Lesna" na upravo ,,Jutra".
13590
Trgovski pomočnik
podjeten prodajalec, vešč slovenskega, hrvatskega ln nem. Jezika, želi menjati službo. Cenjene ponudbe na upravo , Jutra' pod „ Vztrajen 6000".
13411
141etna dcklica
brtz staršev, z dežele, želi
vstopiti v trgovino kot va-jenka. Dopise je poslati upravo ,,Jutra" pod uifro ..Sirota".	13667
Mlad trgovski pomočnik
železne in špecerijske stroke, išče službe, najraje
v Itaki manufakturnl trge-rini. Nastop takoj. Cenjeno ponudbe naj ro pošljejo na upravo ..Jura" pod ,,Trgov-tki nomočnikV	13693
Dynamo
7 in pol HP, kompleten, s premikalnikom j- akumulatorjem, rabljen, v popolnoma brezhibnem stanju, kakor tudi mlin. Izdelek 0'aserjev, izdeluje 100 kg, se prav poceni proda pri Aleksandru F o 1 r u , Graz, Wickenburg-gasso 38.	13568
Lepa jedilnica
Kupim delnice
Slovenske trgovske delniške družbe, d. d., Ljubljana, Ob-' vezne ponudbe je poslati na upravo ,, Jutra" pod šifro ..Trgovska delniška". 1S621
Več vagonov
zdravega, lepega ln čistega korenja, belega, rumenega iu rdečega, kupim. Tudi nekaj vagonov letošnjih lepih orehov. Prosim za ponudbe s ceno franko postaja, na upravo ..Jutra" pod šifro „KorenJe-orehi".	13522
Vsako množino orehov
(on d) letošnjega pridelka, kupim. CenJ. ponudbe z navedbo ccne franko postaja na upravo „Jutra" pod ..Prlma blago".	13542
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, z elektr. razsvetljavo, event. s kopalnico v bližini Mestnega trga. išče samski gospo-i za tikoj ali pozneje. Ponudbo je poslati pod ,,A. L. št. 13477" na upravo „ Jutra". 1347";
Mesečno sobo
s posebnim vhodom v sredini mesta, iščo za takoj soliden uradnik, ki je med tednom odsoten. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „555". 13383

Pevci!
V torek zvečer ob trlftetrt na
osem v Glasbeni Matici druga skupna vaja za petje na dan Vseh avetnikov. Odbor ..Zvezo",

Proda se pes
(volk) lzvanredno dober Čuvaj. takoj. Gosposka ulica 4. I. nadstr., druga vrata levo. Istotam se proda lepa pletena Jopa.	13602
Kune za angleščino
za 3—6 osebe po znižani ceni dajo A. Farler. Pražakova ulica (Tdnnlesova hiša). Pojasnila vsak dan delavnik od 1—2.	13467
Dva sedeža v loži
za uradniBkl obonement. se oddasta takoj radi bolezni. — Naslov pove uprava „Juira".
13696
Katera dobrosrčna dama
blaga Idealna dula, bi hotela medicincu IV. letnika, ki Je trenotno ne po lastni krivdi zabredel v veliko denarno stisko, posoditi v nadaljevanje ln dovršltev študij za krajšo dobo 16.000 Din. Za protlusluge sem pripravljen z vsem, kar Je v moji moči ln ostanem trajno hvaležen. — Neanonlmne ponudbe na upr. ..Jutra" pod ilfro ..Marljiv in značajen upa v srečo".
13490
Akademičarka
daje Inštrukcije nlžješolkl aH nlžješolcu. Cenjene dopise je poslati na upravo ..Jutra" pod ilfro ..Akademičarka" 4	13337
Rezanje drv
s motorno iago — Ludovik Ileilč na FrlSkovcu, Vojaška ulica.	12664
Modlstka
Z. Gorjanc * Co., Ljubljana, Sv. Petra cesta fit. 27, poleg hotela ..Tratnik" sprejema vsakovrstna popravila baržu nastlh in fllz klobukov. -Postrežba točna.	11146
Podplate prihranite
ako Jih namažete a apecljal-nlm sredstvom ..Borsln", ki Je Jako poceni! Trgovci popust ! Naročila Je nasloviti na Jakob D o 1 n 1 fi a r. Pod-amreka 85, p. Brezovica pri Ljubljani.	13505
Simon Klimanek
Ljubljana, Belenburgova ul. 6 Izdelujem obleke po meri ln najnovejšem kroju. Jamčim za najelegantnejšo izdelavo. V zalogi angleško in češko blago.	214
Znanja želi
z gospodično, ali mlado vdovo ali ločeno ženo brez otrok, samostojen, energičen gospod srednjih let, obrtnik, trgovec ln posestnik V poštev pridejo samo lepe, izobražene, pristne Slovenke, muzlkalične, vesele narave, velike ali vsaj srednje postave, premoženje postranska stvar. Samo resn« ponudbe, če mogoče s sliko, naj 6e pošljejo na podružnico ..Jutra" v Mariboru pod šifro ..Muzikallčna" do 4. novembra 1923.	1361S 1923. 13618
V svrho dopisovanja
iščejo trije gorenjski nesrečneži sreče pri srčkih, raul poznejše ženitve. Samo resne ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Lep, lepši, najlepši".
13644
Eleg. mesečno sobo
z 2 posteljama, ako mogoče s posebnim vhodom v bližini kavarne ,.Emona", iščo boljši gospod. CenJ. ponudbe jo poslati na upravo ,,Jutra" pod šifro ».Elegantna soba".
13603
Samostojna gospa
s pokojnino, želi enako gospo za skilpno Življenje. Dopise na upravo ,.Jutra" pod Šifro ,.Nemška gospa". 13650
Slike za legitimacije
kakor tudi vsa druga strokovna dela prevzema in izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hlbfier, LJubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Krlžanske cerkve.	229
Rabljene britvice
..Glllete", „Mem" in velike, se sprejemajo v električno brušenje v drogeriji Anton Kane, LJubljana, židovska ulica 1.	216
30 % provizije
onemu, ki vzame v komisijo znamke v paketih in nalepljenih serijah. Dobava stal na, obračun mesečen. Navede naj se način prodaje in kvaliteta odjemalcev. Filatelistom pošljem prot! dopolnilni Usti na izbiro! J. Bradač, Podhosta p. Toplice pri Novem mestu.	13543
IBMB1IBI1B1
Modistka
Umu
Ljubljana St. Petra cesta 27 poleg hotel* Tratnik priporoči
stojo veliko zalogo rsakofrstnlh
Sprejem, damalta is
ooSka klobuke T prekrojoranja in
vsa popravila Zalog* Sp.tarl. oblik ter vseh po- g trebStin ta modistka Postretba točna Cena najnižja
IB1IBIBIBI
Priporoča veliko is loqo zlatnine, srn brnlne, Chlna srn
bra, ur Itd.
L
Celje, Goeposka ul. 14
I a Trapl.t ln Oroj.r ter iajno maslo nudi po najnižjih cenah scao Illekarna in sirarna KABLO LAZNIOKT, Deianovao, Slavonija.
Modni atelje
are
In francosK* tolltt* najfinejša Ijvrflttv

Ljubljana
tfongresni irg 4
HMZSS$S<
Poročne prstane po meri tekom ♦ ur. 5211
Premog
Ii rudniki Trbovlje
cement
stalno t zalogi pri
H. P e t r i |
sedaj Gosposvetska cesti ] nasproti Kolbeiu. ,m
Najnovejše knjige
Tiskovne zadruge
1 UaDIJiil, Preleniofi 0II01 u, Coster-DeMliai; Tli OlinipltgA
Roman. Str.UL • V.s. 70 Sla, broi. 60 Din. po polti I Dli več.
Iran Ul: Angelin Hldar.
8tarokorotansKftpoT.at.nu •trlral Subla Vei. 82 Din, d/ polu 1-50 Din Trt.
Int. Heltt: Jngtilirl|t D.H
Opli pokrajin. Str. 527. | semljovldom JuKoalavlJ«. „ Vm. na finem papirju 65 Dla brollr. na ilahfiem papirja 60 Din, po polti t Din «,B,
PatroTlC-PagelJ: rioli. Tntioitn,
Brol. 11 Din. po polti 71 pt^,
UiltaH: Zgodb« kraljev, laiki,
Iluatrlrano. Vu. II Dla, pa polti 1 Din. >•&
iilrejer-TIlinar: Fovait i udil) obaSinlt. v«, ti Din, brot
IS Dla, po polti 1-60 Din t »t
Smtstsaie-ŽmiajiEli: Otkalio.
V	m 2» Din, brol II Dla, ti polti 1 26 Dlo ve«.
ra Prtgal]: Izazel. Žalnim
V	m. ia Dla, brol. II Dla, M
polti 1 Din TeS.
Jurete, III. n. metu U. PrtliH
Brol. se Dla. po polu I Sli
60 p Trt.
HoatoasNeni: Ularailzn.
Brol. 10 Dla. po polU 1 Dlt 60 p Teb.
Ita-Holi: Gospi z morji.
Vet. M Din, brol. II Dla, ti polti 1-50 Dla Trt
Slentliwici-Ioli: Z agi|» h
metom. V enopl&lh, do eedftj devet. — Snoplb a poltnlaa Tred 9 Dlo.
Pokojninsko zavarovanja naisa-ISencev. Broi. i« Dla. n polti 1 Din vet.
Išče se v Ljubljani
prosto dostopen krst prostor
kot shramba za stare zaboje in slične lesene izdelke, v katerem bi se izvrševala tudi manjša popravila.
Ponudbo pod „Za daljšo dobo" na Alomi Company v Ljubljani. 5603
Tom!
NaJbrJ no bo mogoS« po Tvoji želji. Bodi pripravljen nekaj dni prej! Zdrav, ere-
Krompirja, repe, korenja
vefi vairono-. po ugodni ceni naprodaj. Poizve no pri M. S t o 1 l w a s , Bršljln, Novo eo proda radi pomanjkanja mesto.	13616
prostora po zelo nizki ceni. j Xa^lov pove uprava „Jutra".
13634
Vf£H ZnomZA
avtomobile
iM KOLESA
AS** 7P
LOUBLOAHA PALAČA in.KRCD'BK-
Deklici ali vdovi
pe da gostilna na račun. — Naslov povo uprava ..Jutra".
13525
Manjšo trgovino
sli gostilno iščem v najem. Ponudbe pod ..Trgovina" na upravo ,,Jutra".	134C7
Mesarija in klavnica
se dasta pod ugodnimi pogoji v najem. N««lov pove: VI. Skrbinšek, Jarcnina. F!. ko r n. Pesnica,	13537
Lepo opremljeno sobo
če mogoče s separatnim vho-	,
dom, najraje v mestu, išče	KCSHega Znanja
frnravo "lu^ ToT^h™	gospodična z milijonskim
upravo „Jutra pod ..Dobra	premoženjCm in dobičkanoeno
plača".
Na stanovanje in J^rano
se sprejme gospod na Starem trgu 26. III. nadstr. 13611
Posojilo
25 do 50 tisoč dinarjev, potrebujem za 4—6 tednov. — Dam prvovrstno poroštvo in polno varnost in plačam visoko objesti. Ponudbo prosim pod ..Trgovec" na upravo ..Jutra".	13664
Katera dama
premožnejša, bi pomagala is trenotne denarne krizo proti sigurnosti SOletnemu vlšje-Diu nrndr.fkv trr. stroke
obrtjo, z gospodom od 38 do 44 lot starim, v svrho ženitve. Pogoj: visoka postava, blago srce In primerno premoženje. — Trgovsko na-obraženl Imajo prednost. — Resne ponudbe s sliko ln naslovom Je poslati na upr. „Jutr&" pod „Srečna jesen".
13601
Trgovec
z dobro vpeljano trgovino, mlad ln agilen, precej dobro situiran, želi resnega znanja s trezno, marljivo, značajno in simpatično gospodično, lepo postave, ki ima vesolje do trgovine. Prednost trgovsko naobražene. Premoženje postranska stvar. — Cenjene ponudbe pod , .Bodočnost v prijaznem mestu" na upr. T-SA8I	\,«JUIX'
Stalna sreča!
Invalid s trgovsko koncesijo n* f.ell seznaniti v svrho že-
5—10 tisoč Din ter s tem do ; nitve z gospodično ali vdovo, lepše eksistence? Diakret- \ katera bi Imela potrebni ka-nost, zajamčene, ženitev ni pital za usanovitev trgovine, izključena. Ponudbe na upr. i dopise s sliko se naproša po-..Jutra" pod značko ,.Clove- slati na upravo ,.Jutra" "od koiiubje",	13700 1 ..Stalna sreča 618",
Nova izdaja
Izšla ja prva knjiga-znamonitih Sienkiewiczovih del zgoaovinski roman
m in mečem
684 strani velike osmerke, 22 ilustracij. Cena v pol-platno vezani knjigi Din 120'—, s poštnino Din 125-50,
Istočasno je šla v tisek druga knjiga, ki obsega nadaljevanje povesti jjZ ognjem in močem", zgodovinski roman
»Potop* bo izhajal ilustriran v zvezkih po 128 strani. Obsegal bo okoli 1000 strani. Vsak zvezek bo veljal 8 poštnino vred Din 25-— za one, ki se na roman tako| naročilo ter naročnino naprej pošiljajo vsaj v enakih obrokih, kot bodo izhajali zveski. Cena celemu romanu bo pozneje v knjigotrštvu za 30 »/o višja.
Oba romana „Z ognjem in mečem" in »Potop" se naročata pri
Tiskovni zadrugi v LJubljani
Preiernova ulica štev. 54 (nasproti glavne pošte).