SLOVENEC
Naročnina meieino 15 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica; Novo mesto.
Izkliučna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Izha|a vsak dan zjutraj razen ponedeljka In dneva po praznika.
= Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. = i Redazione, Amrninlstraziones Kopitarjeva 6, Lubiana. š |	Telelon 4001-40C5.	I
Abbonamenti: Mese 15 Lire; Estero, mete 20 Lire, Edizione domenica, aono 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbonamenti* 10 349 per le inserzioni.
Fillalei Novo mesto.
Concessionaria esclusiva per la pubblicitft di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A„ Milano.
II Bollettino No 634
II nemico respinto ad oriente di Mechili
Quattro velivoli nemici abbattuti
II Ouartiere Generale delle Forze Ar-mato romunica:
Un gruppo esplorante nemico ha attac-
rato un nostro caposaldo a oriente d i M o c h i 1 i ; dopo breve combattimonto e stato respinto e costreto a ripiegare. Violente teni-peste di sahbia hanno ostacolato in C i r c -naica la attivita delle opposte forze aeree: Quattro velivoli avversari sono stati abbattuti dalla caccia germanica.
Sono proseguite le azioni d i urne e not-turne della aviazione contro la isola di Malta : Importanti obiettivi risultano col-piti c alcuni aerei distrutti al suolo.
Vojno poročilo it. 634
Sovražnik odbit vzhodno od Mekilija
štiri sovražna letala sestreljena
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Sovražna izvidniška skupina je napadla neko našo utrjeno postojanko vzhodno od Mekilija. Po kratki bilki je bila odbita in prisiljena k umiku. Močni peščeni viharji so v Cirenajki ovirali delovanje letalstva: nemška lovska letala so sestrelila 4 nasprotna letala.
Na otok Malto so se nadaljevali dnevni in nočni zračni napadi. Važni cilji so bili zadeti in nekaj letal je bilo uničenih na zemlji.
Začel se je boj za Rangoon
Mesto v naglici izpraznjujejo — Zasedba Sumatre hitro napreduje — Japonski nastop na Novi Gvineji
Bangkok, 25. febr. AS. Izpraznjevanje Rangoo-na se nadaljuje. 2000 beguncev iz Rangoona je prispelo 7 ladjo v Kalkuto.
Tokio, 25. febr. AS. Novice iz birmanske fronte pravijo, da se japonske čete približujejo Rangoonu navzlic tropski tročini, ki se je začela. Japonski vojaki imajo premalo vode. V vaseh je dosti vodnjakov, toda voda v njih je. nezdrava in nepitna. Prebivalstvo japonske vojake prisrčno sprejema, jim nudi sadic in kavo ter jim izkazuje hvaležnost za osvoboditev izpod angleškega gospodarstva.
Saygon, 25. febr. AS. Avstralsko uradno vojno poročilo pravi, da je oddelek japonskih bombnikov v spremstvu lovcev dvakrat zaporedoma napadel Fort Moresby na južni^obali Nove Gvineje. Skoda še ni znana.
Manila, 25. febr. AS. Oddelki iaponskih bombnikov so 22. in 23. lebruarja izvedli vrsto napadov
na postojanke, ki jih drže ameriški oddelki pod poveljstvom generala Mc Arthurja. Ti oddelki so oblegani že s kopnega. Ameriška obramba je imela zelo veliko škodo zaradi japonskih boml>-nikov, ki niso naleteli na noben odpor protiletalskega topništva. Nasprotnikov odpor je znatno oslabljen.
Stockholm, 25. febr. AS List »Svenska Dag-bladet« je izvedel iz Batavije, da se je položaj otoka Jave v zadnjih 24 urah zelo poslabšal. Angleški vojaški opazovalci pravijo, da prihod zloglasnih letečih trdnjav zavezniške stvari ni izboljšal. Nizozemske vojaške oblasti zahtevajo mnogo večjo letalsko pomoč, kakor jo morejo Angleži nuditi.
Tokio, 25. febr. AS. Cesarski glavni stan poroča, da je japonsko letalstvo napadlo vojaške cilje na Javi. 68 sovražnih letal jc bilo uničenih v zračnih bojih, oziroma na letališčih v Bandocngu, Bataviji in drugod. V batavijskem pristanišču je
bila poškodovana tudi lahka križarka in dve 3000 tonski prevozni ladji. Eno japonsko letalo se ni vrnilo.	,
Tokio, 25. febr. AS. Japonske sile nadaljujejo z zasedbo Sumatre in so prišle do nekega kraja 80 km daleč od Palenbanga. Japonci naglo napredujejo, ker ni resnega nizozemskega odpora. Zdi se, da so Nizozemci v številnih porazih izgubili pogum.
Tokio, 25. febr. AS. Japonski cesarski stan objavlja, da je japonska podmornica, ki deluje v kalifornijskih vodah, 24. februarja uspešno bomba-dirala ciljc na kalifornijski obali.
Novi župan v Singapurju
Singapur, 25. febr. AS. Bivši japonski .iotranji minister Sigeo Odate jc bil imenovan za župana mesta Singapurja.
Boji nemških, romunskih in madžarskih čet na vzhodu
Veliki požari v Sebastopolu — Sovjetska križarka zadeta
Nemško vojno poročilo
• Hitlerjev glavni stan, 25. febr. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na južnem odseku vzhodnega bojišča so nemški, romunski in madžarski oddelki odbili sovjetske napade. Na srednjem in severnem odseku trajajo boji, ki so zdaj obrambni, drugič napadalni. Zaporedni letalski napadi .na Sebas topol so povzročili velike požare v mestu in pristanišču. V vodah ob trdnjavi je bila težko zadeta sovjetska križarka.
V Severni Afriki obojestransko izvidniško delovanje. Nemški lovci so sestrelili 4 angleška letala.
Govor ministra Lorkoviča
Hrvatsko ljudstvo je globoko hvaležno Mussoliniju, ki mu je dal lastno
državo
Zagreb, 25. febr. AS. Včeraj je imel minister Mladen Lorkovič v Saboru dolg govor o zunanji politiki neodvisne države Hrvatske. Rekel je, da njene naloge temelje na dveh nujnostih:
1. Potegniti na zgodovinskih, kulturnih in ozemeljskih temeljih v sklopu nove Evrope meje nove Evrope in meje države; utrdili mednarodni položaj in odnošaje Hrvatske s sosedi. 2. Ustanoviti organizem, ki bo sposoben izpolniti to nalogo. Nato je govoril o tisočletni hrvatski zgodovini, o Poglavnikovem življenju v izgnanstvu v Italiji med leti 1929. in 1941., kjer je užival prijateljsko zaščito Ducejevo in določil osnovna načela nove države, opirajoč se na tesno in lojalno prijateljstvo fašističnega Imperija. Hrvatska je nezlomljivo navezana na Os Rim-Berlin. V vojni Italije in Nemčije proti bivši Jugoslaviji so Hrvati nestrpno ripkačovali italijanskih in nemških čet. Nato je popisoval dogodke od 10. aprila 1941. ko je bila Hrvatska po 837 letih zopet obnovljena, kako je sklenila pogodbe o mejah med Italijo in Nemčijo ter s pogodbo o jamstvu in sodelovanju, ki sta jo podpisala Duce in Poglavnik, po kateri nudi Italija Hrvatski pomoč kot členu nove Evrope, ter ji za 25 let jamči politično in ozemeljsko neodvisnost. Za to osnovno pogodbo je hrvatsko ljudstvo globoko hvaležno Duceju. Pri teh besedah se je Sabor obrnil proti tribuni, kjer je sedel italijanski poslanik Cassertano in navdušeno vzklikal Duceju.
Nato je govoril minister Lorkovič o trgovski po-pogodbi med Italijo in Hrvatsko, o pristopu Hrvatske k državam trojne zveze ter o odnošajih med Hrvatsko in Nemčijo. Mnogo hrvatskih prostovoljcev se že junaško bori proti skupnemu sovražniku. Na koncu je poudaril junaštvo sil Osi v Libiji. Za njim je* govoril notranji minister dr. Andrija Artu-kovič, ki se je obrnil proti komunistom, Judom in svobodomislecem, ki so skupno s Srbi ovirali hrvatsko ljudstvo v boju za neodvisnost, nato pa je popisal razvoj novega notranjega življenja v obnovljeni Hrvatski.
Na Malto so padale bombe najtežjega kalibra in zadele podmorniška oporišča v L a V a -1 e 11 i.	,
V vodah okoli Anglije je preteklo noč le-
talstvo razkropilo severno od Cromeja angleško spremljavo. Dve večji trgovski ladji sta bili tako težko zadeti, da je računati z njuno potopitvijo.
Pri poletih posameznih angleških bombnikov v nemški prostor je izgubil sovražnik zadnjo noč tri letala.
Berlin, 25. febr. AS. 22. februarja so poskušali boljševiki v množičnih napadih na večih krajih prodreti nemške črte. Vsi napadi so propadli i spričo nemške obrambe in Sovjeti so imeli velike I izgube v ljudeh in v gradivu. Nemške čete so na ' večih mestih prešle v protinapad pod zaščito tankov. Zasedle so tudi neka boljševiško postojanko, kjer so popolnoma uničile sovražno garnizijo. Sovjeti so imeli več sto ujetnikov
Hitlerjevo pismo narodnosociaiistižnim veteranom
Delajo se priprave za končno zmago — V novem svetu ne bo Judov,
komunistov in bogatašev
Miinchen, 25. febr. AS. Najstarejši Hitlerjevi
pripadniki so se včeraj sešli v zgodovinski dvorani pivovarne Hochbrauhaus, da bi praznovali 22, obletnico ustanovitve nar.-soc. stranke. Hitler je po posredovanju gauleiterja Wagnerja hotel tem bojevnikom poslati svoj pozdrav, v katerem pravi med drugim:
>Prvič po toliko letih mi ni mogoče biti med starimi bojnimi tovariši na ta spominski dan. Toda ne morem zapustiti vrhovnega poveljstva v trenutku, ko se bliža konec zime, od katere so naši nasprotniki pričakovali vsega. Ta zima, najhujša v več kakor 100 letih, nas je presenetila ob koncu novembra 1941. Njen prihod, sneg in led so začasno ustavili potek zmag- nemške vojske, potek, ki je v zgodovini edinstven.
Naši nasprotniki so tedaj upali, da bodo nemški vojski mogli nakopati usodo Napoleonovega umika. Ta poskus je žalostno spodletel.
Zdaj, ko je najhujši mraz minil in ko se na Krimu in v južni Rusiji sneg začenja topiti, mi ni mogoče zapustiti mesta, kjer delamo pri-
Izredna seja zastopnikov trojne zveze v
Berlin, 25. febr. AS. Pod predsedništvom nem-	, je seje udeležil kr. poslanik Dino Alfieri, kot
škega zunanjega ministra von Ribbentropa se je	zastopnik japonske vlade pa general Hiroši Osi-
včeraj v Berlinu sešel na izredno sejo stalni svet	i ma. Z zastopniki treh vlad so sodelouili tudi
trojne zveze. Kot zastopnik italijanske vlade se	! načelniki različnih organizacij trojne zveze.
Vlada Haitov je ukinila ustavo
Buenos Aires, 25. febr. AS. Kakor se je izvedelo iz Port au Prince, je vlada v Haitiju ukinila ustavo za ves čas trajanja vojne. Poleg tega je bila izvedena mobilizacija moških od 18. do 40. leta.
Po Čangkajškovem obisku v Indiji:
čangkajšek se pri Angležih zavzema *a neodvisnost Indije
Rim, 25. febr. AS. Zanimivo, čeprav bridko ^adje potovanja, ki ga je naredil v Indijo maršal Čangkajšek, razkriva danes razlaga, ki jo je objavil diplomatični urednik angleške agencije Reuter. Iz nje končno zvemo za vsebino neuradnih pogovorov, ki jih je kitajski vrhovni pveljnik imel z različnimi indijskimi političnimi prvaki. Indijci so Cangkajšeka prosili, naj se pri angleški vladi zavzame, da bi Indija dobila toliko zazč-leno neodvisnost, katero ji je Anglija velikokrat obljubila, a je do zdaj Indijci niso še dobili.
Indijci so očitno računali na vpliv, ki ga Čangkajšek lahko ima v Angliji, katera je po ustih 6vojega ministrskega predsednika povedala, da vidi v Cangkajšekovi Kitajski eno poglavitnih dejstev za angleško in ameriško zmago. Slovesnosti, ki so jih kitajskemu vrhovnemu poveljniku prirejale angleške oblasti v Indiji, podelitev baronskega naslova, ki ga je Cangkajšeku dal indijski podkralj, vse to je močno vplivalo na Indijce, ki so domnevali, da bi Čangkajšek mogel biti najboljši in najvplivnejši boter njihovim težnjam.
Ko se je Čangkajšek vrnil domov, je re6 pev; slal angleški vladi oklic, v katerem zahteva, naj i Anglija da Indiji čimprej 6tvarno politično oblast. I
Diplomatični urednik agencjje Reuter daje prvi odgovor na ta oklic in pravi, da je angleška vlada Cangkajšekovo vabilo ugodno sjjrejela. Končni cilj angleške politike v Indiji je, narediti iz te pokrajine člana angleške državne skupnosti. Kitajski vrhovni poveljnik je točno uganil, kakšne 60 želje in nameni angleške vlade, toda vse vprašanje temelji na tem, kdaj bo Indija zrela za tako svobodo, zakaj zdaj je Indija razcepljena jx> političnih 6porih in v6i koraki angleške vlade 60 pac odvisni od stvarnega 6jx>razuina med različnimi fioHtičnimi skupinami v Indiji.
Rim, 25. febr. AS. Londonski odgovor na Cangkajškovo j>osredovanje za neodvisnost Indije po mnenju lista »Popolo di Roma« ne more zadovoljiti Indijcev, ker Anglija že zopet zatrjuje, da Indija ni zrela za neodvisnost in ker smatra, da je zastopstvo Indijcev v vojnem kabinetu več kot dovolj. Anglija v resnici ne daje nobene bistvene koncesije indijskim težnjam, v istem času pa veže Indijce na svojo nesrečno usodo Z ozirom na to je skupna indijsko-kitajska fronta, ki si jo želi London, le pobožna želja in gotovo je, da bo ja-jionski klic »Azija Azijcem!« na Daljnem vzhodu bolj odmeval v indijskih srcih kakor pa Churchil-lovo vabilo.
Potopljeni ladji v turških vodah
Carigrad, 25. febr. AS. Turška ladja »Cianhias« je bila potopljena od neke sovjetske podmornice na poti med Burgasom in Carigradom. Ne ve se še točno, če je bila ladja potopljena v ali izven turških obrežnih voda. Po še nepotrjenih vesteh je bila potopljena tudi bolgarska ladja »Struma«, ki je bila nekaj mesecev v carigrajskem pristanišču in je imela na krovu 800 judovskih emigrantov. Verjetno jo je potopila sovjetska ladja. Menijo, da so vse 06ebe, ki so bile na ladji, potopljene.
Potopljeni ameriški ladji
Buenos Aires, 25. febr. AS. Mornariško ministrstvo Združenih držav javlja, da je bil potopljen ameriški rušilec »Truxton« in trgovski parnik »Poluxi.
prave za končno poravnavo računov s tisto za-rotniško družin), ki od bank l>oguta.škega sveta pa do cesto v Kremlju streini za ietim ciljem: za uničenjem arijskih narodov in ariiskih ljudi. Ta tesna druščina med judovskim kapitalom in med komunizmom za nas stare narodne socialiste ni nič novega. Kakor že med prvo svetovno vojno in po njej, so tudi danes še v notranjosti naše države Judje in nikogar drugega kakor Jude je treba delaii odgovorne za neslogo med narodi. Toda navzlic temu ugotavljamo veliko razliko, če primerjamo sedanjo svetovno vojno s koncem vojne v letih 1914 do 1918.
Leta 1919 smo mi narodni socialisti bili samo majhna vrsta ljudi, ki so na glas zatrjevali svojo vero, vrsto, ki je ne samo spoznala, temveč tudi pobijala mednarodnega sovražnika človeštva. Danes so ideje naše narodnosocialistič-ne in pa fašistične revolucije zajeli velike in mogočne države in uresničila se bo moja prerokba, da v tej vojni ne bo uničeno urijsko človeštvo, temveč bo pokončano judovstvo.
Naj bodo dogodki, ki jih bo boj prinese1!, kakršnikoli in naj bo vojna še tako dolga, to 1)0 n jen končni uspeh. Samo po odstranitvi teh zajedalcev bo trpeči svet doživel dolgo razdobje zbliževanja med narodi in seveda tudi resnični mit. In zaradi tega sem danes bolj kakor kdajkoli v duhu z vami, stari narodni socialisti. In ta dan me še bolj navdihujeta neomajno zaupanje in sveta vera. da se strahotni boj, v katerega smo zapleeni in ki je zdaj začel in ki se je rodil 24. februarja 1920 prav v tej dvorani, kjer ste zdaj zbrani vi, da se ta boj ne more nehati in da se ne bo nehal drugače, kakor se je nehal naš veličastni boj za osvojitev oblasti v nemški državi.
Novo življenje v Južni Ukrajini
Bukarešta, 25. febr. AS. V Čezdnjesterju vstaja novo življenje pod nadzorstvom romunskih civilnih in vojaških oblasti. V vseh središčih onkraj Dnjestra so že ustanovljene kulturne in verske ustanove, v Odesi pa že tudi deluje krajevno gledališče, kjer so vprizorili nekaj glavnih italijanskih | del, ki jih že 25 let ni bilo na sporedu Pripravlja se tudi intenzivno obdelovanje polja. Guverner je odredil, da bodo morali vsi delavci od 12. do 70. leta obvezno opravljati poljska dela ob setvi i in žetvi.
Churchill opravičuje angleške poraze
Rim, 25. febr. AS. Churchill je imel včeraj v spodnji zbornici dolg govor o splošnem vojnem položaju, skušajoč upravičiti cele vrste angleških porazov z obširnostjo bojišč, na katerih se mora Anglija tepsti. Ko se ie na kratko dotaknil Japonske in ameriškega sodelovanja, je rekel, »da je vstop Japonske v vojno ustvaril popolnoma nov položaj in da je na drugi strani spreminjanje mogočne ameriške industrije v vojno industrijo šele v začetnem stanju«. Poraz pri Pearl Harbourju je poleg naših pomorskih izgub dal Japonski gospodstvo oz.iroma vsaj nadmoč v morjih vzhodne Azije. Japonski napad je prišel v trenutku, ko je bil angleški imperij z vsemi svojimi silami zaposlen na Atlantskem morju, v Libiji in z obrambo domačih oto-• kov. Pomorske pošiljki velikim armadam na sred-I nji vzhod morajo iti okoli Rta Dobre nade, tako
da kdje lahko opravijo le tri poti na leto. Nuj. pomorske izgube so od začetka vojne bile težke, zadnja dva meseca pa so se še pomnožile, ker je naše protipodmorniško orožje zaposleno v skrajnih mejah možnosti pri prevozih nujnih življenjskih potrebščin za naše vsakdanje življenje in za prevoz vojnega gradiva. Poleg tega moramo imeti močno obrambo na poti v Indijo z zahoda in za važne petrolejske vrelce v Bakuju in Iranu. Ko je omenil, da so ruske armade dale Angliji »trenutek oddiha«, je govoril nato o sovražnostih z Japonsko, rekoč, da je nekaj milijonov dobro izurjenih in moderno oboroženih vojakov zadalo mogočen udarec širokim angleškim posestim v Aziji, katerih obramba je bila skrčena zaradi nujnih potreb na evropskem m afriškem bojišču.
Slrao g
ilev. 47.
Ustanovitev Zveze svobodnih poklicev in umetnikov
in preureditev zbornic in društev svobodnih poklicev in umetnikov
Ljubljanske pokrajine
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podslavi čl. 3. kr. ukaza z dno 3. maja 1041-XIX JI. 291,
glede na ureditev poklicnih zbornic in na zakon z dne 18 septembra 1031 o društvih, shodih in posvetih ter na poznejše spremembo in
smatrajoč za potrebno, da se preuredijo poklicne zbornice in društva svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske jKikrajine, odreja:
Člen 1. Ustanavlja se Pokrajinska zveza svobodnih poklicev in umetnikov Ljubljanske pokrajine.
Zveza je pravna oseba in je pod nadzorstvom Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino.
Zvezi pripadajo kot člani sindikati iz sledečih členov, |K> potrebi porazdeljoni v odseke sindikatov sorodnih poklicnih skupin po vključitvenih predpisih, ki se izdajo s pravili.
Izven Zveze se ne morejo ustanavljati društva. katerih naloga bi bila zaščita gospodarskih, poklicnih ali moralnih koristi svobodnih poklicev ali umetnikov, niti podporni, zavarovalni, kulturni ali razvedrilni zavodi ali ustanove.
Ti zavodi in Ustanove, ie obstoječi ali ki so ustanove v smislu prednjega odstavka, se |>odre-dijo sindikatu enakega namena, pa se nanašajo na več sindikalnih skupin, se podredijo Zvezi skladno s predpisi' zadevnih pravil.
Člen 2. Zvezi je naloga zastopati vo!>?o in ščitili gospodarske iu poklicne koristi, ki so skupne raznim skupinam svobodnih poklicev in umetnikov. včlanjenih v svojih sindikatih, doseganje kar največje enotnosti v proučevanju in presoji vprašanj in zadev načelnega pomena, ki se tičejo teh sindikatov, kakor tudi vzdrževati red v njih za boljšo dosego namenov, ki so jim določeni po zakonih, pravilnikih in njih pravilih.
'/.veva nadzoruje nadalje upravno poslovanje podrejenih sindikatov, ustanov in zavodov in odo-bruje ukrepe, ki bi presegali okvir njih redne uprave, -ter njih proračune in računske zaključko in nadzoruje uvedbo in opravljanje služb, zadeva-jofih skupne koristi |>odrejenih sindikatov, ustanov in zavodov.
Zveza opravlja končno vse druge naloge^ in funkcije, ki -e ji določijo s pravili in odknžejo z zakoni, pravilniki ali oblastvenimi odredbami.
Člen 3. Zvezo upravljajo: predsednik, ki ga imenuje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, z oblastjo in področjem kakor ju določijo pravila, in drugI Zvezni organi, ki se še določijo v pravilih. V odborih morajo biti predstavniki posameznih poklicnih skupin.
Tajnika imenuje Visoki komisar na predsednikov predlog.
Člen 4. Poklicne zbornice advokatov, notarjev, zdravnikov, lekarnarjev, dentistov in inženirjev, ki so se osamosvojile od bivših jugoslovanskih osrednjih organizacij, se preosaujejo v ustrezne pokrajinske sindikate podrejene Zvezi.
Ti sindikati zastopajo in ščitijo koristi skupin, za katere so ustanovljeni.
Dokler se ne preuredijo posamezni poklici, pripadata sindikatom iz tega člena področje in disciplinska oblast dosedanjih poklicnih zbornic. Kolikor sta pa pripadala prej bivšim jugoslovanskim osrednjim zbornicam ali drugim osrednjim organom bivše jugoslovanske države, preidela v pristojnost Visokega komisarja.
Imovina sedanjih poklicnih zbornic se prenese na ustrezne sindikate, ki jo upravljajo po dosedaj veljavnih predpisih pod nadzorstvom Zveze, katere odobritev je potrebna za vsa, okvir redne uprave presegajoča dejanja.
Člen 5. Vsa druga društva ali odseki društev, že obstoječi in ustanovljeni med svobodnimi poklici ali umetniki za zaščito gospodarskih ali poklicnih koristi 7. znanstvenimi, kulturnimi, razvedrilnimi ali zavarovalnimi nameni, se pripojijo Pokrajinski zvezi svobodnih |>okliccv in umetnikov, ki jih preuredi in poskrbi, da se ustanovijo sindikati za |K>samezne poklice.
Dokler se ti sindikati ne ustanovijo, zastopa koristi zadevnih skupin izključno le Pokrajinska zveza svobodnih poklicev in umetnikov.
Člen 6. Imovino i>o prednjem členu pripojenih društev upravlja začasno Zveza, nato se prenese na novo ustanovljene sindikate po določbah člena 10. zakona o društvih, shodih in posvetih z dne 18. septembra 1031, ter pridrži povsem nje prvotni namembi.
V 10 dneh po uveljavitvi le naredbe morajo po prednjem členu 5. pripojena društva predložiti Zvezi svoja pravila, za la dan sestavljene imovinske izkaze kakor tudi številčni in imenski seznam svojih članov. Sindikati, katerim se po prednjem odstavku tega člena izroči imovina, prevzamejo tudi nn tej obstoječe obveznosti, sprejete v izkaze, do višine vrednosti prevzetih aktiv.
Člen 7. Predsednik Zveze se pooblašča, da ob ]>odpori sindikalnega strokovnjaka iz člena 0. sestavi pravila Zveze, ki jih sklene začasni pred-sedstveni odbor, sestavljen iz zastopnikov sindikatov i/, člena 4. in zastopnikov društev in ustanov i/. Člena 5. in se predlože Visokemu komisarju v odobritev, nato pa objavijo v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Pravila morajo obsegati mimo drugega natančne določbe o preureditvi in vključitvi podrejenih skupin in sindikatov kakor tudi |H>dpornili, zavarovalnih kulturnih ali razvedrilnih ustanov in zavodov; o ustanovitvi in poslovanju zveznih organov; o sklepanju, višini in načinu pobiranja ter porazdelitvi prispevkov kakor tudi o nadzorstvu in odobritvi, ki je potrebna za ustrezne sklepe, in vobče o upravnem pos.ovanju Zveze, sindikatov ln drugih podrejenih zavodov in ustanov.
Člen 8. Pravila sindikatov in drugih v Zvezi včlanjenih ustanov in zavodov, ki se sklenejo na način, kakor ga določi predsednik Zveze in vselej sporazumno /. njim in s sindikalnim strokovnjakom iz naslednjga člena 0., morajo obsegati j>oleg drugega natančne prodpise o sprejemu, izstopanju in izključevanju članov, o pravicah in dolžnostih, ki jih imajo kot člani sindikata; o izvrševanji; disciplinske oblasti; o sestavi in področju odlioiov; o sklepanju, višini in načinu pobiranja prispevkov; o nadzorstvu in odobravanju, ki je potrebno za sklepe; o upravnem poslovanju in sestavljanju proračunov in računskih zaključkov, kakor tudi vse druge potrebne in umestne predpise za njih redno |H>slovanje na podstavi zakonskih določb in oblastvenih odredb.
Člen 0. Pri prvi uporabi ureditve po tej naredbi morajo organi Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov in organi posameznih- sindikatov ob podpori strokovnjaka, ki ga iinenujo Visoki komisar in čigar naloga jo. da usmerja in vzporeja delovanje Zveze kakor ludi sindikatov in podrejenih ustanov in zavodov s pravico, da spro-ž.a, preklicuje ali spreminja ukrepe in da čuje nad tem, da se obrani zadevna imovina in prispevki pobirajo in izplačujejo.
Člen 10. Dokler se posamezni poklici ne preuredijo in ne odobrijo pravila ustreznih sindikatov, je v sindikate iz člena 4. prepovedan vsak nov vpis oseh, ki pred (1. aprilom 1041-XIX niso | bile vpisane v ustrezne zbornice oziroma, ki so
V kraljevski dvorani palače v<">ezia pripenja Duce
niče ustanovitve
odlikovanja mušketirjem ob priliki devetnajstlet-te edinice.
bile vpisane, pa na ta dan niso izvrševale svojega poklica na ozomljih, priključenih Kraljevini s kraljevim ukazom z dnem 3. maja lft41-XIX.
Morebitne izjemp more dovoljevati samo Visoki komisar na predlog predsednika zadevnega sindikata, ki ga je odobril in predložil predsednik Zveze sporazumno s sindikalnim strokovnjakom iz prednjega člena.
Kljub kakršnemu koli sklepu, pooblastitvi ali odobritvi se morajo pregledati vsi vpisi, ki hj nasprotovali določilu- prvega odstavka tega Člena.
Člen 11. Ta naredba. ki razveljavlja vse nasprotujoče ali z njo ne združljive določite, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana. 10. februarja 1042-XX.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Tokijsko mnenje o Rooseveltovem govoru
Tokio, 25. febr. AS. Glavna tokijska lista »Niči-Niči« in »Yomiuri« pišeta o govoru predsednika Združenih držav, da vsebuje nasprotstva med besedami in dejstvi. Vsi predsednikovi poizkusi, dvigniti potrte duhove Amerikancev, ,so brez koristi. »Yomiuri« piše, da Roosevelt brez dvoma jasno gleda, kadar govori o potrebi obdržati poti za pošiljanje pomoči zavezniškim državam v južnem Tihem morju, kamor pa pomoč ne pride, ker ne more. Na atlantski obali so Združene države resno ogrožene od nemških podmornic, dočim na Tihem morju in Indijskem morju nadzirajo Japonci skoraj vsa letalska oporišča. Amerikanci .nc mrocjo poslati niti enega vojaka ln niti ene puške svojim obleganim vojakom na Batangu. »Niči-NiČl« piše, da Roosevelt več ali manj blede, ko govori o pošiljanju pomoči v Avstralijo, v Cungking in v Vzhodno Indijo.	,
Anglija preži na portugalsko Afriko
Berlin, 25. Ie£r. AS. Z ozirom na namigava-nje notranjega ministra Južne AfriKe, da je sabo-tažna dejanja v Južni Afriki organizirala 6kupina »narodno socialistih agentov«, ki da imajo centralo v portugateki Vzhodni Afriki, 6matrap v Berlinu, da je vsak dentanti odveč. Treba pa je podčrtati motive teh narrtigavanj. Po padcu Singapurja, kjer so lahko pristajale 50.0C0-tonske ladje, je angleška mornarica izgubila svoje naravno o]>orišče na Tihem morju. Ke; niti Avstralija, niti Indija nimata pristanišč, sposobnih za ]>0pravila ladij, niti ladjedelnic in se nahajajo najbližja v Durbanu na vzhodni afriški obali, je ta obala jx>-6ebno važna za ostanke angleške mornarice. Zato skuša London s svojimi trditvami pritegniti pozornost na pristanišče Laurenzo Marquez in Bei-rah v portugalski Vzhodni Afriki Trditve o namišljeni nemški sabotaži v portugalski Vzhodni Afriki ima torej namen ustvarit' angleški alibi za morebitni napd na pristanišče Mosambique.
Laži o ameriško-ruski pogodbi glede Sibirije
Tokio, 25. fpbr. As. Uradni govornik japonske vlade Tomokasu Hori je odločno zanikal govorice, razširjene v tujini, češ da so Združene'države predlagale Moskvi sklenitev pogodbe za uporabo vojaških oporišč na sibirski obali, rekoč, da jc zelo dvomljivo, če bi sovjetska vlada bila pripravljena sprejeti zahtevo te vrste, ker ne dela tako neumnih odločitev.
Oddajanje zalog koruze, ki so preostale od krmljenja svinj
Rim, 25. febr. s. Ugotovilo se je, da imajo nekateri pridelovalci, katerim je bilo dovoljeno obdržati primerne količine koruze za pitanje prašičev (in čas za pitanje je sedaj že pri kraju), še večje količine koruze na zalogi, katere niso porabili za določeni namen. Da bi pa pokrilo sedanje nujne j>otrebe ljudske jirehrune in izrabilo vse obstoječe zaloge žitaric, je kmetijsko ministrstvo odredilo, da morajo prizadeti lastniki zalog koruze vse količine takoj oddati skladiščem. Iz te obveznosti so izvzete tiste količine koruze, za katere imajo lastniki dovoljenje za prehrano brejih svinj, ki so ali na jirostcm ali pa v hlevih.
Pecivo in prepečenec namesto kruha
Rim, 25. febr. s. Kmetijsko ministrstvo določa, da je dovoljeno dajati za vsakih 100 gramov kruha 60 gramov peciva ali pa 90 gramov prepe-čenca ali podobnih izdelkov. Namesto kruha je možno kupiti tudi sladne rezine ali pa hranilo »Milano« kakor tudi podobne izdelke, seveda Ie proti oddaji odgovarjajočih odrezkov živilskih nakaznic upoštevajoč, da odpade namesto 100 gramov kruha 70 gramov podobnih izdelkov. Vsakdo si lahko nabavi te vrste blago brez posebnih dovoljenj.
Daniele Varč:	5
Ko se bliža nevihta nove vojne...
(Odlomki iz diplomatskega dnevnika.)
Niso bili osamljeni. Zastaven premogar, ki je nosil premog v klet ene izmed hiš na Carlton Hou-se Terraceu, se jc pritoževal skupaj s svojim tovarišem, zakaj ni bila napovedana Nemčiji vojna. Prav tako je moj stari prijatelj z dežele, s katerim sem pil danes kavo v Savileu, izražal svoje ogorčenje nad Ncmci, s katerimi se je hotel na vsak način bojevati.
Vprašal sem ga: »Za kakšne cilje se hočete bojevati? Kaj pričakujete od zmage?«
Z zanosom mi je odgovoril: »Res pravi demokratični mir!«
Toda niti sam ne ve, kakšen naj bi bil ta res pravi demokratični mir, katerega pričakuje.
Pa ne samo moj stari podeželan z rdečim obrazom in vročekrvnim temperamentom, ampak vsi Angleži, ki jih te dni srečujem, so razočarani nad svetovnim političnim položajem. Konec je njihovega olimpijskega miru in značilne tolažbe z nesporno britansko premočjo. Da bi pokazali vso svojo jezo, se zatekajo k žc starim, obrabljenim frazam, kako jc mogoče »zaupati« diktatorjem. Njihovi politiki pa potujejo okoli sveta in mrzlično moledujejo za jamstva, da nihče ne misli rušiti status quo. Kadar se jim zdi, se vrnejo zagotavljat sodržavljanom, da je že vse urejeno. Javnost pa vidi, da ni nič urejeno, in so vedno bolj razburja.
Pri ščuvanju proti totalitarnim državam ima svoj delež Amerika, ki je bila globoko razočarana in vznevoljena zaradi monakovskih pogajanj. To ne velja toliko za ameriško javnost — kakor se zdi — kot za predsednika Roosevelia, ki je sklenil poklicati v domovino vse poslanike, da bi mu razložili, kako je sploh moglo do tega priti.
Neki Amerikanec, ki je videl brzojavko o doseženem sporazumu, je vzkliknil: »Nič nc bo z vojno! Kakšna škoda!« Gospod Cochis, italijanski ravnatelj Claridgesa, ki jo je bral skupaj z njim, je izgubil za trenutek potrpljenje, ki ga sicer vedno kaže do gostov. Vprašal ga je: »Ali imate sinove, ki bi šli na bojišče, če bi izbruhnila vojna?«
Ko sem omenil to zgodbico Hemmingu, mi je odgovoril: »Za tistega, ki trezno presoja položaj, ni vredno, da bi se razburjal zaradi moralnega ogorčenja Amerikancev, ki ga tlačijo v mednarodno politiko.«
Angleža, ki danes govori o miru ali kakor pravi Chamberlain o appeasementu, imajo za fašista ali nacista in te besede pomenijo sovražnika lastne domovine.
O krizi, ki je šla mimo, sodijo, da ni zares odvrnila vojne nevarnosti, ampak naredila velik korak k pripravljanju za vojno. To ie običajna angleška navada »generalnih skušenj«. Ni bilo drugače za časa kronanja ko, so imeli »generalne skušnje« sprevoda, ceremonij in četvorke na dvoru. Danes pa je na vrsti generalka začetnih sovražnosti.
Prihodnjič bo gotovo šlo zares.
Nedelja, 9 oktobra.
Večkrat sem bil v teh dneh gost grofice Howe, na katero me spominja francoski motto: »Lepota angleške žene nikdar ne mine.« V njeni hiši se vedno shajajo najbolj vidne osebe kakor Hore Belisha, ki skuša modernizirati angleško armado, živečo še vedno v miselnosti prejšnje vojne. Angleži mislijo, da bodo modernizirali tudi letalstvo, če večkrat menjajo letalskega ministra. Prej je bil Londonderry, zdaj je lord Swinton. Pri kosilu sem pred kratkim sedel polzg njegove žene, ki mi je rekla, da »zahtevajo njegovo glavo. »Verjetno'bodo imenovali Kingsleya Wooda. Toda kakor so očitali prej Baldvvinu, tako bodo sedai očitali Chamberlainu, da ni imenoval Winstona Churchilla: gibčnega, borbenega in vztrajnega moža, ki
bi se mogoče lahko po teh svojih zmožnostih kosal z Goringom. Toda Churchill je oster minister brez listnice. Mislim, da se boje njegove drznosti, ki ni vedno kronana z uspehom.
Hore Belisha se je razgovarjal s poslanikoma Corbincm in Cartierom o Flandinovem prisrčnem telegramu Fiihrerju; sporazumno so ga obsodili za »obžalovanja vrednega«. Mar se zares ne smemo veseliti monakovskega sporazuma?
Danes je bila na čajanki pri grofici Howe španska kraljica. Vprašal sem jo po bavarskem knezu, njenem sorodniku, originalu brez primere, ki sem ga spoznal pred mnogimi leti na Dunaju, kjer je bila takrat španska kraljevska dvojica na uradnem obisku. Kraljica je vzkliknila: »To ne more biti nihče drugi kakor stric Luis Fernando! Je še več kot originalen! Bil je častni zdravnik-kirurg v nemški vojski in je, kadar je prišel na obisk v Madrid, na vsak način hotel operirati v bolnišnici. Bil je zares polom!«
No, to si lahko predstavljam.
Četrtek, 17. novembra.
Sem v Parizu na obisku pri hčerki Diani, ki se uči baleta.
Predvčerajšnjim sem srečal v Rue de Rivoli Barrčrea in sva šla, ker je bilo lepo vreme, na sprehod v Tuilleries; sedela sva na soncu in obujala spomine na čase, ko smo skupaj hodili na lov na lisice in gojili glasbo. Oba sva bila proti 40-ur-nemu delavniku, ki je v veljavi v Franciji, in po katerem je ponedeljek praznik ter so banke, muzeji in trgovine zaprte. Ko sem pretekli ponedeljek prispel v hotel Vouillement, ni bilo nikogar, ki bi mi preneselkovčege v sobe. Sam ravnatelj mi je moral pomagati.
Ko sva govorila tudi nekoliko o politiki, sem ga vprašal, če je verjetno, da bi se Laval vrnil na oblast, kajti on edini izmed francoskih ministrskih predsednikov je pokazal dobro voljo za sodelovanje z Italijo, Mogel pa bi se vrniti na vlado, če
Novi italijanski poslanik
pri Sveti stolici
Rim, .25. febr. AS. V četrtek bo izročil svoje poverilnice papežu novi italijanski poslanik pri Sveti stolici dr. Raffaele Guariglia.
Pet finskih poslancev obsojenih
Helsinki, 25. febr. AS. Sodišče v Turku je v razpravi proti petim komunističnim poslancem obtoženih po zakonu o zaščiti države izreklo sodbo. Obtoženci so bili obsojeni na zaporno kazen od dveh do osmih let.
Razvoj italijanskega prebivalstva od leta 1871 do danes.
Cervanfes in uspeh njegovega najboljšega dela
Pot do uspeha je dostikrat polna najzanimivejših dogodkov. Tako je n. pr Cervantes kmalu potem, ko je izdal svojega »Don Kihota«, hitro opazil, da knjiga ni dosegla prav nobenega uspeha ter je nihče ne čita. Cervantesu ie tedaj švignila v glavo posrečena misel. Sedel je za svojo mizo ter napisal naravnost uničujočo kritiko o svojem delu. Zaradi te kritike je postalo občinstvo pozorno na knjigo ter jo je pričelo kupovati. Prva izdaja je hitro pošla ter je Cervantes moral kmalu pripraviti še drugo.
ne bi bila sestavljena samo iz ene stranke. Dodal je, da »se je vedno pojavila neka francoska-itali-janska nezmožnost, ki je podrla temelje, na katerih bi mogli zgraditi trdno zgradbo skupne politike.« Barrčre je tako na lep način opisal slabo voljo, ki pa je je bilo več na njihovi kot na naši strani.
Preden sem včeraj zvečer zapustil Pariz, sem večerjal z Diano v hotelu Crillon. Opazil sem veliko število policijskih agentov v ulici Boissy d Anglais, kakor tudi pozneje na Gare du Nord. Na moje vprašanje, zakaj gre, so mi skrivnostno odgovorili, da bo prepeljano truplo ubogega von Ratka, ki ga je pred nekaj dnevi ubil mlad Jud. Pozneje sem opazil, da so bile pod cvetjem, s katerim je bila okrašena ploščad postaje, skrite strojnice. Vse je bilo pripravljeno za morebitno proti-nemško demonstracijo.
Sobota, 19. novembra.
S stopnišča »vojvode Yorškega« poleg nemškega poslaništva sem občudoval romunskega kralja, ki tukaj že dva ali tri dni hodi s slavnosti na slavnost, z banketa na banket. Z njim je tudi vojvoda, njegov sin, ki izgleda, da se dolgočasi na smrt. Na vrhu stopnišča se je zleknil v pozi bronastega leva von Ribbentropov Barchen, velik kitajski Chow (pes), volčič, štirikrat večji od normalnega. Ima rdečkasto dlako in črn jezik. Vedno je tamkaj, običajno v družbi policajev, ki stražijo poslaništvo. Vsi ga poznajo, toda on ne zaupa nikomur. Včeraj mi je vendar dovolil, da sem ga počehljal za ušesi, medtem ko smo čakali, da je šel kralj mimo.
Romunski kralj je tukaj uradno. Mogoče skuša ponuditi bogastva svoje dežele, v zameno za zaščito. Anglija ne potrebuje sicer romunskega žita ali petroleja, ampak ju misli vseeno kupiti, da ne bi šla v Nemčijo.
Mogoče ga je zato Barchen gledal tako zviška, ko je šel mimo, in s tako samozavestjo v očeh.
Pridelujmo povrtnino po načrtu
Tako moremo pričakovati, da bo vrt preživljal družino
Kakor nam je že znano, ne uporabljajo vse rastline v enaki meri hranilnih snovi, marveč izčrpavajo nekatere bolj dušična.ta, druge pa zopet kalijeva, fosforjeva ali druga gnojila. Zaradi tega in ker ne moremo vedno gnojiti vsega vrta, ker nekatere rastline bolj uspevajo v prejšnje leto pognojeni zemlji, je nujno potrebno, da pridelkom izmenjavamo prostor.
Ako namreč več let gojimo na isti gredici isto vrsto povrtnine, ki posrka že prvo leto iz zemlje določene količine hranilnih snovi, bo ta povrtnina drugo leto uspevala že mnogo slabše, ker ji bo primanjkovalo hrane, kasneje pa sploh ne bomo mogli pridelati na taki gredici te povrtnine. Pa bi kdo rekel, zakaj pa imamo umetna gnojila, če ne za to, da nadomestimo zemlji izčrpane hranilne snovi? Res je, z umetnimi gnojili si lahko nekoliko pomagamo, a ne za dolgo. Kmalu se pokaže trudnost zemlje in tedaj ne pomaga nič drugega, nego povrtnino meniati. Trudnosti zemlje in tudi gnojenjem z umetnimi gnojili pa odpomoremo, če si napravimo načrt, po katerem bomo v letošnjem letu menjalno gospodarili na svojih vrtičkih.
Kot smo že omenili, nekatere rastline ne potrebujejo oziroma ne ljubijo sveže pognojene gredice in mnogo bolje uspevajo v zemlji, ki je pri stari moči. V tem oziru razdelimo povrtnino v dve večji skupini. V prvo prištevamo ono povrtnino, ki jo moramo stalno posejati na dobro in sveže pognojene gredice: vse kapusnice, solate, kumare, buče, por, zeleno, hren, špinačo, mangold in paradižnike. V drugo skupino, ki uspeva bolje v prejšnje leto pognojeni gredici, pa prištevamo: korenje, peteršilj, fižol, grah, bob, čebulo, česen, repo, peso itd.
Izmenjavo ali kolobarjenje z vrtnimi sadeži uredimo najbolje tako, da razdelimo vrt v tri večje in eno manjšo ploskev. Prve tri dele porabimo za vzgojo eno- ali dvoletne povrtnine, dočim na četrti del sadimo trajnice, kot rabarbaro, šparglje, kuhinjske dišavnice in zdravilne rastline.
Vzemimo na primer, da je prvi del sveže pognojen, drugi del pri stari moči, tretji del pa je bil pognojen pred 8 leti in smo mu letos primešali samo dobrega komposta. Dobro je, da tudi drugi del dobi odgovarjajočo količino komposta. Da izrabimo hranilno moč naše zemlje, 6adimo na sveže pognojene gredice kapusnice, solato, paradižnike, kumare itd., na naslednjem pridelujemo korenasto povrtnino: korenje, peteršilj, repo in peso, čebulo, česen. Na tretjem delu pa pridelujemo stročnice: fižol, grah in bob. Te namreč ne potrebujejo dušičnate hrane, ker jih prehranjujejo z dušikom posebne glivice, ki žive na koreninah stročnic. Vendar pa tudi stročnice v zgodnji mladosti, dokler se ne razvijejo te glivice, potrebujejo dušik. Na četrtem delu vzgajamo, kot sem že omenil, trajnice. Ta del vrta gnojimo po potrebi stalno, da rastline ne izčrpajo preveč hrane iz zemlje.
To bi bilo prvo leto. Naslednje leto pognojimo drugi del vrta s hlevskim gnojem in tedaj na njega sadimo povrtnino, ki je prejšnje leto rastla na prvem delu. Na ta del pride povrtnina z drugega dela, s tretjega pa na drugi del. Na ta način pride povrtnina šele vsako tretje leto na isti prostor. Tako smo odpomogli, da se zemlja ne izčrpa enostransko in nam ni treba gnojiti letno vsega vrta, temveč le eno tretjino.
Na četrtem delu. kjer rasto na stalnih mestih trajnice po več let (5—10), moramo zemljo čim izdatneje gnojiti. Vendar tudi tu opazimo navzlic gnojenju, da je postala prst trudna in so se tudi rastline postarale Zdaj izločimo iz prvih treh en del, ga dobro obdelamo (na glo-lioko) in temeljito pognojimo. Trajnice razdelimo (rabarbaro), ali napravimo nov nasad (špargel), lahko pa tudi rastline presadimo (razne dišavnice, kuhinjsko zelišče in druge trajnice). Tudi zdaj izpraznjeni četrti del dobro obdelamo in močno nagnojimo in ga vključimo v vrstni red ostalih dveh za nasad kapusnic in onih rastlin, ki ljubijo gnojno prst. In kolobarjenje se nadaljuje.
LJUBLJANSKI
Predstave ob delavnikih ob 16 In 18.15. ob ne-dellah In praznikih ob 10.30.14.30.16.30. *n 18.30
Nesmrtno delo Viktor Hugo-ieve drame ki jo je uglasbil slavni G. Verdi v opero RIGOLETTO Michel Simon, Paola Barbara, Rosano Brazzi KINU UNION - rr.t. 22.21
Napete kowbo.|ske pustolovSfine
Nevarna vožnja Eden proti vsem
Jaek Holt - Ken Maynard od 25. II. dalje KINO SLOGA . TEL. 27-30
Ker pa domači vrt ni velik in si vsakdo želi nrideluti na vrtu čim več, je nujno potrebno, da na vsaki gredici pridelamo po več pridelkov na leto Na ta način se sicer zemlja bolj izčrpa, a če se ravnamo po zgoraj omenjenem načrtu, pridemo če je zemlja jiravilno gnojena in oskrbovana, kar dobro skozi.
V tem oziru pa razdelimo j>ovrtiiino v glavni pridelek, ki potrebuje največ časa, da dozori in raste čez poletje; prvi pridelek, ki ga posejemo rano sjiomladi in dozori hitro, in zadnji, ki ga sadimo ali sejemo proti koncu poletja in v jeseni, za zimsko ali sjiomlndansko |>onibo. Ker pa moramo nekatere rastline saditi bolj norazen, ker postanejo kasneje velike, lahko posadimo v mladosti mednje šc
vmesni pridelek, ki pa mora hitro rasti, da ga lahko o pravem času odstranimo.
Na ta način lahko vsako leto na isti gredici dobimo kar tri pridelke, jx>leg teh pa še vmesni pridelek. Seveda mora biti tudi zemlja skrbno obdelana, pravilno gnojena, pa tudi »vrtnar« mora biti mož. na pravem mestu.
Ako hočemo to dobro izvesti, se je treba držati sledečih navodil:
1.	Sadike naj bodo spomladi o pravem času posejane ali posajene.
2.	Tudi v mladosti naj imajo rastline pravo nego.
'3. Sadike naj bodo dovolj krepke, lepo zrasle in sajene v pravi razdalji.
4.	Okopavanje, pletev in zalivanje naj se izvrši o pravem času, prav tako tudi gnojenje z gnojnico.
5.	Dozorela povrtnina naj se takoj odstrani, gredice pa nanovo obsade.
Svet napreduje
V krotkem bo USla znamenita ilagaardova povest
Dekle z biseri
ki nam čudovito lepo prikazuje ljubezen plemenitega Rimljana Marka do lepe kristjanke Miriam. Mojstersko je prikazen padec Jeruzalema l. 70 p. Kr., ki ga je zavojeval mogočni Rimski vojskovodja Tit. Knjiga bo v prodaji radi bogatih ilustracij stala 6 lir. Za naročnike cele »Slov. knjižnice" pa le 5 lir
Dogodbe nekdanjih novomeških študentov
Trenje med meščani in novomeškimi študenti najbolj dokazuje leto 1759, ko je proštov oskrbnik Filip Pugelj ukazal svojemu pisarju zgrabiti nekega dijaka Jeniča in ga vtakniti med vojake. Je-ničevi starši so bili kapiteljski podložniki in Pugelj si je zato izbral njega. Ko so dijaki to zvedeli, so se zbrali na ulici, po kateri so vedeli, da bodo pripeljali zvezanega tovariša. Stopili so h kmetom, ki so vodili zvezanega tovariša in jih prijazno ogovorili, naj ga izpuste. Ker tega niso hoteli storiti, so nanje navalili in tovariša oprostili. Tudi zaradi tega primera se je prefekt pritožil na višjo oblast, ki je potem okrožnemu glavarju dala ukaz, da oskrbnikovega pisarja ostro pokara, ker si je pre-drznil zgrabiti dijaka, ki je vendarle edino svojemu prefektu odgovoren. Tudi glavar je dobil ukor.
Erebergerja je kot okrožni glavar nasledil Ap-faltern, ki pa po zgodovinarjevem mnenju ni bil nič' boljši in je prefektu povzročal obilo sitnosti. Naslednji okrožni glavar Clasenau pa je bil najslabši. Pod njegovim glavarjenjem je prišlo do najhujše afere, ki 60 jo študentje v Novem mestu kdaj povzročili. Pravda o tej aferi s kako jasno razsodbo ni bila nikdar končana. Neki Franc Grm, izprijen in zanikrn sin novomeškega meščana je brez povoda opsoval šestošolca Nikolaja Delinca na javnem trgu. Delinc je jezo požrl, češ da se bo že ponudila prilika, ko mu bo povrnil. Prilika je res kmalu prišla. Kmalu nato se je Delinc z nekimi svojimi tovariši podal na kmete. Med potjo so srečali oboroženega Grma. Z enim samim skokom je bil Delinc pri njem in mu odvzel puško, potem pa od njega zahteval odgovora, s kako pravico ga je bil ozmerjal. Grm pa mu je pokazal pete. Delinc je puško izročil baronu Cojzu, ki je imel lov na kraju, kjer je prišlo do incidenta. Grm je dogodek seveda takoj naznanil prefektu ter zahteval puško in zadoščenja. Prefekt je Delinca kaznoval in to sporočil glavarju. Grm pa s kaznijo ni bil zadovoljen in je zahteval, da se mu vrne ali plača tudi puška. Pogajanja med prefektom, glavarjem in mestnim sodnikom v tej zadevi so se zataknila in še preden so dovedla do rezultata je že nastala nova afera. Razjarjeni Grm je namreč dejansko napadel četrtošolca Božiča ter ga s težkim to-poriščem tako premlatil, da je revež več dni moral ostati v postelji. Namesto da bi stražniki zaščitili ubogega dijaka pred Grmovo nasilnostjo, s ga vtaknili v zapor, Grma pa pustili pri miru. Prefekt se je naslednjega dne javil na rotovžu in proti takemu postopku protestiral ter zahteval zadoščenja. Mestni sodnik je obljubil, da bo Grma dal zapreti, toda nekaj ur nato so Grma že videli sedeti pred sodnikovo hišo. Tedaj ie med dijaki nastal ogenj, ki ga je povzročila bridka zavest, da so sami od prefekta za vsako malenkost strogo kaznovani, da pa se nikomur od meščanov prav nič ne zgodi, če jim povzročijo kako krivico. Zato so se zbrali in se lotili Grma ter ga 6 kamenjem lahko ranili. Nastal je tak vrišč, da so morali poseči vmes tudi vojaki, ki so dva od dijakov prijeli in vtaknili v luknjo. Toda vprav ta dva nista bila pri stvari nič prizadeta in sta le slučajno prišla vmes. Ker pa se je izkazalo na podlagi izpovedi častnika in nekaterih meščanov, da sta dijaka nedolžna, so ju izpustili.
Nekaj dni nato, 5. sept. pa je zopet nastal krik. Nekaj po polnoči se je zbrala velika množica vojakov in meščanov z namero, da polovijo nekaj dijakov, če treba tudi v posteljah. Res so štiri prijeli, od katerih so trije bili pri profesorjih na slabem glasu. O enem je bilo v katalogu zapisano, da je pretepač in zabavljač, o drugem da je ponočnjak, o tretjem pa da je pijanec in vzor falota. Komaj se je drugo jutro storil dan, je prefekt že zopet bil pri mestnem sodniku ter protestiral proti takemu početju in zahteval, da dijake takoj izpusti. Mestni sodnik se je izgovoril, da je vse to bilo storjeno na ukaz okrožnega glavarja in se naj zato obrne na njega. Prefekt je res šel nad glavarja, ki ga pa ni hotel sprejeti in mu je preko sluge le to sporočil, da o tej aferi ne bo z nikomur poprej govoril, dokler ne bodo dijaki javno kaznovani. Preiekt je mogel samo protestirati in izjaviti, da nikdo razen njega nima pravice dijakov kaznovati, kar mu je zagotovljeno s cesarskim privilegijem. Še istega dopoldneva so ob navzočnosti glavarja pred njegovo hišo dvema dijakoma po zadnji plati naložili 30 udarcev. Kakor navaja prefekt v svojih zapiskih, so se celo meščani zgražali nad tako trdo kaznijo, škripali z zobmi, preklinjali grdo glavarjevo postopanje ter ga obsipali z naj-gršimi priimki. Po izvršeni kazni je glavar sporočil prefektu, da more priti k njemu, da se v tej zadevi pogovorita in da dva dijaka ne smeta dobiti spričeval. Prefekt je bil užaljen in mu je kratko odgovoril, da nima več vzroka hoditi k niemu, glede spričeval pa bo storil po svoji vesti. Dijaki so ostali v ječi razen dveh. Enega je glavar kot nedolžnega izpustil, drugi pa jo je iz ječe popihal. Prefekt se je uprl tudi izključitvi dijakov, vendar je glavar kot nadzornik nad gimnazijo proti pre-fektovi volji na gimnazijski deski nabil razglas o izključitvi nekaterih dijakov. To ie prefekta še bolj razkačilo. Zaslišal je dijake, od katerih je izvedel, da nikdo ni bil zaslišan, tudi priče ne, in da so torej bili kaznovani brez predhodnega postopka. Vso reč je prefekt naznanil deželnemu glavarstvu v Ljubljani, ki ie novomeškemu glavarju zaukazalo, naj se opere. To je glavar tudi storil tako spretno, da je deželno glavarstvo iz njegovega zagovora spoznalo, da sta se pregrešila oba, glavar in prefekt. Oba 6ta dobila ukor, prefekt pa že očitek, da mu je več za število svojih dijakov, kakor pa za niihovo kakovost.
Tako je končala ta, menda največia afera novomeških dijakov, ki so tiste čase bili res veliki gospodje. Marsikaj so si mogli dovoliti, pa so bili zato osovraženi pri meščanih in gosposki. Če so poleg te afere pozneje še kako povzročili, zgodovinar ne pove. Prav verjetno pa je, da so meščanom še kako zagodli, le da ta ni prišla na papir in je tako šla v pozabo.
Priporočilo.
G061 hotelskemu vratarju: »Bom dobil v vašem hotelu kaj popusta, če bom cetal v njem več kakor 06em dni?«
Vratar: »Tega vam pa res ne morem povedati. Odkar 6em jaz tu v službi, še noben goet ni vzdržal v hotelu osem dni.«
Kriv« je, fe kdo noče poznati in priznati velikih pridobitev našega časa. Narodom celo je zapisana sinrt, fe se i nepoznanjem izolirajo, osamijo, če se ne spuste v delovno tekmo z drugimi vedno napredujočimi narodi. CaH bo šel čeznje in jih ho zgrnil t smrt in pozabo.
Kdo bi spisal velikanski napredek našega časa? Veda hiti daljo in dalje in kar ona odkriva, uporablja bolj in bolj tehnika. V sto letih se je svet ves predrugnfil! Ko ie potoval pred tri sto leti pogumni Kernando de Magelhans okoli sveta, se je vrnila ena izmed njegovih Indij Jez tri leta domov (on sam je poginil in z njim sn šle v izgubo vse druge ladje). Leta IKS0 je Jules Verne sanjal, da bo mogofe priti v 80 dneh okrog sveta, a danes je dejansko mogoče priti ie v 64 dneh. Pred sto leti šc ni bilo pravih železnic, ne parnikov, ne velikih železnih mostov, no velikanskih tunelov. Ni bilo svetovne pošte, ne telegralov. ne telefonov. Teme šo niso razsvetljevati ne petrolej ne plin. ne elektrika. Po tovarnah še niso bučali orjaški motorji. Umetniških del ni še obnavljala fotografija. Spektralna analiza ni še prodrla v globine nebesnih svetov. Ce je ie Newton odkril veliki zakon gravitacije, je pa vendar šele nnša doba spoznala vso harmonijo Tesoljstva. Na podlagi računov odkriva naša doba nove planete v vesoljstvu, na podlagi računov odkriva nove elemente in tvari.	•
Nič manjši ni politifno-socialni napredek. Moderne iznajdbe, moderna tehnika, poraba pare, plina in elektrike so bile mogočen faktor, ko je nastnjalo socialno vprašanje. Izobrazba se posplošuje, nastajajo ljudska izobraievaliSča, da se ljudstvo vzgoji, izomika, dvigne in zave svojih dolžnosti. Ustanavljajo se društva, delavski domovi, domovi poslov, domovi v varstvo deklet, uboinice, bolnišnice, sirotišnice, zavetišča, družbe treznosti in zdržnosti. Dan za dnem napreduje socialna higiena: veda proučuje kali bolezni, zdravstvena policija skrbi za snago, grade se vodovodi, ustanavljajo zavodi za alkoholike, zdravilišča za živčno bolne, jetične, snujejo se društva, ki jim Je namen širiti smisel za prolilakso. za zdrav način življenja, ki bi se z njim ljudje raznih bolezni obvarovali. Napredek povsod!
Toliko vrlin ima naš fas; silen je njegov materialni napredek, velik sorialni napredek, čudovit znanstveni napredek: a kje sta religiozni in nrav-ni napredek? Naša doba sc je odtujila verskim vrednotam, zato je kljub vsemu orjaškemu napredku razdvojena.
Prej ali slej se bo zgodilo, kakor nam to zgodovina kulturnih narodov dovoljnn izprifuje. da bo areligiozen človek sredi kupa zemskih dobrin popolnoma pozabil na smoter svojega življenja in s tem spodmaknil tla resničnemu napredku. Dokazano je namreč, da sledi vedno propadanju duhovnih vrednot razsulo snovne civilizacije.
Franjo Neubauer:
f Silvinu Sardenku
Si izmed »Io drugih kot pevec izbran dvignil v veliki, sijajni »e dan, iz zemske odšel ti nesreče v naročje Kraljice ljubeče.
Dokler bojeval ti med svetom ie boj, Kraljici si pesmi posvečal nebroj, z besedo bogato, izbrano častil jo otroiko in vdano.
Ko bil prikovan si
na solzni ie dol,
opeval si Njeno
veselje in bol
in Njene častilce velike
slavil si presrečne svetnike.
Kako zdaj popevai, ko prost bolečin žariš sredi svetlih nebeških viiin, pri Materi dragi prebivaš in Njeno ljubezen uživaš!
Pred Tabo zdaj Kralja vseh kraljev je dvor in v pravi podobi vseh blaženih zbor, ki prej z domiiljijo blestečo njegovo opeval si srečo.
Zdaj več domiiljije potreba Ti ni, saj gledajo Tvoje zavzete oči
ves čar, ki po njem hrepenelo srce Ti življenje je celo!
KULTURNI OBZORNIK
Knjiga esejev prof. Urbanija
Piccolo mondo sloveno — Mali slovenski svet.
V založbi Ljudske tiskarne v Ljubljani je izšla dolgo napovedovana knjiga prof. Umberta Urbanija o slovenskem kulturnem svetu pod naslovom, vzetim iz Fogazzara, »Piccolo mondo sloveno — Mali slovenski svet.« Knjiga je dvojezična, tako da je ena stran itali janska, druga pa ima ustrezajoč slovenski prevod. Ne vem, če je bila nujna ta dvojezičnost, katere koristnost vidim samo v tem, da slovenski zučetniki v italijanskem jeziku lahko primerjajo prevod ter se s tem ob njem urijo v italijanščini. Za slovenskega bralca knjiga ne bo imela tolike privlačnosti, ker so mu literarni in umetniški portreti, pa tudi drugi umetniški problemi, ki jih opisuje, znani podrobneje tako iz šole kakor iz vsakdanjega kulturnega življenja; toda knjiga bo imela velik pomen kot delo italijanske slavistike, kot knjiga esejev in prevodov, ki ima za namen, predstaviti mali slovenski svet z glavnimi njegovimi kulturnimi vrhovi italijanskemu občinstvu, ki ga gotovo zanima kulturna tradicija Slovencev, katerih del prebiva v Ljubljanski pokrajini. Ker je manifest z dne 3. maja 1941 to slovensko tradicijo potrdil in priznal ter jo obljubil gojiti in širiti, bo italijanskemu občinstvu ta pogled vanjo, ki ga je dal sedaj prof. Umberto Urbani, gotovo najboljši italijanski poznavalec slovenskih kulturnih razmer, prišel prav in mu odprl zakladnico slovenskega duhovnega razvoja. Vsaj v vrhovih, če že ne sistematično sintetično. Kajti ta knjiga ni zgodovina slovenskega kulturnega življenja, temveč je zbirka esejev, kakor so se pisali prof. Urbaniju mimogrede in ob raznih
prilikah, zbirke raznih ocen, prevodov proze ter prozaičnih prevodov naših pesmi, ki so že večinoma vsi izhajali po naših dnevnikih ter italijanskih revijah. Zanimivo je, kako prof. Urbani sam predstavi svojo knjigo v predgovoru :
»To ni mali slovenski svet, ki ga je Bog ustvaril tostran in onstran Save ter med Dravo in Muro; to ni mali antični ali moderni svet Fogazzarov, kakor bi nemara kdo sodil po naslovu; moj mali slovenski svet je samo faseta prisme, ki odseva zgodovino in življenje naroda v zadnjem stoletju.
A teh štirih ali petih govorov, ki mi jih je bilo dano širiti po valovih radia Ljubljane, ti članki, ki so izšli v .Merrdianu di Roma' in v ljubljanskih dnevnikih, ti odlomki proze, povzeti iz romanov, ki so bili že objavljeni v Trstu in v Milanu, ti uvodi — med katerimi je najnovejši uvod h knjigi Silvina Sardenka iRoma' — te pesmi, prevedene v veliki meri v prostih stihih, da bi verno podali misel izvirnika, to je sad dolgega, ljubezni polnega študija, ki sem mu posvetil svoje življenje. Alfredo Bartolomucci, Bartolomeo Calvi, Arturo Cronia, Enrico Damjani, \Volfgango Giusti, Ettore Io Gatto, Giovanni Maver, Luigi Salvini naše dolgotrajno delo je oznan.jevafo prerokbe največjih Italijanov preporoda in mlade Italije, ki jih uresničuje dantovski Vetro, ki že dvajset let vodi usodo Italije.
Omejen obseg knjige me je prisilil, da sem opustil mnogo poglavij; zaradi pomanjkanja časa nisem utegnil dovršiti drugih študij. Zlasti obžalujem, da poleg drugih najbolj živih med živimi ni najpristnejšega predstavnika slovenske arhitekture, Jožeta Plečnika, ki ga je Franc Štele v svoji lepi Ljubljani po pravici imenoval ,genija slovenskega arhitektonskega preporoda'.« — Nato posveti nekaj besed Plečniku, ki e že »20 let pred Ducejem stanoval v Palazzo /enezia, leta 1902, ko je bival v Rimu na te-
V
danjem avstrijskem poslaništvu,« nadaljuje pa: »Toda vsakršna vrzel, ki jo obžalujem, bo mogla biti izpolnjena — tako me tolaži založnica — z dvojezičnostjo, ki bo koristna privlačna sila zlasti za ml ade bralce. Ti bodo pri študiju italijanskega jezika sjioznali, kako trdne so prijateljske vezi, ki so Slovence združile z Italijo v preteklosti.«
»Še bolj važno pa bo dejstvo, da bo ta prva italijansko slovenska knjiga, tiskana v Ljubljani, mogla spomniti na dogodek, ki je eden najbolj vidnih v zgodovini teh ozemelj, na dogodek 3. maja 1941-XIX., ki je po dobrot-ljivi volji Ducejevi utešil več ko tri sto tisoč Slovencev.
Statut 3. maja, ki ga je Vodja Fašizma in Ustanovitelj Imperija podelil Ljubljanski pokrajini in ki ga je svečano potrdila vladarska sankcija Veličanstva Kralja in Cesarja Viktorja Emanuela III., je eden granitnih temeljev, na katere je romanstvo jiostavilo svojo večno omiko, večno zato, ker so ga navdahnile besede slikarja »Cezarjevega zmagoslavja« Andrea Mantegna: »Nil nisi divinum stabile, coetera fumus — Le kar je božje, je trajno, ostalo je dim...«
To je. uvod, ki ga je prof. Urbani napisal v Ljubljani 28. oktobra 1941-XX. in ki pove duha in namen te izdaje o slovenski kulturi.
Obsega pa knjiga štiri dele. V prvem so kritični eseji o naslednjih slovenskih piscih: o Prešernu kot slovenskem Petrarcu, Gregorčiču, Aškercu, Cankarju kot največjem slovenskem pisatelju, Tavčarju, Zupančiču, Gradniku, Sardenku, Finž.garj i in Mešku. — Drugi del vsebuje razne članke kakor: Dantejeva Beatri-ce v študiji Stanka Lebna, Italijanska opera v ljubljanskem gledališču, Slovensko glasbeno življenje in 70 letnica Glasbene Matice, Ljubljanska glasbena akademija, Slikar Fran Tratnik, Italijansko slovenski slovar, spisaia prof. dr. Baječ in Kalan. — Tretji del prinaša v
prevodu odlomek iz Tavčarjeve Visoške kronike, četrti del pa v prostih stihih prevedene naslednje slovenske pesmi: Prešeren (Iz sonetov, Sonetje nesreče, Matiju Čopu, Izgubljena vera), Gregorčič (Človeka nikar, Jeftejeva prisega), Aškerc (Krišnu, Mejnik), Zupančič (Alanom J. Murna-Aleksandrova), Gradnik (Zlate lestve), Sardenko (Via Appia. To so rože tuje Jarc (ln z vsakim letom), Golar (Mati zemlja) in Tauferjeva (Venere di Cirene, Narcise).
Tu ni mesto za kritične pripombe in tudi čas ni za to, da bi se spuščali v pretres teh člankov, ki so občinstvu že večinoma znani po »jbjavah v našem dnevnem časopisju.
Pa ni naša naloga 6edaj navajati morebitne pomanjkljivosti in nedostatke v knjigi, ki bo zgovoren dokument v slovenski slovstveni zgodovini po svojem značaju in duhu, in po svoji dvojezičnosti in namenu, prikazati reflekse, »utrinke Italije v slovenskih piscih', kakor je te vrste urbanijeva dela imenoval slavist Cornia, temveč jx>udariti moramo samo veliko pomembnost dela, ki jo zbirka utegne- imeti v italijanskem knjižnem trgu. So ti eseji prva orientacija v slovenske moderne jiisatel.je ter* bo prišla prav vsem onim, ki 6e hočejo V6aj malo informirati o našem duhovnem življenju. Tu leži pomen te knjige — ne v njeni slovenski plati! Z njo je potrjena naša kulturna samobitnost z nekaj najvišjimi vrhovi in podana v prikupni obliki arh. Gajška, italijanskemu bralcu, da se ob njej zamisli v svojstveni mali slovenski kulturni svet.
Knjiga je posvečena Ekscelenei Visokemu Komisarju Emiliju Grazioliju, »neutrudljiv mu uresničevalcu Ducejeve socialne pravičnosti v
Ljubljanski pokrajini«.	td.
*
Predavanje lektorja Nemške akademije v Triestu prof, dr. Brahmstadta o pesniku Rudolfu Bindingti. — V srebrni dvorani Iloteia Uniona je imel v okviru Nemške akademike
novice,
Koledar
Četrtek, 26. februarja: Matilda, devica; Viktor, spoznavalec; Aleksander, škof: Nestor, .škof in mučenee; Sebastijan, spoznavalec.
Petek, 2?. februarja: kvatre; Gabrijel, spoznavalec; Baldomir, spoznavulcc; Leander, škof; Izabelu, mučenica.
Najlapil In najzanimivejši slo-venski list je po tploinf sodbi
Ilustrirani druž. mesečnik
Letno naročnina samo 40'— lir. Naroča se pri upravi, Ljubljana. Kopitarjeva ulica itev. 6
18 ■ - . •..
—	Novoimenovani italijanski poslanik r Vatikanu dr. Rafaelle Guariglia bo danes na slovesen način izročil sv. očetu papežu Plju XII. svoja poverilna pisma. Pri slovesni izročitvi bo navzoč tudi papežev drž. tajnik kardinal Maglione.
—	Zadnja sestra pesnika D'.\nnunzin, ki je bil pesnik revolucije. Elvira I)'Annunzio je te dni v Pescari umrla. Zadnja leta je pokojnlra Živela v zatišju, umaknjena iz javnega 'življenja. Pogreba so se udeležili predstavniki vseh oblasti in stranke.
—	Veljavnost oblačilnih izkaznic za drugo
šllrimcsefje. V nedeljo, dne 1. marca bo preteklo štiri mesece, odkar so bile uvedene nakaznice za Oblačila vseh vrst. Italijansko Časopisje objavlja ob tej priliki pojasnila, ki pravijo, da ostanejo v veljavi tudi za naslednji dve štirimesečji oblačilne nakaznice, ki sploh niso bile izrabljene ali pa so bile izrabljene le delno.
—	Izpred malega kazenskrgn senata. Preživel je že 12 let po raznih ječah Ljubljančan Jože, izučen knjigovez. Mulo pred lanskimi ve-
—	Dogoni živine. Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino priredi v prihodnjem tednu te-le dogone za klavno živino-dne 2. marca 1042 v Novem mestu za govedo in svinje; dne 3. marca 1942 v Velikih Laščah za govedo in 6vinje; dne 3. marca 1942 v Trebnjem za govedo in svinje; dne 4. marca v Logatcu za govedo in svinje, dne 4. marca 1942 v Ljubljani za govedo in svinje.
—	Prošnja. Podpisana Dremelj Rozalija s Fužin pri Ljubljani prosi dobra srca za pomoč, da bi ji pomagali plačati pogrebne stroške za umrlo hčerko Majdo in preživeti štiri nedoraslo otroke Darila sprejema prošniica.
likimi dogodki v aprilu je bil prišel iz mariborske kaznilnice, kjer je prestajal kazen 3 le. robi je. l'red kazenski senat je te dni prišel zaradi zločina tatvine malenkostnih stvari v vrednosti okoli 190 lir in male prevare. Senat je Jo/eta obsodil na 8 mesecev strogega zapora. - Begunčeva usoda je dostikrat težka in trpka. Neki begunec Aleksander je bil dalj časa v zavetišču na Prulah. Pozneje je izročil slugi v varstvo 2 kovčka, v katerih je bila razna obleka, obutev in perilo v skupni vrednosti 6000 lir. Dva nepridiprava st« prišla nu misel, da sta si na goljufiv način prisvojila oba kovčka. Eden je dobil lažno legitimacijo. Drugi pa je znjo šel k slugi dvignit oba kovčka. Ivan in France sta nato nekaj obleke in drugih stvari prodala, nekaj pa si sama pridržala. Pred ljubljanskim senatom sta bila zaradi prevare in ponarejanja listin obsojena in sieer:
Poizvedovanja
V bližini Navja je bila najdena moška zape6t-na ura. Poizve se v Šmartnem ob Savi 53.
Radio Ljubljana
Četrtek, 28. februar]«. 7.30 Poročila v slov. — 7.45
Operetna clasba (moil odmorom napoved časa) — 8.15 Poročila v italij. — 12.15 Nn harmoniko ittiula Golob hi Adamič — 12.40 Trio Ambroaiano — 13 Napoved časa, poročila v Italij. — 13.15 Urailno vojno poročilo v slov. — 13.17 Radijski ork. pod vodstvom Sijanca tir komorni zbor — 14 1'oročiiu v italij. — 14.15 Koncert iz Nemčije — 14.45 Poročita v slov. — 17.1.) Nove plbSče Cetrn — 19.311 Poročila v slov. — 10.45 Konecrt — 20 Napoveil časa in poročita v italij. — 20.20 Komentarji k docodkom v »tov. — 20.30 Norma, opera v dveh dejanjih F. Romanlja, codba od N. Bollintja. Mr.d odmorom: pogovor v slov. Po operi: poročila v italijanščini.
Z Gorenjskega
Smrtna kosa. V Kranju sta umrla ga. Josipina Puppo, trgovčeva vdova, in g. Franc Luznar, nad-učitelj v pokoju. Naj v miru počivata!
Komorni trio. ki ga sestavljajo profesor Nast z dunajskega konservatorija, Jurij Weinhengst od radiooddaje Dunaj in Kunz od radiooddajne postaje Leipzig, je priredil te dni koncerte v Šmartnem pri Litiji in v Št. Vidu nad Ljubljano.
Vodja državnih uradnikov Neel v Kamniku. V spremstvu okr. vodje za uradnike in več ožjih sodelavrev je prišel v Kamnik vodja državnih uradnikov. V okrožnem domu so ga pozdravili okrožni vodja Pilz, deželni svetnik dr. Dovjak in okrožni vodja za uradnike Anetshofer. Neef se je z vodilnimi možmi razgovarjal o vprašanjih z njihovega področja. Po krutkem času je Neef spet odpotoval.
Nesreča. V Šenčurju kri Kranju se je splašil konj posestnika Janeza Presterja, ki je bil vpre-
žen v sani in je divjal skozi vas. Pri tem se je zaletel v posestnika Franca Samnika in ga hudo |)oškodoval. V Tržiču so si pri padcu polomili ..	. ,. razne kosti znsebnica Marija Slatnar, Matiia šo-
I' ranče na 7 mesecev strogega zapora in 50 lir ,ar -n Janez PleterSeki Vse tri so prepeljali v denarne kazni. Ivan na 3 mesecev strogega za- ' ,	/-•_,_;,.
poro in 50 lir denarne kazni.
— Zvonik se jc podrl. Pred dnevi se je v Bariju sesul zvonik katedrale Gioia del Colle, visok 60 m. Ruševine stolpa so vdrle ostrešje katedrale in pokojiale pod seboj nekaj vernikov, ki so bili v katedrali. Župnik se je ravno pripravljal za pristop k sv. maši. Vernike so kmalu potegnili izpod ruševin in so bili vsi le malenkostno ranjeni, le župnik jc bil mrtev. Temelje zvonika jo izpodjedla in omajala podtalna voda. da se je stavba nagnila in končno zgrmela na katedralo.
V spomin Gerkmanovi mamici. Galjev- I ob 16.30 izven abonmaja. Dolgoletna odl;čna čla-
1
rani, zlasti mladina bodo pač pogrešali dobro Cicrkmanovo mamico, ki so jo včeraj v sredo položili k večnemu počitku pri Sv. Križu. Dobra mamica je bila do zadnjega trdna in zdrava. Pred dobrim tedrjom pa se je prehladila in lKidlegla pljučni bolezni. Bila je mamica dobrega srca in rada je imela galjeviške obro-čičke, ki so jo vedno lepo pozdravljali. Imela je zanje vedno pripravljene kake bonbončke in rlruze sladkarije. Dolga leta je prodajala sladkarije in sadje v svoji, zeleno pobarvani baraki, stoječi ob odcc|)u Dolenjske ceste na dolenjski kolodvor. Zenica je imela vedno za otročičke, ko je zvečer hodila domov na Galjevico. pripravljene bonbončke, ki jih jc pokom delila. Tudi starim galjeviškim že-
kakim »eukrčkotn«. bo Gerkmanovi mamici ohranjen trajen
sameznikom
ilicam jc rnda 'postregla s Naj sjiominl
1 V nedeljo f. marca ob 5. popoldne mladinsko predstava pravljične igre »Pogumni kro-
jaček". Igra je namenjena našim najmlajšim, zato vabimo starše, da pripeljejo s seboj svoje otroke. Igrajo igralci frančiškanske prosvete. Vstopnice si zaradi velikega zanimanja preskr-bite v predprodaji v trgovini A. Sfiligbj, !• ran-čiškanska ulica 1 in na dan predstave pri blagajni frančiškanske dvorane.
1 V Vombergarjevi tridejanki »Voda«, ki jo bod igrali v četrtek za red Četrtek, so podane na zabaven in nekoliko satiričen način težave okrog Zgraditve vodovoda. Človeške napake in slabosti posameznih vaščanov so vzrok, da viada med njimi zdraha. Zvijače kiparja Janka Koprive, rešijo zamotana vprašanja in prijKimorejo vaščanom do tolikanj zaželenega vodovoda. Režiser Milan Skr-binšek. Začetek predstave ob 17 30.
I Zadnja predstava Verdijeve ^Aide« z Milo Radev-Kogejevo, v partiji Amneride, bo v četrtek
prof. dr. Brahmstadt, lektor Nemške akademije iz Triesta, lepo predavanje o pred nekaj leti (1959) umrlem nemškem pesniku Rudolfu B i n d i n g u. Z jasno besedo in čudovito mc-morijo, ki je predavatelju dovoljevala, da je številne citate iz njegovih pesnitev ter celn cele strani iz proznih del recitiral naravnost igralsko dovršeno ,je podal literarni in duhovni portret tega nemškega pisatelja, ki je do najvišje mere razvil novi nemški humanizem. Iz Bindingove avtobiografije je posnel njegovo zorenje v novi klasični duh, kakor se mu je odkril v Firenzi, še bolj pa v Atenah in Olim-piji ob Praksitelovem Hermesu, da je našel ob d'Annunziu sorodnega herojskega duha in je s prevodom njegove pesmi stopil kot 42 letnik v literaturo. Po svojih poznejših delili pesmi in proz je postal glavni predstavnik današnje Nemčije in današnjega novega humanizma, ki
poezijo dejanj. Binding je po-pesniSki glasnik sedanje vojske, ko je
Nemčije in današnjega priznava samo po stal pesniški glas vstopil voditelj »trikrat sveti kot bog, in je rekel besedo in njegova beseda je bila dejanje«. Tako spada Binding med tiste književnike. ki so zajeli današnji čas v pesniški patos, in dajejo osnove današnjemu, tozemsko v dejanje usmerjenemu nemštvu in človeštvu.
Hrvatsko-slovaška revija. Hrvatsko-slovaško društvo »Gardist« v Zagrebu je sklenilo izdajati redno mesečno revi jo r>od naslovom »T a tre -V e I e b i.tc. Uredniki so prof. Zlatko Milkovič, prof. Mladen Bošnjak in dr. Josip Andrič, znani in preizkušeni prijatelj slovaškega naroda. Dr. Josip Andrič je glavni urednik knjig društva sv. Jeronima ter je izdal veliko knjigo o Pllinku, za kar je dobil visoko slovaško odlikovanje. Prof. Milkovič pa je bil še nedavno na Slovaškem, kjer je obiskal najvažnejše kulturne delavce, politične in gospodarske, ter si zagotovil sodelovanje pri novi reviji. Revija Tatre-Velebit bo namreč poleg kulturnih in literarnih esejev prinašala tudi gospodarske in politične članke in novosti. Mnogo važnosti bo polagala na reprodukcije iz slovaške likovne umetnosti. Članki slovaških sotrudnikov bodo objavljeni v hrvaščini, hrvatski pa v slovaščini. Naloga revije je, da se poglobe hrvatsko-slovaški odnosi na vseli poljih ter da se slovaška javnost pouči o hrvatskih gospodarsko političnih problemih. Prva številka te nove revije bo izšla na obletnico slovaške republika.
niča naše Opere, Kogejeva, oahaja na angažman v zagrebško Narodno gledališče. V četrtek bo njen zadnji na6top v Verdijevi open, v kateri je žela enega izmed svojih prvih odločilnih uspehov. Peli bodo: egiptovski kralj Lupša, Aida-ileybalova, Ra-dames-Francl, Ramfis-Betetto, Atnonasro-Priinožič, sel Kristančič, dirigent: A. Neftat, režiser: Ciril Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin.
1 Otroci, ki sodelujejo pri Lcharjevi mladinski opereti »Indija Koromandija«, bodo imeli skušnje v petek in v soboto ob 15 ter v nedeljo ob 10.30.
1 Sneg in telefonske žic". Južni sneg sedaj drvi s streh na ulice kakor kak plaz na gorah. Krovci in kleparji imajo mnogo posla. Krovci odkidavajo sneg s streli in sekajo po žlebovih led in z njih viseče ledne sveče. Sneg, ki se vsiplje s streh no hodnike, pa je napravil tu in tam znatno škodo. Na mnogih krajih je potrgal telefonske žice, pa tudi napeljave električne razsvetljave jc pokvaril
1 V Ljubljani so umrli od 11. do 20. februarja: Bernot Frane, 73 let, zasebnik, Japljeva ulica 2; Šolar Franc, 85 let, usnjarski pomočnik, Vidovdanska 9; Zadek Angela roj. Schlebnig, 70 let, vdova sodnega oficiala, Rožna dolina, C. 11-58: Borštnar Kristina, 29 let, hi mika, Vidovdanska 9; \Veiss Iledvika. 44 let, liiralka, Vidovdanska 9: Filipan F.merik, oficial fin. dir. v p., škofja ulica 9; Pongrac Antonija, 85 let, služkinja, Vidovdanska 9; Razinger Antonija vd. Urbane roj. Pole, 74 let, vdova prcddelavca, Vidovdanska 9; Weithauser Marija roj. Kneisel, 8? let, vdova grofovskega nadlogarja, Galjevica 78 n: Dukič Fran, 84 let, dvorni svetnik. Cesta v Rožno dolino 2; Železnik Marija roj. Je-ran. 64 let. učiteljica v p., Gosposvetska 13; Rohrmnnn Marija, f>9 let, zasebnica. Poljanska cesta 16: Arko Martin. 92 let, preu/itknr, Vidovdanska cesta 9; dr. Novotny Karel, 6S let, fin. svetnik v p., Strossmayerjeva 3; Lampič Marija roj. škarjevec, 79 let, zasebnica, Rožna dolina, Cesta VI-12: Fr/en Leon, 39 let. profesor trg. akademije, Gledališka illica 10; Mcglič Jožefa, 79 let, služkinja, Japljeva ulica'2; Knnschitz Avgust Viljem, 62 let, kaipetan v p., Zulokgrje-va 10; Novak Ivana roj. Petelin. 34 let, žena trg. sotrudnika, Rožna dolina, C. Vl-35. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Jarm Božidar, 2 leti. sin mesarja, Velika Loka pri Novem mestu; Lavrič Ivana, 67 let, vdova cestarja, Tx)ž 65 pri Logatcu; Prosen Franc, I leto, sin delavca, Nove Jarše 60; Zupan Ivan. 59 let, natakar, I5egnn.je pri Radovljici: Vojska Mihael, 75 let, zasebnik, Tabor 2; Perše Jože. 25 let, natakar, Salenrlrova ulica 6: Strban Marija roj. Tekavec, 69 let, žena fin. sluge, Zalokarjeva ulica 16; Marinko Nada, 2 meseca, hči delavke, Nn gmajni — baraka; Ambrožič Miloš, 47 let, višji postni kontrolor. Sv. Jakoba trg 5; Frank Uršula roj. Juvan. 73 let. vdova žel. sprevodnika, Ale' ševčeva ulica 21; Zupan Fran, 65 let, prenžitkar, Rožna dolina. C. III-14: Žargi Neža roj. Hribar, 65 let, dninarica, Zeleni log 5.
Gledališče
Četrtek. 26. febr. ob 17.30: »Voda«. - Petek, 27. febr. ob 15: »Boter An-Znižane cene od 10 lir navzdol. Četrtek, 26. febr. ob 16.30 »Aida«. Izven. — Petek. 27. febr. ob 17: Zaključena predstava za Dopolavoro.
Rokodelski oder
V nedeljo f. marca bo Rokodelski oder na
splošno željo občinstva ponovili eno najlepših iger iz dijaškega življenja: MATURA. Igra prikazuje na duhovit in zabaven način borbo mladosti na eni strani z ostarelimi načeli staroko-pitnih profesorjev na drugi struni. Kdo bo zmagal, čustvo ali princip, ljubezen ali sovraštvo. To je globoka misel, ki teče skozi vse dejanje, ko grozi mladi osmošolki izključitev iz zavoda.
bolnišnico na Golnik.
S Spodnjega štajerskega
Plaz porušil hišo. Pred dnevi se je o polnoči na severnem pobočju hriba Pečice v Gerdini, občina Mnjšperk, kakih 100 m nad hišo Fr. Fakina, v širini kakih 70 m utrgal snežni plaz, ki je porušil hišo in ruševine odnesel 15 m daleč, dokler se niso ustavile ob močnem drevesu. Ob času nesrečo je Franc Fakin s svojim sinom Alojzijem rrdno spal v hiši. Drugi dan so oba izkopali izpod ruševin. Oba sta bila hudo poškodovana po glavi, dobila sta pa tudi hude opeklino od razbite peči. Izpod ruševin so izkopali tudi dve kozi, živi in nepoškodovani.
Nesrečo v Mariboru. 25-letni ključavničar Anton Stolšek iz Maribora se je med delom hpdo ponesrečil. Težka traverza mu je padla na desno nogo in mu jo zmečkala. — 30-letnemu kovaču Stanislavu Arzenšku je padlo na glavo težko kladivo in zadalo hudo rano. — 67-letna Jožefa Ko-kot iz Maribora je tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko.
Iz Hrvatske
Maršal Kvaternik na obisku v zavodu sv. Hie-ronima. Za časa svojega bivanja v Rimu je maršal Kvaternik obiskal tudi zavod sv. Hieronima, kjer ga je z vsemi gojenci in profesorji sprejel rektor tega zavoda msgr. dr. Madjerec, ki je v osebnosti Poglavnika in maršala Kvaternika poveličeval ob-novitelje hrvatske države.
Minister za obrt, veleobrt in trgovino v Berlinu. Minister za obrt, veleobrt in trgovino dr. Dragotin Toth je odpotoval na uraden obisk v Berlin, kjer je z nemškim gospodarskim ministrom dr. Funkom pretresal vsa vprašanja, ki so v zvezi s hrvatskim in nemškim gos
Dr. Aleksander Seitz državni tajnik v kor-poracijskem ministrstvu. Poglavnik je izdal naredbo, s katero jc ruzrešil dosedanje službe glavnega tajnika v predsedništvu vlade lirof. dr. Aleksandra Seitza ter ga je postavil za državn. tajnika v korjiorucijskem ministrstvu.
Predavanje o dnevu hrvatskega sabora v vseh hrvatskih šolah. Včeraj, na dan otvoritve hrvatskega saborti, so bila po vseh hrvatskih šolah predavanja o zgodovinski važnosti tega dne.
Iz Srbije
Elektrifikacija Srbije na zadružni podlagi. Z
ozirom na dejstvo, da ie notranjost Srbije še zelo slabo elektrificirana, so srbski merodajni krogi pričeli sedaj reševati tudi to vprašanje. Za elektrifikacijo notranjosti Srbije nameravajo izkoristiti sedanje dobro premoženjsko stanje srbskega kmečkega ljudstva ter rešiti to nalogo s pomočjo manjših podeželskih elektrarn, ki bi bile vse na zadružni podlagi. Elektrifikacija, postavljena na zadružno podlago, je dala dosedaj najlepše rezultate v Banatu.
Nove knjige založbe »Jugoistok«. Srbska književna založba »Jugoistok« je v zadnjem času izdala že več knjig, predvsem srbskih klasikov. Iz rpevodne literature je izdala Waggerlovo delo »Kruh«.
Simfonični koncert v Belgradu. Orkester bel-grajskega radia je imel pred dnevi velik simfonični koncert, na katerem je izvajal najnovejše delo srbskega skladatelja Petra Stojanoviča, »Koncert za flavto in orkester, op, 71« Občinstvo je bilo z novo umetnino srbskega skladatelja zelo zadovoljno.
Naknadni vpis obveznikov delovne službe. V
Belgradu je bil te dni naknadni vpis vseh obveznikov delovne službe, ki se iz važnih razlogov niso mogli prijaviti že v prejšnjem roku.
Srbske tedenske ilustracije. Te dni je izšla v Belgradu že osma številka novega srbskega ilustriranega tednika »Kolo«, ki se ie združil s prejšnjim »Domom in 6vetom«. Tednik je dobro urejevan.
V nekaj vrsticah
N« mesecu so planine, katerih vrhovi so višji od grebenov Alp. Najvišji hrib na mesecu je visok 7500 metrov.
Zapečateno steklenico, ki so jo v znanstvene namene vrgli v morje pri Hamburgu, so našli šele po 1013 dneh v Pacifiku. V tem času jo je morje nosilo po 18 335 km dolgi poti
Žirala je znana zaradi svojega dolgega vratu. Toda tudi njen jezik ni ravno kratek ter je nad pol metra dolg.
Nobenemu kemiku se dosedaj še ni posrečilo sestaviti umetne morske vode, v kateri bi mogle živeti tudi morske ribe.
Nekatera plemena v ekvatorialni Afriki so prepričana, da beli liudie niso nič drugega, kakor utelešene duše umrlih črncev.
Kubični meter svežega snega, t j. snega, ki je pravkar padel na zemljo, tehta 30 kg.
Mesto Satrundžaia v Indiii obstaja iz samih budističnih templiev. Vseh ie 863
Vsakemu moškemu ali ženski izpade normalno r ydk dan do 100 las,
jiodar-lx> do-
črna nehvaležnost
Drama:
Red Četrtek. -draž^. Izven. Opera
o nre/ od 5.
reživeti, pridite v
P<>P-
Če hočete dve uri res lepo nedeljo v Rokodelski dom
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; Kuralt, Gosposvetska cesta 10 n*> mr. Bohincc ded., Cesta 29. oktobra.
skim življenjem. Dogovorjeni siporazum sedanje sodelovanje gospodarstev obeh držav še poglobil.
Hrvatske usnviljenke so dobile novo predstojnico. Poročali smo že, da je v začetku decembra umrla v Zagrebu predstojnica Družbe sester usmiljenk sv. Vinka v Zagrebu častita mati Tekla Delač. Sveta stolica je zdaj s svojim odlokom imenovala za njeno naslednico častito mater Rozalijo Ugarkovič, ki je v zadnjem času delovala v Banji Luki kot prednica t a mošnje samostanske družine. Novo predstojnico hrvatskih usmiljenk je vstoličil hrvatski metrojKilit dr. Stepinac. Družina hrvatskih usmiljenk šteje trenutno 2000 sester, ki večinoma vse delujejo na sedanjem hrvatskem državnem področju, deloma pa tudi v Italiji, Bolgariji in Argentiniji.
Zidanje novih uradnih poslopij v Agullnu. Ministrstvo za promet in javna dela je naročilo tehničnemu oddelku v Ogulinu, da mora izdelati načrte za novo veliko državno poslopje, ki ga nameravajo postaviti za vse tamošnje sodne urade.
Darilo nemške vlade Zagrebu. Nemški poslanik v Zagrebu von Kasche je izročil zagrebškemu županu zbirko 500 najboljših nemških književnih del, ki jo je nemška vlada podarila Zagrebu kot vrnitev pozornosti za iskrena čustva sedanjega hrvatskega državnega vodstva napram Nemčiji.
Telefonski razgovori in posredovanja prepovedana. Minister za obrt, veleobrt in trgovino je svojemu uradništvu najstrožje prepovedal vse telefonske razgovore med uradnimi urami. Prepoved telefonskih razgovorov velja od začetka uradnih ur do poldneva, po tej uri jia smejo uradniki u|)orabl.jati telefon samo v nujnih in izrednih primerih.
Minister dr. Frkovič na inšpekciji v Sarajevu. V Sarajevu se je 'prejšnji teden mudil hrvatski minister za gozdarstvo in rudarstvo inž. Frkovič ter je pregledni vse urade in ustanove, ki spadajo pod njegov resor. Obiskal je tudi sedeže ustnških organizacij, kjer je ministru na čast odpel tamošnji pevski zbor »Tre-bevič« več hrvatskih domoljubnih pesmi. Ob tej priliki je minister spregovoril tudi nekoliko besed ter je poudarjal, da v Bosni in Hercegovini ne more nihče več v ljudstvu za-treti vere v Poglavnika in v sedanjo hrvatsko državo.
Spominske slovesnosti za pok. dr. šuflaja.
Te dni so bile po Hrvatski spominske slavnosti za pok. dr. Šuflajem, »filozofom hrvatskega na-ciooizma«, ki je bil, kakor znano, dne 18. februarja 1931 napaden v Zagrebu in ubit.
Nova imenovanja v hrvatski državni upravi. Za šefa hrvatske radio službe je imenovan Radovan Latkovič. za voditelja državnega filmskega podjetja »Crontia film« pa Mikac. Istočasno je Poglavnik postavil tudi šefa svoje vojaške pisarne generala Perčeviča na vodilno mesto v ustnški milici.
Sestava kmetijske statistike na Hrvatskem. V Zagrebu je pričel zadnje dni tečaj za statistiko, ki ga obiskuje precej udeležencev. Po končanem tečaju bodo vsi absolventi statističnega tečaja odšli v podeželje, kjer bodo sestavljali točne in zanesljive statistike o hrvatskem kmetijstvu in poljedelstvu,
»Ti si pa res nehvaležen. Zdaj me hočeš Še pretepati, včeraj sem ti pa bil doner, ko si lahko prepisal mojo računsko nalogo.«
»Prav rato te hočem nabunkati. Naloga ima vse polno napak.<
DNEVNIK PALČKA
40
odrijančka
Cim je 6lon zaslišal besedico «Bum«, je prisluhnil, dvignil zadnje noge, začel mahati z njimi in se je postavil na glavo. Ubogi palčki, ki so sedeli na njem, 60 se komaj obdržali, da niso počepali na tla Skočku se je posrečilo,- da se je oprijel slonovega repa, Neznal pa zadnje noge. A 6lon je kar obstal na glavi.
•	Pomagati mu moramo, da bo vstal!« je sklenil Vseznal in je začel slona vleči za rilec.
•	Nesrečnež! Nikar!« smo vpili drugi.
!In že je slon dvignil glavo in nas vse skupaj poškropil z vodo iz rilca.
• No, zdaj pa imate! Ali vam nisem pravil!« i sem iznova začel, a nihče me ni niti slišal, nikar 1 6luia.ll
Dva svetova
Popotni zapiski z Jave
Znana nizozemska pisateljica Jo van Ammers- t Kiiller je pred štirimi leti potovala po Nizozemski Indiji in je z izbrano besedo opisala ondotne pokrajine.
Java — neskončno velik, brez primere lep vrt, vrt z mesti in gorami, simfonija zelenja v vseh odtenkih. V temnosočnatem zelenju se širijo goste listnate gmote prav do visokih vrhuncev ognjenikov, na njih obronkih pa je na ozkih te-
Sleherni Evropejec govori tu v malajskem jeziku z domačini. Služabniki in posli ne smejo govoriti nizozemsko in nikoli ti ne bi odgovorili v tujem jeziku. Beli ljudje, ki ondi bivajo in delujejo, se neizrečeno hitro naučijo malajščine, snj drugače ne bi mogli ondi živeti, ker nihče noče drugače govoriti kot malajsko.
>V Nizozemsko Indijo je treba priti, preden si star 25 let, in oditi, preden jih imaš 50<
r^ J ........i ---- ...... ------------ t", j.* .*	>v . "i ...... -........ ........ r-........ «...........
rasah vriskajoče veselo zelenje riževih njiv, po | pravijo. Nizozemci so prihajali semkaj, da so si
javansko »savalov<. Po daljnjih, s hribi obdanih ravninah uspeva sladkorni trs, zeleni tobak in pod tisoči in tisoči visokimi, vitkimi kokosovimi palmami se razprostirajo zeiena tla — tu raste nizka, močna trava kakor preproga. In vsepovsod, koder človeška roka ni obrezavala in obsekavala. se motovili zelenje v divji, neskončni bohotnosti in tako na visoko, da se male, rjave vaške koče kar skrivajo v njem.
V prebogatem zelenju tega javanskega vrta no raste skoraj nobene cvetice. Treba ti je iti visoko v hribe, če jih hočeš najti. A grmovja cve-tejo rumeno, rdeče, škrlatasto.
Nepopisna je rodovitnost te dežele. Dvakrat na leto posejejo in požanjejo riževa polja. V 25 dneh zraste dragoceni tohak do višine človeka v ravnih, vročih pokrajinah. Težka in neskončna pa je tudi borba ljudi zoper premogočno rast. V najkrajšem času prepreže narava vse, kar so v mnogih letih težkega dela očistili. Na tobačnih nasadih, ki so bili štiri leta neuporabljeni, je videti visoka drevesa. Po gumijastih vrtovih, kjer leto dni ni nihče jemal gumija, so sivozelena debla vsa skrita med gostim grmičevjem. Prav tako mogočna, kot je moč rasti, je moč uničevanja narave v tem čudovitem tropičnem svetu.
široke, dobro oskrbovane ceste vežejo javan-ska mesta, sekajo ravnine in se vijejo po gorskih obronkih. Na obeh straneh imajo ceste široke, zelene »hodnike«, in po teh zelenih progah stopajo v tihem, nikoli jenjajočem sprevodu mali, rjavi ljudje, ki tvorijo prebivalstvo te dežele. Vsi so bosi. Moški in ženske imajo sarong ovit krog bokov in preprosta jopa jim pokriva život. Moški imajo na glavi turban ali fes, ženske pa tenak, pisan šal, kot daljni spomin na tenčico svojih mo-jiamedanskih sester. Skoraj sleherna teh nežnih, malih žensk nese otroka, dojenčka v malhi, ki ji visi čez ramo, ali večjega otroka »štuparamo«. Skoraj vsak moški ima breme na plečih: dve culi ali košari na obeh koncih dolge trstike, ki zna nosač z njimi jako spretno ravnali.
Povsod in zmeraj videvaš te rjave ljudi hoditi po zelenih robovih javanskih cest. pa bodi v bližini kakega mesta ali pa na deželi. In vsi so obloženi s košarami in culami in zaboji. Povsod so vzdolž ceste, zadaj za drevesi in grmovji njihove vasi: vsaka vas je neredna mešanica na surovo spletenih ali iz tankih desk zbitih kočic na nizkih koleh. Slamnate strehe te spominjajo nepočesanih otroških glav. Zraven so podrte šupe, vse pa je obdano s kokosovimi in bananovimi palmami.
Skoraj povsod videvaš po nekaj odprtih pro-dajalnic in zmeraj kje na vaškem trgu, kjer med svojo robo čepijo lenuharji s svojimi »betelovimi« vivčki. Če stopiš od ceste proč v kako tako vas, vselej osupneš, ker je toliko odraslih, toliko otrok, kokoši in psov, ki bivajo skupaj na enem prostoru. Gruče majhnih rjavih otrok, slabotne deklice, ki vlačijo s seboj kakega bratca ali sestrico, večji fantje, ki imajo že sarong in fes in ki se postavljajo nad manjšimi — kakor muhe ti prifrčijo z vseh strani brez besede, brez smehljaja, le s tiho zvedavostjo v velikih, črnih očeh. Povsod na majhnih, odprtih mostovžih vidiš čepeti moške, ki molčijo in ne delajo nič. In povsod, v sleherni koči opaziš prapodobo Jave: žensko, ki pestuje otroka. Prav tako neizmerna kot je rodovitnost zemlje na Javi, je plodovitost ljudi. V knjižici, v vodiču, berem, da ima Java 42 milj. domačinov. Java je štirikrat tako nago-sto naseljena kot Nizozemska, in zaradi odlilč-nega zdravstvenega skrbstva so skoraj povsem izginile epidemične bolezni in se je umrljivost dojenčkov zmanjšala. Po vsem tem se število prebivalstva na Javi poveča skoraj vsako leto za en milijon duš! Doslej more dežela še preživljati vso to množico, saj se hranijo večidel le z rižem, s kokosovimi orehi in z ribami, ki jih gojijo v majhnih ribnikih. Doslej so tudi zadoščale nizke mezde, ki jih moški zaslužijo na plantažah ali v tovarnah. Ža Javo je bila Nizozemska zmeraj v skrbeh, ker se prebivalstvo tako naglo množi.
Ljudje belega plemena, ki jih živi tu 200.000 med 42 milijoni domačinov, ne hodijo skoraj nikdar peš. Tudi se ne vozijo, kot so se prej, v svojih kolesi jih in tudi ne v rikšah, ki jih je v Singapurju še vse polno, ampak brzijo ko blisk z avtomobili po širokih cestah. Seveda ne šofi-rajo beli ljudje sami, to bi bilo zoper njihovo čast. In kdo bi se tudi v tej vročini trudil, ko pa plačaš šoferju za ves dan samo 25 centov! — približno 4 lire. Domačini se prav nič ne zmenijo za avtomobile, šoferji pa zanje ne.
C rilova šola v Panoniji
Zanesljivi staroslovenski in latinski viri pričajo, da sta sv. Ciril in Metod 1. 867 v Panoniji dosegla izreden uspeh. Knez Kocelj je Cirilu izročil do 50 učencev, da so se učili »slovenskih knjig«; posebej je poudarjeno, da se jih je tudi sam naučil. Tri leta potem je bil Metod postavljen za panonskega nadškofa. Panonija je bila do konca 1. 873 glavno zavetje Metodovih učencev. V najstarejših cerkveno6lovanskih spisih se je ohranilo nekaj sledov panonskih vplivov, med njimi izključno slovenska resnota (resnica) s pridevniki iste korenike. V drugem slovenskem frisinškem spomeniku pa jo nekaj lepih književnih in govorniških oblik ter značilnih besed cerkvenosloven-skega književnega jezika. Glede besed je težko določiti, če je med njimi katera tedanjemu slovenskemu narečju tuja. Naš svetovno priznani strokovnjak prof. Ramovš trdi, da ni nobene. Drugo vprašanje pa je, če je Cirilove šola iz panonskega narečja izbrala takšne, ki v slovenskih prevodih nemških in latinskih molitev še niso bile uporabljene ter bi zaradi okornosti prevajalcev sploh nikoli ne prešle v književno rabo; je li iz zakladnice cerkvenoslov. književnega jezilca uvedla takšne besede, ki Panoncem niso bile docela tuje, a vendar v taki zvezi nenavadne. Saj vemo, da znanje sorodnih narečij in književna spretnost veliko pomaga za boljše spoznavanje in uporabljanje domačega jezika. V tem pa sta bila sv. Ciril in Metod velika mojstra.
Češki slavist VondrSk je precej besed in oblik frisinških spomenikov smatral za moravske (mora-vizme). Novejše raziskave pa dokazujejo, da so mnogi izmed dozdevnih moravizmov znani tudi drugim slovanskim (tudi slovanskim) narečjem. Strokovnjak Kuljbakin trdi, da je število moravizmov v okviru cerkvene slovanittn« m«lonUn«lno. ničev-
(ništavan broj).
zaslužili kaj denarja. Čo pa se jih mnogo zaradi nestalnih razmer v domovini ni hotelo tjakaj vrniti, pa so odrinili na stara leta v kraje s hladnejšim podnebjem, v lepi BandoenR. ali v krasni Malang. ali pa si kupili hišo v kaki vasi z vilami, ki jih je zdaj v hribih na Javi vse polno. Vendar so domačni vsem Evropejcem zmeraj uganka, prav tako pa so Javancem uganka Evropejci, ki na primer, v vročini tekajo v beli oh-jeki po pesku sem in tja za žogo in se morajo potiti in vpiti, če se hočejo zabavati. Tega jim Javanec ne more odpustiti, saj je zanj višek vsega, da mirno in tiho kje čepi, opazuje in nič ne dela.
Čez 14 dni smo na Baliju videli veliko pogreb-
no slovesnost. To je bil čudovit praznik, nič manjši ko kaka jubilejna proslava za Nizozemce. Prebivalcem otoka ilalija, ki so hindujske vere, je velik in vesel dogodek, če se duše njih svojcev s sežiganjem osvot>pdijo pozemskih vezi. Fantastični po obliki, vsi pisani samih barv so visoki, iz papirja in trstike narejeni stolpi, ki v njih nesejo mrtvo, v prte zavito truplo, na sežigališče. Številna množica moških in žensk, ki spadajo k sorodstvu umrlega, vleče veliko bambusovo stojalo, ki stoji na njem več metrov visoki stolp. Ti, skoraj goli rjavi ljudje so pozabili na svoj mir: zdaj vriskajo, kričijo, se sme|ejo in se vedejo ko norci. Čutiti je, da ohhajalo velik praznik, svoj praznik, ki ga iz vse duše uživajo.
Bilo nas je več Evropejcev skupaj, ki smo opazovali to najbolj čudno in svojsko slavnost na Baliju. Vsi smo bili osupli, kot zvezani, studilo se nam je in nič nismo mogli razumeti. Nenadoma se nam je posvetilo v glavi in smo se zavedeli: Ta slavnost sežiganja mrliča je za nas isto, kot je za Javance kak nizozemski državni praznik v hotelu. Pač nekaj, kar je povsem izven našega razumevanja, nekaj iz popolnoma drugega sveta. Razlika je v tem. da skuša naš človek z zahodnjaško silo to razumeti, medtem ko človek iz teh krajev, s svojo vero v usodo, mimo pusti, da gre vse nerazumljivo kar mimo njega. Dva svetova sta pač to: svet zahoda in svet vzhoda.
Spori
Kaj sodi športna veda o »lepih postavah«
Zdi se, da je nečimrno razpravljati o »lepi postavi«. Je pa to vprašanje, ki vsakogar zanima. O tem se lahko prepričate pri krojačih, da ne govorimo o šiviljah, ki so prave umetnice glede na zunanjo opremo nežnega spola. Če je dovoljeno ruzpravljati o modi, ki se bavi z vprašanjem, kako obleči človeka, da bo prikupne zununjosti, tedaj ne bo odveč, če spregovorimo tudi o prikupnih oblikah, držah in kretnjah človeškega telesa.
Duhovito se je izrazil neki filozof, ki je zn-ipisal, da je »zunanjost človeka naslovna stran knjige o njegovi notranjosti.« Že po zunanjosti ločimo ljudi v zdrave in bolne, močne in šibke, prikupne in odvratne. Le redkokdaj je taka sodba preuranjena. Soditi človeka po izrazu obraza, oči. postave in kretenj se zdi sprejemljivo, soditi ga po obleki, pa je marsikdaj krivično. Zakaj pri obleki ne gre le za okus, pač pa za gmotna sredstva, ki so potrebna za lepo oblačenje.
Znano je, da obleka marsikdaj prikrije večje ali manjše napake telesa. Iznajdljivi krojači, ki se razumejo na svojo obrt, kaj kmalu opazijo hibe in pomanjkljivosti in z obleko »modelirajo« provilnejšo zunanjost. Šibkim mla-sJeničem podložijo ramena, da so podobni atletom, fazono radi izbočijo, in z malo truda napravijo postavnejšega fanta. Nekateri so tudi preračunani v izbiri blagovnih vzorcev: majhnim odjemalcem svetujejo vzorce z ozkimi pokončnimi progami, šibkim velikanom pa izbira-
jo polnejša blaga s kvadratnimi ali vodoravnimi progami. Precej resnice je na tem, da obleka napravi človeka in nikomur ne smemo šteti v zlo, če se rad oblači po svojem okusu.
Glede prikupne zunanjosti velja nekaj splošnih načel. \šeč nam je moški, ki je višje rasti, harmonično razvit ter vedrega in zdravega izgleda. Pod estetskimi hibami ipa razumemo zaostanek v rasti, povešena ramena, nerazvit prsni koš, prehudo rejenost in podobno. Zanimivo bo zvedeti, kaj sodi o pravilni postavi športna veda?
Ko je bila v modi telovadba na orodju, so se ljudje navduševali za krepke čokate postave. Posebno važnost so polagali na razvit prsni koš in na mišičaste roke. Čc so ostale noge nerazvite, tega večinoma sploh opazili niso. Z razmahom športa se je pojem o telesni lepoti precej spremenil in izpopolnil. Na olimpijskih igrah, kjer je bila zbrana najrazvitejša mladina sveta, ste videli med zmagovalci vse mogoče tipe: visoko in majhne, močne in vitke, trdih in mehkih mišic in podobno. Orodni telovadci so bili večinoma manjše ali srednje rasti, vendar nenavadno krepki, močni od nog do glave, obloženi z izrazito oblikovanimi mišicami. Med tekači na srednje in dolge proge ste videli večinoma suhe, lahke in žilave atlete. Bili so pravo nasprotje rokoborcem in dvigalcem uteži, ki so te/.ki, močni in neredko tudi rejeni.
Strokovnjak, ki je opazoval zbTane atlete v olimpijski vasi, je lahko že po zunanjosti
Hgp*p fPfffiii
'Ihm A* -Hlrr J
ugotovil športne panoge posameznih specialistov Plavalci so bili nežnejše zunanjosti, hur-monično tazviti in obdani z zalitimi mišicami. Igralce nogometa ste spoznali |>o razvitih nogah in naravnih kretnjah, skakalce v vodo pa po elegantnih držali iu strumnih gibih.
h ko rečemo, da med športniki ni enotnega ali idealnega tipu glede na človeško po-stuvo. \ bistva namreč ne gre za postavo, puc pa za sposobnost človeškega organizma. Postava sama lahko marsikdaj vara, sposobnost zu delo pa se najpravičnejše pokaže pri posamez-nih tekmah. In ker je vrsta najrazličnejših športov prav pisana — vseh športnih panog jc čez dvajset — in ker so telesni pogoji za posamezne š|M>rte tako različni, zato tudi ne more l)iti govora o enotnem športnem tipu. Skupno pri športnem oblikovanju telesa je le prizadevanje za stopnjevanjem moči, hitrosti, vztruj-nosti in spretnosti.
Kljub temu, da gre v športu v prvi vrsti za razvijanje telesnih sposobnosti, zagovarja veliko športnih pedagogov tudi načela formalne telesne vzgoje. Čc bi ocenjevali tovrstne vrednote po vrstnem redu, bi jih morali posloviti takole: prva naloga športa je zdravje, druga sposobnost za delo, tretja pa pravilno oblikovanje Človekove zunanjosti.
Razpredelnica državnega prvenstva
Čeprav smo šele v začetku |>ovratnogo kolu državnetra prvenstva lahko brez skrbi zapišemo, da je Roma letos najboljše moštvo. V 17 tekmah je doživela rimska ennjstoriea samo en |x>raz. Če bi ji pisali spričevalo, bi morali dati mllično oceno tudi obrambi, ki se lahko ponaša z najnižjim številom zadetkov v mrežo. Vratar Rome, Musctti, je spustil samo 10 golov, napadalna vrsta pa jih jc dosegla 28.
Da so Rimljani ponosni nu svojo cnajsto-rico, vidimo tudi po tem, da so imeli nu nedeljski tekmi z. Bologno rekordno število gledalcev: 20.000! Podroben obračun 17. kola držuv-nega prvenstva je tale:
Z ruskega bojišča. Sovjetski ujetniki, ki so jih zajele italijanske čete ob Doncu.
Vsa cerkvenoslov. književnost pa je, kakor ime pove, cerkvene in bogoslovne vsebine. Podobno je starejša slovanska zgodovina tesno zvezana s cerkveno zgodovino in z bogoslovnimi vprašanji. Zato trezni zgodovinarji in jezikoslovci raznih narodov in veroizpovedi iskreno žele sodelovanja bogoslovnih znanstvenikov. Ti možje so tudi podpisanega vabili in vlekli v svoj krog, vabili na mednarodne znanstvene kongrese in k sodelovanju pri mednarodnih znanstvenih podjetjih. V tej družbi in v tem delu sem naposled dognal novo rešitev težkega vprašanja o drugem frisinškem spomeniku.
Po dvajsetletnem proučevanju cerkvenoslov. književnosti in po prevajanju njenih spomenikov na slovenski in latinski jezik sem zaslutil, da se
II. frisinški spomenik šele v tem okviru pokaže v jasnejši luči. Skromne izsledke sem najprej objavil v latinskem delu o Žitjih Konstantina (Cirila) in Metodija (Acta Academiae Velehradensis, Olo-mouc 1941), nekaj malega v zadnjem zvezku Glasnika Muzejskega društva, natančneje pa v novi knjigi Zarja stare slovenske književnosti. V tej knjigi sem pokazal, da se vpliv Cirilove književne šole razodeva predvsem v književnih (govorniških) oblikah in v verski (bogoslovni) miselnosti, v posameznih besedah pe seveda le v zgoraj označenih mejah.
Med take značilne besede in oblike šteiem tudi izraz ded v začetku II. frisinškega spemsnika: Čo bi naš ded (Adam) ne bil grešil. Besede ded nikakor ne smatram za moravsko; v Glasniku MD sem razločno poudaril, da je panonska in občno-slovanska. Ne soglašam z Vondrakc.m, ki je del svojega dokazovanja zgradil na razlikovanje med izrazoma ded in preded. Razmerje med pradedom in prededom pa spada med začetniška vprašanja staroslovenske slovnice.
Izraz ded (preded) je v zvezi z Adamom cerkvenemu slovanskemu jeziku sam po sebi prav tako nenavaden kakor slovenskemu. Umeven p? je v okviru poljudnega Cirilovega bogoslovja. Cirii
se je namreč Hazarom pod Kavkazom in Slovanom pod Tatro predstavljal kot Adamov vnuk, kakor sem pojasnil v knjigi. V Cirilovem staroslov. življenjepisu je to prav živo osvetljeno. Klimentu Bolgarskemu, neposrednemu Cirilovemu učencu, je ta zveza še vsakdanja. Ni pa sprejeta niti v Cirilov svetopisemski prevod, niti v bogoslužje. V sv. pismu se patriarhi (očaki) imenujejo očetje, otci. Pavlov izrek o pradedu (protopator) Abrahamu je v Cirilovem prevodu preveden z izrazom otec (Rim 4, 1). V sinajskem staroslov. obredniku (ev hologiju) se Abraham enkrat pač imenuje naš pra ded; podobno beremo tudi v drugih starejših 6pi sih, a zelo redko. V slovansko bogoslužje to iz ražanje ni prešlo. V vzhodnem bogoslužju praznu jejo nedeljo pred Božičem spemin patriarhov Abra hama, Izaka, Jakoba i. dr.; v tej vrsti tudi Adama (in Evo). A imenujejo jih očete — otce, čeprav v grškem izvirniku stoji izraz propator, praoče, praded. To praznovanje sega nazaj v 9. stoletje, zabeleženo je v Asemanijevem glagolskem evangeliju, ki po svoji predlogi sega v 10., posredno morda celo v 9. stoletje. Sedanje cerkvenoslov. besedilo jih imenuje praotce.
Začetek II. frisinškega spomenika je torej ohranil Cirilov izraz, ki je v tej zvezi tuj ne le zahodnemu izražanju, temveč sc je tudi v cerkveni slovanščini toliko bolj izgubljal, kolikor bolj se je oddaljevala od 9. stoletja. A to ni moj glavni dokaz.
Veliko važneiše so izredno lepe in skoraj drzne književne, pesniške, govorniške oblike, ki jim je vtisnjen pečat močne osebnosti. To je zlasti Adamovo izgnanstvo od (iz) božje slave in njegovo solzno telo. Posamezni izrazi so vsi slovenski. Prva oblika (izgnnstvo od borje slave) se da tudi letinsko ali r-ir^ko i Ta ?it ^. druga (solzno telo) pa nikakor ne CSe. celotni obliki na sta popotnem? os*tr^'?.u re le v latinsko-ncm.ški, ampak tudi v cerkvenoslov. krmrcvr osti. Sobno telo sc pač ponavlja še v enem Kiimeniovem govoru, a je
Roma	17	9	*	1	:3	10	2*5
Venezia	17	8	6	3	o>	13	
Torino	17	8	6	3	22	18	22
Genova	17	5	8	4	25	19	18
Juventus	17	7	4	6	28	26	18
Lazio	17	5	7	5	29	25	17
Ambrosiana	17	4	9	4	21	21	17
Liguria	17	6	5	6	28	29	17
Triestina	17	4	8	5	17	20	16
Atalanta	16	6	3		23	21	15
Bologna	17	6	3	8	07	23	15
Milano	16	6	o	8	30	26	U
Fiorentina	17	5	5	j	26	31	15
Livorno	17	4	6			34	14
Napoli	16	3	6	7	14	27	12
Modena	16	3	5	8	12	32	11
Po zmagi »Mladike«
Turnir namiznega tenisa na Kodeljevem je bila doslej največja letošnja športna prireditev doma. Sodelovalo je devet ljubljanskih moštev. Največ zanimanja za prireditev je pokazal prireditelj sam. ki je postavil kar štiri moštva. Za igralre je bil obširen spored vsekakor zelo naporen. Moramo jih pohvaliti, da so vzdržali do konca in omogočili uspešen zaključek prvega tovrstnega tekmovanja.
Razen Marinka in Lacknerja so bili na startu skoraj vsi znani ljubljanski igralci namiznega tenisa. Zmagalo je prvo moštvo Mladike, ki je v osmih nastopih doseglo osem zmag. Korotan I. je dobil 7 dvobojev, Hermes in Mladika IL pa po 5. S športno stranjo turnirja moramo biti zadovoljni, zakaj videli smo lepo število igralcev pri delu in med njimi tudi več nadarjenih prijateljev igre z belo žogico.
*
Boksar Vogt je dobil nasprotnika. Dalje časa se je oziral znani nemški prvak srednjetežke kategorije Richard Vogt po primernem partnerju, s katerim bi se pomeril za naslov evropskega prvaka. Po zadnjem dvoboju med Musino in Ros-sijem pa poročajo, da bo prišel prvak Musina v poštev za veliko tekmo z Voglom. Kdaj in kje se bosta spoprijela nemški 'in italijanski prvak za naslov evropskega šampijona. še ni znano.
463 milijonov frankov predvideva francoski proračun za razne izdatke v zvezi s telesno kulturo naroda. Od lanskega leta so ti izdatki povečani za 150 odstotkov. Posebno visoka postavka je predvidena za oskrbo športnih igrišč in telovadnic. Povečana je tudi postavka za plače športnim učiteljem in za nova postavljanja. Razen omenjene vsote 463,000.000 frankov razpolaga vodstvo francoskega športa in telesne vzgoje naroda še z izredno postavko 497 milijonov, katero bodo porabili za gradbo novih igrišč in telovadišč.
Kari Sohiifcr je gostoval v nedeljo s svojo drsalno družino v Budimpešti. Poročajo, da Madžari niso videli od zadnjega nastopa Sonje I len ie tako lepe prireditve nn ledu. Predstave se je udeležil tudi regent Ilorthv, ki je vztrajal do konca in čestital Schdferju k nadaljneinu uspehu.
doslovno posnela pa frisinškem spomeniku, v drugem Klimentovem govoru pa se ponavlja že spremenjena. Obe obliki sta tvorba velike osebnosti, kakor sem skušal dokazati v omenjeni novi slovenski knjigi.
Ko sem sestavljal tale članek za »Slovenca«, sem zasledil v stari grški krščanski književnosti zelo podobno opisovanje posledic izvirnega greha kakor v frisinškem spomeniku. Latinski, zlasti pa grški in ruski bogoslovni učbeniki med vzornimi opisi teh posledic navajajo besede Teofila Antio-hijskega (iz 2. stoletja) v spisu Ad Autolycnm 2, 25. Tu se navajajo iste posledice: trud, bolečina, skrb in naposled smrt. Izraz naposled kaže, da je naš strokovnjak Ramovš, edini med vsemi prevajalci, to v frisinškem rokopisu pokvarjeno mesto dobro zadel. Nekoliko vrst pozneje pa Teofil poudarja, da bi bil Adam mogel večno živeti, če ne bi bil grešil. Ne trdim, da je besedilo frisinškega spomenika odvisno od Teofila. Samo to poudarjam, da ima živahna vzhodna krščanska književnost prvih stoletij v tej stvari frisinškemu spomeniku neprimerno podobnejše oblike nego kateri koli zahodni pisatelj. Pa tudi knjiga Modrosti (2, 23) in uvod Žitja Metodija daje toliko podlage, da vsak srednie izobraženi duhovnik lahko sestavi podobno besedilo, kakor ga nudijo latinski vzorci 7. in 8. stoletja.	F. Grivec.
Vsak Slovenec, ki le more naj naroči »Slovenčevo knjižnico«. — To je njegova kulturna in socijalna dolžnost. Knjige lahko plačujete mesečno
Francesco Perrlt	71
Neznani učenec
Zgodovinski roman ti Kristusovih časov. Prevedel dr. Joža LovrenčiS.
Ljudje okoli Varilije 60 6e menili v 6vojetn ne-umljivem jeziku in se smejali.
Končno 60 se začeli polagoma obrisi pečin jasneje črtati v sivini jutranjega neba, ki je postajalo modrikasto, in prišli 60 v nekako gozdno oolino, 6redi katere 6e je dvigala kakor trdnjava skalnata kopa s strmimi, 6koraj navpičnimi 6tenami. Ob udarjanju korakov se je spočetka izločil iz stolpa kak posamezen golob, potem pa se je odtrgala velika jata in 6e dvignila v zrak ter krožila nad drevjem kakor oblak.
Varilija se je ob tem pogledu opogumila. Golob je Venerin ptič in jx>meni dobro. Po teh pečinah je gnezdilo na tisoče teh prijaznih ptic in 6e je po njih imenovala dolina -Golobja dolina«. Tu je postala pot nehodna in dva moža 6ta morala prijeti Varilijinega konja za brzdo in ga voditi, da 6e ne bi splašil ob prepadih in previsih.
Ko so prišli na ravnico vrh kope, je bil že dan. Odtod se je videlo tam spodaj v nežni barvi cvetočega lanu Tiberijsko morje, vse posuto z belimi jadri. Na drugi 6trani obale 6o se svetile ob vzhajajočem soncu hiše v Gergezi in Galadske gore v zlatem ozračju.
Na sredi ravnice je bilo kakih trideset mož ob kupu peščenjakov, ki so bili zloženi v četverokotni obliki in so polagali nanje drva.
Varilija je sklepala, da je to oltar. Drugi možje so zaspani prihajali iz votlin, ki sd zevale iz pečin v ozadju ravnice. To so bile proslule Ar-belske rupe.
Ko 60 zagledali 6redi 6vojih tovarišev Varilijo, so zagnali strahoten krik, ki je prešel v nekako bojno pesem. V trenutku so brlogi izbruhaili kakih dve 6to mož, ki 60 se vzklikajoč in pojoč zgrinjali okoli konja ujele Rimljanke. r
»O, kako je bleda,« je rekel nekdo, »in kako je očarujoča v noši Venerine svečenice. Eli... Eli!...«
»Je Šlo vse dobro?«
»V6e dobro. V rokah imamo lepo srno Gra-tovega sina.«
»Eli... Eli!...«
»Stopi s konja!« ji je ukazal poveljnik tolpe, ki jo je ugrabila.
Varova hči ni marala razjahati. Z glavarjem roparjev je hotela govoriti s konja, ob čemer naj bi 6poznal, da nima v rokah kake navadne ujetnice, temveč dragoceno in nevarno talko.
»Pokličite svojega j>oglavarja«, je rekla. »Preden razjašem, želim z njim govoriti.
Roparji 60 se ob njenem drznem vedenju nekoliko zmedli in si je niso upali siliti. Stali so okoli nje in jo gledali bolj radovedno kot sovražno.
Varilija je premagovala 6voje razburjenje in jx>nosno gledala nanje, kakor bi 6e resnično ne bala, da 6e nahaja 6redi neznanih ljudi. Vsi 6o bili močni moški pod štiridesetimi leti; mnogi 60 bili mladi, nepriljudni sicer, a lepi, kodrolasi in žare-čih oči. V obrazu in po rokah so se poznali sledovi njihovega divjega življenja in tudi kaka brazgotina.
Odvedli so jo k Eleazarjti, ki 6e je prikazal na vhodu v osrednji votlini. Eleazar je bil hru6t mogočne postave, čeprav je že prekoračil petdeseto leto. Rrada 6irkove barve, ki 60 jo že prepletale sive dlake, je obrobljala njegov plemeniti obraz z orlovskim nosom in resnim in mirnim pogledom,
kakršnega imajo levi. Okoli glave je imel nekak turban, kar mu je dajalo še posebno svečanost.
»Ti 6i glavar te tolpe?« je vprašala po grško Varilija, ko je bila pred njim in pokazala 6 6vojo odločnostjo, kakor bi 6e čutila varno.
»Da, jaz 6em glavar,« je odgovoril Eleazar.
»Da, jaz sem jim ukazal.«
»In 6i dal ti tem ljudem povelje, naj me zgrabijo in pobijejo moje služabnike?«
»Ce naj sodim po znamenjih, ki jih nosiš na obrazu in na čelu, si sužnja aH Venerina plesalka.«
»No dobro,« je Varilija omilila glas, »to olajša nekoliko tvojo krivdo. Jaz nisem ne 6užnja ne Venerina plesalka. Rimljanka 6em, prijateljica Klavdije Prokule, žene upravitelja Judeje, in hči Kvintilija Vara, ki je bil upravitelj Sirije Daj me takoj odvesti na ce6to proti Jeruzalemu, če nočeš, da te dam i V6emi tvojimi jx>končati.«
Sledil je globok molk. Mirne Eleazarjeve oči 60 gledale Varilijo kakor gleda lev gazelo.
»Ti si torej hči Kvintilija Vara,« je rekel Eleazar. »Bilo bi mnogo bolie zate, če ne bi bila tega povedala. Ali veš, kaj jc napravil tvoje oče Judom, ko je bil upravitelj Sirije? Dva ti6oč jih je dal en sam dan križati. Posekati je ukazal vse cedre na Libanonu, da bi pripravili križe. Tisti Judje so doslej še nemaščevani in za vse 6e bomo nad teboj maščevali.«
Varili ji je poledenela kri. O tem groznem slučaju ni nič vedela. Sredstvo, ki 6i ga je zamislila, da bi prestrašila te ljudi, je bilo torej ne 6amo neučinkovito, temveč celo škodljivo. V očeh tega človeka je bilo toliko trde odločnosti, ki je izključevala sleherno možnost, da bi se dal oplašiti.
•Torej 6i me dal zgrabiti, da bi se maščeval nad svojim očetom?« je vprašala Varilija.
»Nisem vedel, da si Varova hči,« je odgovoril Eleazar. »Vedel 6em 6amo, da ei bila ljubimka
Marka Adonija, sina Valerija Grata. In ker imam poravnati tudi z njim dolg račun, zato 6em te dal zgrabiti. Pa te mi je pripeljal Bog Izraelov, ki je Bog maščevanja, v roke tudi za stare račune. Bodi zahvaljen, Najvišji!«
Potem se je obrnil k svojim.
»Brž, dečki, pohitite z žrtvami za jutranjo daritev, da se dvigne žrtveni dim v nebo pred Tistega, ki polaga naše sovražnike za fiodnožje našim nogam, potem pa bomo 6odili to ponosno hčer Rima, ki nas skuša oplašiti.«
Medtem ko je morala Varilija razjahati in jo je skupina mož na vidnem me^fu zastražila. je krenil Eleazar z vsemi drugimi dostojanstveno k žrtve-niku. šest ovnov so bili zavlekli h grmadi in 6am Eleazar je drugega za drugim zaklal. Kri, ki so jo zajeli v bakreno posodo, je glavar polil po drvan, pomočniki pa so medtem odrli žrtve in jih razparali. Ko so očistili drob. je vzel Eleazar ledvice in 6alo, jih položi' na grmado in ukazal zanetiti ogenj. Ko ee je začel plamen in dim prasketajoče dvigati jx>d nebo, se je žrtvujoči še z nožem, od katerega je kapljala kri, obrnil proti vzhodu, dvignil roke in molil:
»O Večni, veselim 6e tvoje moči,
uslišal si željo mojega srca,
tvoja roka je našla tvoje sovražnike.«
Nato so zakurili ognje, ovne 6o nataknili na 6 uro ve kole in jih pekli, a okoli ognjev 60 po svoje plesali.
»Eli... Eli...«
Vrteli so se kakor obsedeni, 6e prijemali za roke, tolkli z nogami pa jih spet dvigali in divje vzkrikali, kakor bi rezgetali. Varilija je bila strta. Kaj bodo napravili z njo ti ljudje, ko bo dionizič-na omamnost njihovih pe6mi in plesa dosegla 6voj višek?
Obisk pri snStanu na Javi
Sprehod po čarobnem dvoru in razgovor z mogočnim javanskim
gospodarjem
Znana nizozemska pisateljica Jo von Am-mers-Kiiller, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu, jo v nemškem listu opisala obisk pri javanskem sultanu v Djocji. Svoj obisk popisuje takole:
_ Sultan iz Djocje na Javi je potomec stoletja stare, mogočne javanske knežje rodbine. Njegov zakonik časti jo jako lnhko ranljiv in veliko je brezdno, ki loči njegovo vzvišeno osebo od drugih navadnih smrtnikov. Le malo visokih uradnikov v Indiji je veščih iz dolgoletnih izkušenj zamotanih ceremonij, ki spadajo k osebi in dvoru sultana.
»Škoda, da niste iprišli nekaj dni prej«, mi je dejala prijazna gospa rezidenta in mi prinesla zbirko albumov s posnetki raznih dvorskih slavnosti. ln je povedala, da je bila nedavno taka slovesnost in da trajajo od osmih zvečer do šestih zjutraj, ker ne sme nihče od gostov oditi prej, preden sultan ne odide.«
Glavna cesta Djocje na Javi voli naravnost na veliki trg, kjer je z obzidjem obdani Kraton, to jc mesto.zase v mestu, kot Vatikan v Rimu. Pravili so mi, da biva v Kratonu deset tisoč ljudi, ki so posredno in neposredno na razpolago sultanu. Komaj sem imela belo obzidje za selioj, sem začutila, kot da sem po-fHilnoma v drugem svetu. Tudi to je Indija, vendar je življenje stalo tu najmanj tri sto 'let na svojem mestu. Vsi domačini — Javanci si morajo ob vstopu v Kraton sleči jopo (sa-rong), saj jim območju Kratona ni dovoljeno hoditi drugače, ko da so do pasu goli. V uradnih prostorih se širijo velike dvorane z ble-stečim se podom iz marmorja. Sedež sultana je ločen z ograjo. Na velikem trgu stoji sveto drevo in v sredi, v omreženem prostoru, biva sveti slon. Pred verando neke hiše sedijo ženske — stare in prav mlade — v vrsti.' Nepremično ždijo, imajo spotln.ji del obraza zastrt z ruto, in me s svojimi tihimi očmi radovedno in nezaupno opazujejo. Ko sem jim pokimala, so mi resno in svečano odzdravile.
Sultan iz Djocje ima razen svojega velikega, lepega orkestra in svojih lastnih plesalk tudi jKisebno telesno gardo, 600 vojakov, ki so oblečeni v čudovito, pisano šaro. ki pravkar strumno koraka mimo mene. Moški, ki me je vodil, mi je pokazal jako važen predmet: zgodovinsko nosilnico, kjer je vtelešena oblast sultanata. Če jo nosijo okoli, tedaj pade ljudstvo pred njo na koiena, kot pred samim sultanom. V j>osebnera poslopju so mi pokazali sultanove vozove in njegovo osebno zlato kočijo.
Slednjič sva prišla k vratom, ki vodijo v vladarjevo palačo. Pred vhodom so bili .vojaki v nizozemski uniformi. Nad vrati je »singhon« grozeča maska, napol žival, naprti človek, z ven molečim jezikom. Takih mask je vsa Indija polna. Sjioročili so moj prihod in ko sem
nekaj minut čakala, je prišlo polno radovednežev in so molče nepremično zijali vame. Nenadoma pa, kot bi zaipihal sunek vetra, so se priklonili do tal. Naglih korakov je prišel k meni mlad moški. Vrhu temnega saronga je imel črno svileno jopo in za širokim svilenim pasom je tičalo zlato bodalo. Zagledala sem pameten obraz in dvoje temnih oči, ki so me pogledale skozi zlate naočnike. Nagovoril me je v nizozemščini, da ga veseli sfiozunti me, ker da je z mojim sinom vred študiral v Delftu na Nizozemskem.
Delft pa tehniška visoka šola... siredi Kratona... Stopam is prestolonaslednikom 6kozi »najsvetejše« sultanovih palač, mimo čudne mešanice hiš in vrtov, mimo galerij, ki so njih okna vsa zaprta s polknicami, vendar sem dobro čutila, da na stotine parov oči kuka name skozi špranje. Ali mi niso ipravili, da ima sultan 60 žena? Ali celo 80? S prestolonaslednikom sva kramljala o Ddlftu, o Nizozemski, medtem pa so na levi in desni padale v pesek temne postave. Spomnila sem se, da je v Delftu zmeraj študiralo mnogo sinov bogatih Javan-cev ali domačih sultanov, ki so živeli kot drugi dijaki in jim seveda ni nihče izkazoval »božanskih časti«.
Stopiva na neko galerijo in skozi odprta vrata jirihaja nasproti majhen, vitek moški. Le fcn:ko da sem si bila mislila, da mora biti sultan iz Djocje velik in debel? Nemara zato, ker sem videla na slikah, da so bili taki sultani zmeraj debeli in vsi polni draguljev in svetinj. Nisem utegnila napraviti dvorskega poklona, zakaj dal mi je takoj roko. Toda prestolonaslednik je s spoštljivo kretnjo dvignil sklenjene roke do čela, pireden je nagovoril očeta in me predstavil.
Sultan je bil oblečen v temnorjav sarong in v jopo iz rožastega bombažnega blaga, ki je bila j>olna otroških rdečih in rumenih cvetk. Jopa je imela ozke rokave in visok stoječ ovratnik, ki je v njem njegova dolga, ozka brada skoraj izginila. Nobenega prstana ni imel, nobenega drag-ulja, nobenega okraska, kair me je zares razočaralo. Njegov sin je ves čas v veliki poniž-nosti 6tal zraven in je vsak očetov stavek ponovil s» sklonjenimi rokami. Sultan ni sedel na zlatem prestolu, ampak na prav navadnem stolu v prav navadni, dasi bogati 6obi. Pa je bil vendar tu mali gospod vladar, kar se je izražalo v sleherni njegovi kretnji, v njegovih potezah in v barvi njegovega glasu. Njegov nasmeh je bil očarljiv, v nagubanem obrazu so bila usta kar mladostna in v njegovih ozkih, rjavih očeh se je izražalo zaničevanje do ljudi. Izpraševafl me je o mojem pisateljevanju in me vprašal, ali mi je znano, da se zgodovine nizozemskih pisateljev rav nič ne strinjajo z javanskimi kronikami, edtem ko mi je princ prevedel te besede, je
26
Oporoka osmih bojevnikov
Ko je izbruhal te besede, Kennedy odide iz salona, vrata pa tako zaloputne za seboj, da se vojvodova mati vsa prepadena strese.
Nekaj minut nato pa ie inšpektor Kennedy ze prišel iz dežja pod kap. Zunaj so ga namreč nenadno od vseh strani obdali poročevalci, ki so okoli dvorca že dva dni rojili kakor ose okoli .medenega štruklja. Kennedy je sicer močno cenil časopisno silo in se je z njenimi zastopniki splošno dobro razumel. Ko pa je eden izmed gospodov dejal, da iz tistih špilj, ki jih zdaj vsak dan dobivajo namesto pričakovanih klobas, res ne morejo skuhati nobene juhe, ki bi bila kaj prida, takrat pa je Kennedy na vso moe vzrojil in si pošteno
dal duška. Saj je bil takega duška tudi potreben. ♦
Ko so se vrata za Kennedyjem zaprla, lady Finsbtiry skozi lorgnetto pogleda odvetnika.
»Kako prostaški človek je ta inšpektoric pravi.
»Svojo dolžnost izvršuje, mylady.«
»Ali je tudi to njegova dolžnost, če pa o mojem sinu govori take prostaške besede kakor je beseda srček?«
»On mora preiskovati, mylady — in zoper postavo ravna, kdor bi ga v tem hotel ovirati.«
»Ali mar s tem hočete morda reči, da sem storila kaj zoper postavo? Dozdeva se mi, da ste prekoračili svojo kompetenco, gospod Crew!«
Preden odvetnik na ta napad more kaj odgovoriti, se na srečo odpro vrata, skozi katera vstopi Hammond, poln voeselega smeha.
Mylady se brž obrne kakor razkačena tigrica, da takoj plane na novo žrtev. Ko pa spozna Ham-monda, se njeno obličje kar spremeni.
II
segla ozka sultanova roka po nekem, v rdečo ruto zavitem predmetu, ki je bil zraven njega na marmorni mizi. Odmotal je rdečo ruto in prikazala se je debela knjiga, vezano v usnje.
»Tole,« jerekel prestolonaslednik, »je knjiga, k; jo je spisal moj oče in je zgodovina naše rodbine. Ilustriral jo je neki umetnik, ki živi na našem dvoru.«
S skrbno, skoraj nežno kretnjo je sultan odprl knjigo. Besedilo je sestojalo iz risanih čirk, pod njim pa je bila na vsaki strani akva-reina slika v pisanih barvah in zlatu. Vse figure so bile v javanskem slogu. Človek, ki je ilustriral to sultanovo knjigo, je brez dvoma velik umetnik in zvest služabnik svojega vladarja. List za listom je sultan odpiral pred menoj in mi z mehkim glasom razlagal besedilo, ki mi ga je prestolonaslednik z vdano potrpežljivost jo prevajal. To so bila sama junaška dejanja, napadi hudobnih demonov, ki so bili vsi z nadčloveško hrabrostjo odbiti, neusmiljeno obsojeni in dalje ženske, ki so junaka s ponižnostjo in nežnostjo občudovale. Krog mene je bila neznanska tišina Kratona, sonce se je v zlatu in vročini blestelo na belili stenah, zdaj pa zdaj je neslišno šinila postava mimo, časih je zapihljal veter skozi rastlinje in zdaj in zdaj se je oglasil ptiček v kletki pred vhodom. Pred menoj pa je sedel j>otomec teh bogov in vladarjev s svojim usodnim obrazom, očarljivim smehljajem in globokim pogledom. Tu je čas stal 6tolctja dolgo, ter je »zgodovina« še pravljica iz »Tisoč in ene noči«, poslednja pravljica v svetu časopisov, radijev in filmov...
Knjiga je bila debela; brez dvoma je obsegala več sto strani in bila sem v hudih škrip^ cih. Dejali 6o mi bili, da moram jaz končati
avdienco, vstati in se posloviti. Mislila sem, da bom najmanj petnajst minut na obisku, toda kako naj bi znaj odšla, ko se je zgodovina sultanovega rodu počasi odvijala pred menoj kakor film? To bi bilo surovo. Polagoma se mi je začelo vse mešati pred očmi, imena in besede so mi brnele po glavi. Potem sem sjjo-znala: kar mi je 6iiltan kazal in razlagal, to je bila zgodovina bojev, ki so jih imeli vladarji teh jKikrajin v prejšnjem stoletju z Vzhodnoindijsko družbo in z nizozemsko vlado.
Ne vem, koliko časa je trajal moj obisk. Nobene ure ni bile v sobi in nobenega zvoka ni bilo slišati, ki bi bil oznanjal čas. A slednjič sem se le poslovila od malega, knežjega moža v rožasti jopi. ki se mi je z vso vljudnostjo zahvalil za obisk in me je spremil prav do vrat sobe. In spet sem stopala zraven mladega princa po sončnih potili, mimo galerij z zaprti-timi okni, mimo služabnikov, ki so spoštljivo poklekali. »Pozdravite mi svojega sina.« mi je dejal po nizozemsko in čez čas dodal: ... »in pozdravite še Delft, ko boste prišli spet tjakaj.« Ozrla sem 6e v njegov vzhodnjaški obraz z vljudnim obvladanim smehljajem. Njegov oče je spadal v ta čarobni svet..., toda on? Potem ko je tri, štiri leta preživel kot zahodnjaški človek, kot vesel, brezskrben dijak, ki ga niso vezale nobene kneževske časti? Le kako se je mogel spet privaditi ceremonijam tega obzidanega sveta? In kako bo izvajal svojo nalogo kot sultan, kadar bo prevzel vlado?
»Kako pa je bilo?« so m« ob povratku iz-praševali sopotniki. Kako? Povsem drugače, kot sem si predstavljala. Nisem videla ne prestola, ne plesalk, ne haremskih žensk, ne orientalskih I ceremonij. Vendar je bilo to eno od najbolj čudovitih doživetij mojega življenja.
Hali oglasi[
Prodamo
1 a »Biondo«
pomaranče v košarah po ca. 17 kg napivdaj na Ja-nežtčevl cesti 61. IS po 4.70 Ur ca Kg. Kličite telefon fit. 17-14.
I Službe 1 ™
Dobe:
Služkinjo l
za vsa hišna dela> pridno in pošteno iščemo. -Nastop 1. marca. - Streliška ulica 32-1.
Zahvala
Za vse izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob kridki izgubi naše predrage mame in stare mame, gospe
Znane Ane
se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo vsem. Posebno zahvalo smo dolžni prečast. gospodu župniku Bergant Antonu iz Šmihela za vso dušno tolažbo, ki jo jim je nudil za časa njihove dolge bolezni. Prav prisrčna hvala tudi ostali častiti duhovščini iz Šmihela in oo. frančiškanom iz Novega mesta, zlasti preč. g. p. Ciprijanu, ki jih je v bolezni večkrat obiskal. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pa izrekamo za izkazano poslednjo čast iskreni: Bog plačaj!
Novo mesto, 24. februarja 1942.
Žalujoči Znančevi.
»Ah — Vi ste mladi mož? Kje pa ste bili danes in včeraj? Slišim, da Vam je Lloyd zanjial nalogo, da najdete demante!«
Hammond se ji lahno prikloni: »Naravnost s Stanfordskega gradu prihajam, mylady. Bržkone ste v listih že čitali, da je bil tam oskrbnik umorjen. Slutim, da je ta zločin v zvezi z vojvodovim umorom. — Ali ste poznali Thompsona, gospod Cre\v?«
»Poznal, dasi le površno. Pred letom dni sem nekoč z vojvodom bil tam v gradu. Imela sva docela praven opravek. Oskrbnik se mi je zdel... hm... nekak posebnež. Njegov pogled je imel nekaj fantastičnega, če smem tako reči. — Kako pa, da ste se tako naglo premislili ter se odpeljali na grad Stanford? Kakor da bi imeli šesti čut, gospod Hammond.«
»Naj po pravici povem, da nikakor nisem pričakoval da bom siromaka našel mrtvega.«
»Ali ste mrliča res našli v tako skrivnostnih in dramatičnih okoliščinah, kakor je bilo popisano v jutranji izdaji ,Stara'?«
»Moj prijatelj Stuart, ki je tisto poročilo spisal, pač rad nekoliko pretirava, kakor vsi časnikarji. Nekam skrivnostno je pa vendarle bilo.«
Lady Finsbury sunkovito vstane ter odšumi iz salona, zraven prijazno pogleda Hammonda ter malomarno pokima odvetniku.
»Stari dami sem se malo zameril,« se nasmehne Crew, ko so se vrata za njo zaprla. »Poskušal sem ji pojasniti, da inšpektor Kennedy izvršuje zgolj svojo dolžnost, ampak ona ga pač ne mara.«
»Ali se je medtem, kar mene ni bilo, kaj posebnega zgodilo?«
»Koliko sreče je inšpektor s svojo preiskavo imel, tega seveda ne vem. Sicer pa so danes odprli oporoko. V njej ni bilo nikakih presenečenj. Tudi mrliški ogled je dopoldne že bil.«
»Kaj pravi uradni izrek?«
»Kakor smo pričakovali: Umor v zvezi z ropom, izvršen od enega ali večih neznanih ljudi.«
»Brezžično iskanje Cambella bržkone tudi ni ni bilo uspešno?«
»Tudi ne. Že večkrat sem ga brezžično iskal, pa vselej brez uspeha. Čemu naj bi se Cambell — če seveda še živi — zdaj^ čez celih devetnajst let kar na lepem oglasil? Sploh pa se mi vse skupaj dan na dan zdi večja uganka. Zato ubogemu inšpektorju nikakor ne zavidam njegove naloge, ki mu jo lady Finsbury še, kolikor je le mogoče, otežuje. Zdi se, kakor da bi pozabljala, da gre za smrt njenega svaka, katero skuša inšpektor baš razjasniti. Razbita vaza jo je mnogo bolj potrla kakor pa umor. Prav nič bi se zato ne čudil, ko bi svojega sina pregovorila, naj si najame drugega pravnega svetovalca, češ da tak mož, ki razbija dragocene vaze, ni sposoben Stanfordom premoženje upravljati.«
Hammond se na ves glas zasmeje.
»Sem že opazil, da je mylady dama, ki ima sila izrazite predsodke ter na vso moč razvite simpatije in antipatije. — Ali je med gosti sicer vse v redu, gospod Crew?«
»Mislim, da je. Kaj pa vi? Ali boste Lloyda ubožali za tistih šest tisoč funtov?«
»Bom.«
»Vidim, da vas občutki manjvrednosti ne mučijo,« nekam porogljivo omeni odvetnik. »Vsekakor vam voščim najboljši uspeh. Sodim pa — če bo v tej res več ko skrivnostni zadevi dosegel kdo kak uspeh, ga boste prej vi, kakor pa dobri inšpektor.«
»Kaj takega pa je težko napovedati, gospod Cre\v,« kratko odvrne Hamniond. »Inšpektor je prav dober kriminalist. Ali ste ga kaj videli?«
»Odšel je iz salona malo minut prej, preden ste vi prišli Najbrž je odšel v park ali pa v zimski vrt.«
»Hvala. Ga že najdem. Ali za zdaj ostanete tukaj? Zato vprašam, če bi vas moral prositi kakega j>ojasnila.<
»Zazdaj še ostanem. Seveda se moram z mladim lordom Finsburyjem — prav za prav z njegovo materjo, ki si je povsem neupravičeno prilastila vso oblast v hiši — še marsikaj domeniti in urediti.«
»Kar dobro! Morda vas kdaj kasneje še obi-ščem, gospod Crew.«
Hammond stopi okoli hiše, a inšpektorja ne najde. Ko pa zavije okoli ogla, ga sreča polkovnik Westfall, ki se mu menda na vso silo mudi,
»Dober dan gospod polkovniki« ljubeznivo pozdravi Hammond.
»Dober dan, gospod Ilammondl Ali ste kaj videli gospoda inšpektorja Kennedyja?<
»Nisem ga videl, tudi jaz ga iščem, gospod polkovnik.«
»Hm I Pravkar sem dobil zelo čudno pismo...« V sredi stavka umolkne.
»Le kar naprej pripovedujte, gospod polkovnik. Pravkar ste dobili pismo...?«
»Pismo je pisal Leslie Cambell!«
»Kaj pravite?« Hammonda je kar nazaj vrglo.
»Da — Leslie Cambell, tisti, ki je bil izginil.«
»Razumem, gospod polkovnik. Oprostite mi pa, če me je prvi hip lo malce razburilo.«
»Tudi meni se ni bolje godilo, vam rečem.«
»Rad verjamem — čez dvajset let! Ali imate morda pismo pri sebi, gospod polkovnik?«
»Imam ga, ne vem pa, ali bi bilo prav, ko bi vam pismo pokazal, gospod Hammond. Saj vi niste zastopnik policijske oblasti.«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramar«
izdajatelj: inž. Jože Sodil
Urednik: Viktor Cenčii