POPLAVNA PODROČJA NA B L O K A H (S 15 S L I K A M I MED BESEDILOM I N 2 K A R T A M A V PRILOGI) FLOOD AREAS ON BLOKE (WITH 15 FIGURES I N TEXT A N D 2 MAPS I N ANNEX) D R A G O M E Z E SPREJETO NA SEJI RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI I N UMETNOSTI DNE 7. JUNIJA 1983 Uredniški odbor Svetozar Ilešič (glavni urednik), Ivan Gams, Drago Meze, Mi lan Orožen Adam.c, Mi lan Šifrer UREDILA I V A N GAMS I N DRAGO MEZE Izvleček UDK 556.166 (497.12-13) Poplavna področja na Blokah Na visoki dinarski kraški Bloški planoti so zaradi specifičnih geomorfoloških in hidrografskih razmer tipična poplavna področja, k i j i h je avtor podrobno proučil. V zaključnem poglavju je podal nekaj novih ugotovitev, k i dopolnjujejo morfogenet- sko sliko celotne obravnavane pokrajine. Abstract UDC 556.166 (497.12-13) Flood Areas on Bloke (South Slovenia) On the high- ly ing dinaric karst Bloke plateau there are, owing to the specific geomorphological and hydrographic conditions, typical f lood areas which were stu- died by the author in detail. I n the conclusion the study provides some new state- ments which make an addition to the morphogenetic picture of the entire investigated area. Naslov — Address Dr. Drago Meze, znanstveni svetnik Znanstvenoraziskovalni center SAZU Geografski inšt i tut Antona Melika Novi trg 4 61000 L jub l jana Jugoslavija 1. UVOD Bloke so visoka kraška planota, po površini majhna, 48 km2 , a morfogenetsko izredno zanimiva. V hipsografskem smislu je sestavljena iz dveh delov: spodnjega, v viš ini okol i 720—750 m, k i ga obl ikujejo široke, ploske, večidel mokrotne, v glav- nem med seboj povezane doline, in zgornjega, k i je iz plečatih zaobljenih brd in hr ibov, k i se pno okrog 100 m nad dol inami, z višinami 820—850 m in nekaj čez (najvišja sta Lisec, 872 m in Veje, 862 m). Po M e 1 i k u (1955, 93—94; 1959, 523— 524) je vršni del Blok ostanek pliocenskega ravnika, kakršen je dobro ohranjen tudi v b l i žn j ih Rutah na severovzhodu in Vidovski planot i na severu. Med Blokami in omenjenima sosednjima planotama pa je bi la bistvena razl ika v geomorfološkem razvoju po nastanku pliocenskega ravnika. Medtem ko so na Rutah in Vidovski pla- not i imele eksogene sile zelo pomembno vlogo, saj so se potoki zajedli naravnost vanju in z boka več sto metrov globoko (okol i 300—600 m), je bi la na Blokah in- tenzivnost postpliocenske erozije komaj okrog 100 m. Rezultat imenovanega razvoja je močna preoblikovanost in znatna odstranitev pliocenskega ravnika sosedov Blo- ške planote, v nasprot ju z n jo, k jer je planota izvrstno ohranjena. Planotast značaj Blok in vanjo vrezanih p l i tv ih in širokih dol in s položnimi pobočj i je bi l , k l j ub znatni nadmorski višini, privlačen tudi za človeka (stara naselitev s potmi, k i so že zgodaj vodila iz notranjost i Slovenije čez Bloke k mor ju ) . — Vse zgornje navedbe so povzete po že c i t i ran ih M e l i k o v i h delih (1955, 93—97; 1959, 522—527). Bloke razčlenjujeta dve bol j ali manj vzporedni, dinarsko usmerjeni dol in i , po M e 1 i k u imenovani vzhodna in zahodna Bloška dolina. Vzhodna Bloška dolina se šir i od Runarskega, oziroma v širšem smislu od Raven jugovzhodno od Runarskega, na severozahod prot i Krampl jam in sv. Duhu, zahodna pa od Ulake čez Velike Bloke, Novo vas in Faro k Met l jam (Metlje je domače ime za sicer uradno označbo vasi Metulje) na jugovzhodu. Obe dol in i sta s potokom Bloščico povezani med seboj. Dol in i sta široki in ploski in z majhn im strmcem, zato teko vode po n j i j u leno, v številnih zavojih, večja deževja pa povzročajo poplave. Tako je predvsem v dol in i Bloščice od Runarskega do Ve l ik ih Blok, k je r Bloščica ponika, na jugovzhod od n j i h pa zalije zahodno Bloško dolino le ob ekstremno visokih vodah. 2. GEOLOSKO-GEOMORFOLOŠKI OPIS Po novi »Osnovni geološki kar t i SFRJ« listov Ribnica in Postojna je Bloška planota sestavljena skoraj iz samih t r iadnih kamnin, le na skrajnem jugu je višje obrobje planote iz ju rsk ih apnencev. Triadne kamnine so v vel ik i večini iz dolomita, k i je na l istu Ribnica označen kot zgornjetriaden »pasast in zrnat dolomit« (nori jska in ret i jska stopnja), na l istu Postojna pa kot »glavni dolomit«. Dolomit je razšir jen v vsem osrednjem, jugovzhodnem in zahodnem delu planote. Vanj je skoraj v celoti vrezana široka dolina Bloščice do Vel ik ih Blok ter Bloško in Farovško polje. Glavni dolomit na Blokah je del dolge in široke cone, k i se razteza v dinarski smeri od Loškega potoka in Ribnice čez Vidovsko in Rakitniško planoto do Bar ja ob Borov- niščici. Severovzhodni del planote v večini sestavljajo dolomit i s plastmi sljudnatega skrilavca, skrilavec, peščenjak z ool i tn im apnencem, lapornat apnenec, laporni skri- lavci in dolomit s peščenjakom. Med vsemi kamninami Bloške planote so tc naj- pomembnejše, saj se v n j i h porajajo vsi glavni dotoki Bloščice, k i j i dajejo tol iko vode, da zdrži v toku po različno prepustnem dolomitu vse do Vel ik ih Blok. Južno in jugozahodno obrobje planote je sestavljeno iz jurskih apnencev in dolomitov. T i gradi jo najv iš j i obod planote z Bloščkom (1060 m) in Vel ik im Zu- panščkom (1022 m) kot najviš j ima ploskima vzpetinama na jugu ter 837 m visoke Stražnice na jugozahodu; prva dva že predstavljata skrajn i severozahodni del Po- točanske planote. Široke doline Bloščice in pr i tokov zapolnjujejo drobnoklastične kvartarne f lu- vialne naplavine. Kol iko je naplavine, se ne da zatrdno ugotovit i , ker ob potokih n i n ik jer razkr i ta živoskalna dolinska osnova. O sestavi naplavine opozarja M e 1 i k (1955, 95—96) »na pretežno svetlo, očividno starejšo glino, k i je le malo pod po- vršjem in se z znatnejšo konsistentnostjo razl ikuje vsaj nekol iko od rahle in sipke površinske plasti«. Zdi se, da je avtohtonega izvora, in sicer »učinek preperevanja dolomitn ih kamnin, k i ponajveč obdajajo v n izk ih gr ičih in hr ib ih široke doline bloških potokov in je vidna domala povsod po bloških strugah«. Debelino naplavine razkr ivajo sicer redki požiralniki (v domačem jeziku ime- novani »požrhi«) v akumulaci jskih ravnicah. Tak požrh je v strugi Bloščice za- hodno od Krampel j (med vasjo in opuščenim Srnelovim mlinom) in dva severno od njega ob ponikalnic i manjšega potočka Ravniščice; prv i se pokaže le ob n izk i vodi, ko se steka vanj voda Ribjeka, desnega pr i toka Bloščice, sicer teče čezenj po podaljšani strugi v bl ižnjo Bloščico ob Srnelovem ml inu, požrha ob ponikalnici Ravniščice pa se napolnita le ob visoki vodi. Globina imenovanih požrhov je okrog 5 m, tol iko pa naj bi bi la tudi debelina naplavine aluvialne ravnice. Sestava napla- vine, žal, n i v nobenem požrhu tol iko razgaljena, da bi j i bi lo mogoče ugotovit i natančnejši sestav. Posebno pozornost vzbuja večj i ostanek naplavine v jugozahodnem delu Fa- rovškega pol ja z značilnim ledinskim imenom Resje; M e l i k jo ne omenja. V izko- p ih vojaških jarkov na severnem obrobju Resja, kater ih večina seže do živoskalnc osnove, je v dnu nad korodirano dolomitno osnovo rdeče-rjava ilovica, pomešana z lepo zaobljenimi prodnik i železovca in kremena, kater ih premer je p r i največj ih tud i do 5 cm. I lovica prehaja navzgor v prhko preperelino, pomešano z drobnim do- lomi tn im gruščem. Naplavina leži na zakraseli dolomitni osnovi, saj je v izkopanih j a r k i h različno debela (menja se že na kratke razdalje), v povprečku pa je debela 1—2 m. V osredju Resja ni požiralnikov, so pa na severnem in severovzhodnem obrobju, ob prehodu na živoskalno Farovško polje; v dnu požrhov je razgaljena živoskalna osnova. Tla v Resju so valovita, na gosto posejana s p l i t v imi vrtačami. Živa skala sega ponekod do površja; na st iku z i lovico je korodirana. Rjava ilovica je ob površju prhka, v globl j ih plasteh pa zelo kompaktna. SI. 1. Farovško polje z juga (s pobočja Cela): v sredini je zahodni del Resja s slabšo, težko, peščeno-ilovnato prstjo, poraščeno s trdo hidrof i lno travo ter redkimi bo- rovci in brezami; zadaj desno Fara. Resje je ime za celotni južn i del Farovškega pol ja. Prvotno je bi la tod gmajna s skupno pašo. Kasneje, x>b deli tvi , so južn i in vzhodni del Resja, z boljšo zemljo, spremenili v nj ive, na zahodu pa je zaradi slabših ta l »gmajna« ostala. Kot taka sega na sever do večj ih požrhov na Farovškem pol ju, na vzhod pa nekako do ceste Meti je—Fara. Tud i severni del Farovškega pol ja n i brez naplavine. V dnu dveh požrhov je na živoskalni osnovi razkr i ta prodna nasipina, sestavljena iz drobnega proda, peska in peščene ilovice. Med prodnik i je največ prodnikov železovca in kremena, med kater imi dosegajo največj i premer okrog 4 cm. Ob pol jsk i pot i na zahodni strani Resja je slediti prod do višine okrog 5 m nad dnom Farovškega pol ja; najmanj tako debela je morala b i t i torej naplavina na Farovškem pol ju. Bloško planoto prepreza več prelomov dinarske smeri. Glavni prehaja iz Poto- čanske suhe doline, Loškega potoka in Reti j na Novo in Nemško vas do Mramoro- vega p r i Pajkovem; v Novi vasi se p r ik l juč i nanj prelom, k i se vleče od Racne gore in čez Metlje. Za geomorfologijo Bloške planote je zlasti pomemben prelom, k i teče po dol in i zgornje Bloščice čez Runarsko prot i jugovzhodu na Potočansko planoto. Temu vzporeden je na vzhodnem delu Blok prelom ob sv. Duhu, Ravniku in Hi- tenem. Na prelome je na Blokah vezan del vodne mreže. Tako je predvsem z zgornj im lokom Bloščice med Runarskim in Krampl jami , dalje z zgornj im delom Ribjeka in s Sušico. Prelomi nakazujejo tudi glavno orografsko slemenitev na planot i v smeri SZ-JV. Na prelomnici je podolje severozahodno od Nove vasi, obakraj katerega sta Bloški h r ib (828 m) in Ogrnik (824 m) in 752 m visoko sedlo med n j ima; tega podolja se je poslužila tud i cesta med Novo vasjo in Lužar j i . — Zgornje ugotovitve kažejo, da je na Bloški planoti v prevladi s t rukturn i relief. 3. HJDROGEOGRAFIJA Skoraj s celotne Bloške planote danes odvaja vodovje Bloščica. Izjema so kraška Farovščica na jugu, dalje kraška kotanja v Ravnah na jugovzhodu z lastnim kraškim hidrografskim omrežjem in Ravniščica na severu, k i ponikne v požrhu le slabih 400 m pred Bloščico. Po M e l i k u (1955, 94—95; 1959; 522) je bi l prvotni tok z Blok usmerjen na severozahod, kasneje, v obdobju zakrasevanja, v zgornjem pliocenu pa da se je domnevno razvilo več med seboj ločenih p l i tv ih kraških kotanj s samostojnimi ponikalnicami, tako posebej v vzhodni kot tudi v zahodni Bloški dol ini. V pleistocenu so se zaradi spremenjenih k l imatskih pogojev ponikve zamašile, doline so se zapolnile z nasipino, vode so si podaljševale površinske tokove in tako naj b i se potok iz vzhodne Bloške doline prebi l do potoka v zahodni dol ini , se z n j im združil i n nadaljeval tok inverzno na jugovzhod k Vel ik im Blokam in še naprej do požiralnikov na Bloškem al i celo še jugovzhodneje na Farovškem pol ju. Ohranjena naplavina v Resju kaže celo na to, da je bi l , domnevno v pleistocenu, tok Bloščice sklenjen vse do južnega dela Farovškega pol ja. Obstaja celo možnost, da je voda na jugu pol ja zastajala in se razl i la v manjše jezero. Tej domnevi v p r id bi govorila debelina (okrog 5 m) in sestava sedimentov v Resju (ilovica, pomešana s prodnik i železovca in kremena). Večj i del sedimentov je b i l kasneje odstranjen, a nekaj j i h je še ostalo tud i na Farovškem po l ju stran od Resja, posebej ob požrhih. Ojezeritvi b i bi la lahko vzrok zamašitev večine požrhov v območju Resja, k i so zakr i t i še danes, odpr l i pa so se požrhi na pol ju ob Resju in severno od njega, v katere je odteklo jezero, danes pa teče vanje ekstremna poplavna voda. M e 1 i k o v e izsledke o prvotnem odtoku z Bloške planote in kasnejšem pre- usmerjanju rečne mreže in nastanku današnje Bloščice pot r ju je jo tudi raziskave G o s p o d a r i č a in H a b i č a (1979, 28). Zanimiva je njuna ugotovitev, da se je s poglobitvi jo osrednje Cerkniške doline na Blokah preusmeril odtok, in sicer tako, da se je južn i del doline na Blokah hitreje poglabljal zaradi podzemeljskega odtoka prot i Bloški pol ici in s tem pri tegni l nase tudi severni del Bloščice. Cerkniščici je bi la tako odtegnjena skoraj polovica prvotnega porečja, k i se je na Bloški planoti izoblikovalo v samostojno hidrografsko omrežje s podzemeljskim odtokom. Bloščica ima povir je in srednji tok v večidel neprepustnih kamninah severo- vzhodnega dela planote. Tam se poraja večina nadzemskih pr i tokov Bloščice: Runar- ščica, B latn i potok z Mrzl ico, Kra j ič i n Ribjek, medtem ko pri teka izpod Slemena na severozahodu vanjo Beden iz dolomitnega sveta, bl izu tam, izpod Male Slivnice, prav tako iz dolomita pa obdobni potoček brez imena, k i se steka v Bloščico p r i U lak i (podrobno hidrografsko omrežje kažeta pri loženi kar t i 1 in 2). Bloščica pr i normalnem stanju ob prehodu iz naplavine na dolomit, jugovzhodno od Vel ik ih Blok, ponikne v ozkem in globokem požrhu. Ob dvigu vodne gladine se posluži najprej pomožnega požrha južno od Ve l ik ih Blok, nekol iko stran od struge, ob še v iš j i vodi pa poplavi Bloško polje, ekstremne vode pa tudi Farovško polje. \ SI. 2. Podveliki vrh, zaselek Velikega vrha (zadaj) je na robu polja ob Farovščici. Ob kraškem izviru, danes zajetem za vodovod, je stal m l in ; sedaj je tam hiša. Aluvialna ravnica Farovščice je v mokr inah (spredaj), zato so naselja in ob- delan svet v pobočju nad ravnico. Po dol in i na jugozahod od Fare oziroma Nove vasi priteka stalni potok, ime- novan Farovščica, k i ga napajata dva močna studenca (Studenec pod vasjo istega imena in studenec brez imena ob zaselku Podveliki v rh pod cesto Studenec—Nova vas). Farovščica se ob hr ibu p r i Far i steka na Farovško polje, k je r p r i normalnem vodnem stanju ob vstopu nanj ponika v prvem požrhu. Pr i Far i se izl iva vanjo s severa potoček Sušica, a le ob višjem vodnem stanju, sicer pa ima suho strugo ( ime!); ob visokih vodah, kot bomo še videli pa znatno prispeva k poplavam ob Far i in na Farovškem pol ju. Plitva kraška kotanja v Ravnah ima t r i krajše potočke s samostojnimi poni- kalnicami, od kater ih pa je le eden stalen (Zabjek), ostala dva pa sta periodična (večji od n j i j u , Grdala, teče po pol ju severno od vasi). Zabjek pri teka iz severozahoda in se v Mal ih Ravnah izl iva v večj i požrh z zagatno steno, k jer stoj i opuščen Le- sarjev ml in . Samostojno ponikuje tudi že imenovana Ravniščica na severnem delu planote. Izvira v nizkem razvodnem predelu Iške, sestavljenem iz neprepustnih spodnje- t r iadnih kamnin, teče skozi Ravnik in zahodno od Lahovega ter ponika v min ia turn i slepi dol in i v večih požrhih izdolbenih skozi lastno nasipino v karbonatno osnovo. Eden od požrhov, naj južnejši, je glavni, drugi pa so pomožni; vanje priteče voda, ko glavni požrh obnemore. Ob večji suši Ravniščica ne priteče n i t i do glavnega požrha, ampak izgubi vodo že pred n j im, ob ekstremnih poplavah pa zalije do vrha kotanjo ob požrhih na robu smrekovega gozda in se zlije v podaljšano, s smre- kovini gozdom poraslo pl i tvo dolino, po kater i se steka v bl ižnjo dolino Bloščice malo niže sotočja Ribjeka z Bloščico. Od Lahovega navzdol je Ravniščica regulirana, na kar kaže ravna struga, enako tudi Ribjek malo vzhodno od Ravniščice, k i pa je reguliran v večjem delu toka; na predvojni topografski kar t i 1 : 25 000 je bi l Ribjek že reguliran, Ravniščica pa še ne. V kraškem delu Blok je, razen že imenovanih, še nekaj obdobnih potočkov, k i oživi jo le ob visoki vodi. Tako je s Topolščico v Topolu, s potočkom severno od Studenca med vasjo in cesto prot i Runarskemu in s potočkom, k i ima izvir v kra- škem studencu p r i Nemški vasi, imenovanem Rupa. Ob visoki vodi pa oživi jo tudi mnogi izv i r i (npr. dva pr i Metl jah, pa Kotla zahodno od Krampel j in obadva, k i vzdržujeta umetno Bloško jezero), k i veliko prispevajo k poplavl janju dol in na Blokah. Po širokih aluvialnih ravnicah majhnega strmca teče Bloščica s pr i tok i v šte- v i ln ih meandri l i . Tako je predvsem v vzhodni Bloški dol in i z Bloščico in obema izvirnima krakoma, Runarščico in Blatn im potokom. Manj izrazit meandrski tok imajo Bloščica v zahodni Bloški dol in i , Farovščica in Ravniščica pa v srednjem toku. Vse vodovje se steka z Bloške planote podzemsko prot i Loškemu in Cerkniškemu pol ju. Razen Farovščice nima nobena druga redno tekoča voda kraškega izvira, saj se porajajo v neprepustnih kamninah, nekatere tudi v manj prepustnih dolo- mi t ih . Poudari t i pa je treba, da tvor i jo pov i r ja potokov v dolomit ih studenci, kater ih moč se ob visoki vodi močno ojača; mnoge od teh studencev so, zlasti v zadnjem času, s pr idom zajeli za vaške vodovode. Ob visoki vodi pa oživi jo mnogi občasni izv i r i v ob l ik i pravih bruhalnikov. Tako je z izvirom Sušice in bl ižnje Rupe, To- polščice v Topolu, Grdale in manjšega potočka južno od nje v Ravnah ter Kotla p r i Krampl jah. Tud i sicer skromni izv i r i na južnem apneniškem obrobju zahodne Bloške doline (Stari studenec, Beč in Kurjec) se ob visoki vodi tol iko okrepi jo, da priteče voda iz n j i h na Farovško polje in poplavl ja ( R. S a v n i k , 1969, 49). 4. POPLAVE I N POPLAVNA PODROČJA Loči l i bomo pogoste in ekstremne poplave. Obseg pogostih poplav kaže mo- kroten svet v dol inah potokov. M o k r i n e , v l judski izreki »mlake«, so posledica visoke talne vode, počasnega odtoka površinske vode zaradi majhnega strmca po- tokov in aluvialnih ravnic, z n j im zvezanih števi lnih meandrov in pl i tve struge po- tokov pa tudi goste zaraščenosti a luvialnih ravnic s h idrof i lno travno vegetacijo, k i zadržuje vodi odtok. Vsak nadpovprečni dvig vode zato najpre j poplavi mo- krotna tla. Razširjenost mokr in je prikazana na stari jugoslovanski topografski kar t i 1 : 25 000, l ist Cerknica l d , današnje stanje pa na ODK meri la 1 :5 000; zazna- movane so tudi na pri loženi kar t i 1. Ker v povojnem času na Blokah n i bilo po- membnejših regulaci jsko-melioraci jskih del, se razširjenost mokr in na predvojni kar t i dobro sklada z mokr inami , označenimi na l ist ih ODK. Izjema je le dolina Rav- niščice v spodnjem toku, k jer so mokrine zaradi reguliranega toka v glavnem odprav- ljene. Mokrine so ob vsej Bloščici do Vel ik ih Blok. Največ j i h je ob sotočju Blatnice in Blatnega potoka, v srednjem toku zahodno od Krampel j in ob severnem vznožju SI. 3. Značilne mokrine v poplavni aluvialni ravnici zahodno od Zakraja, v pov i r ju Ribjeka. Bloškega hr iba; obsežne mokr ine so tudi ob Bednu okrog sv. Miklavža in ob Blo- ščici med Vel ik imi Blokami in ostr im zavojem potoka prot i vzhodu nad Ulako. K l jub regulaci j i spodnje Ravniščice je njena aluvialna ravnica nad Ravnikom še vedno zelo mokrotna. Večje mokr ine so tudi v pov i r ju Ribjeka, zahodno od Zakraja in ob Farovščici, zlasti ob njenem zgornjem toku. Mokrotn i svet na Blokah izdajajo tudi ledinska imena, kot : Resje, Resnice, Zavode, Log, Mrtvice, Bajer, Mlake, Ze- lenec, Mahovnice, Ribjek, Zabjek, Glina, k i j i m je slediti po vseh aluvialnih ravnicah na planoti. Mokr ine so neposeljene. Kol ikor so ob n j i h naselja, so ta tol iko dvignjena nad aluvialno ravnico, da j i h pogoste poplave ne dosegajo. Tud i mline ob potokih, razen Srnelovega ob Bloščici, k i pa so danes vsi opuščeni, pogoste poplave niso ogrožale. V o d n i r e ž i m B l o š č i c e kažejo podatki vodomerne postaje v Vel ik ih Blokah. Na Meteorološkem zavodu SR Slovenije smo dobi l i podatke o višini vode Bloščice za desetletno obdobje, k i so zajeti v spodnj i tabeli. Povprečna srednja višina vode odseva splošne kl imatske poteze, k i se odražajo v zgodnje pomladanskem in sekundarnem jesenskem višku, kateremu pa je zelo bl izu tudi ju l i j sk i . Preseneča, da so povprečne ekstremne vode daleč najvišje sredi poletja, v j u l i j u , sledita m u pa september in oktober. Potencialna nevarnost ekstrem- n ih poplav je torej največja sredi vegetacijskega obdobja, kar je vel ika neugodnost za kmetovalce (to ugotovitev je treba jemati z rezervo, saj je opazovano obdobje za tovrstne sklepe prekratko in verjetno tudi anormalno, govori pa n je j v pr id po- datek, da je bila med največ j imi poplavami, k i j i h pomni današnji rod, prav 21. avgu- SI. 4. Široka aluvialna mokrotna ravnica Bloščice nad Srnelovim ml inom je vsa v mokrinah. sla 1977, ko je v pol ure dosegla višina vode 186 cm, kar je povzročilo silovito po- plavo), medtem ko poplave septembra in zlasti oktobra niso presenetljive, saj je ludi bilo najvišje vodno stanje na Bloščici v opazovalnem obdobju v oktobru Tabela 1 Bloščica (Velike Bloke) 1970—1979 Povprečna srednja višina — v cm I. I I . I I I . IV. V. V I . V I I . V I I I . IX. X. X I . X I I . Letna 83,0 84,2 85,2 88,6 80,1 84,1 86,8 80,8 81,5 86,9 87,6 86,7 84,6 Povprečna maksimalna višina — v cm L I I . I I I . IV. V. V I . V I I . V I I I . IX. X. X I . X I I . Letna 113,4 107.8 125,1 123,7 105,6 127,3 143,3 131,0 137,5 135,2 125,0 123,5 124,9 Absolutni obdobni mesečni in letni maksimum — v cm Abs. I . I I . I I I . IV. V. V I . V I L V I I I . IX. X. X I . X I I . obdobni 160 138 160 ¡42 150 176 174 186 184 190 160 165 190 (5. X. 1974) s 190 cm (povprečna višina vode je 84,6 cm). Opazovani podatki tudi kažejo, da so na Blokah na jpogostnejši močni nal iv i od ju l i j a do vkl jučno oktobra, novembra pa že zgubljajo na moči, a dobivajo na pogostnosti. Da je obdobje opazovanj vodnega stanja Bloščice res prekratko, kažejo spodnji padavinski podatki tridesetletnega obdobja (1931—1960) iz Vel ik ih Blok, objavl jeni v Letnih poroči l ih meteorološke službe za leto 1962, str. 39. Tabela 2 Povprečna količina padavin — v cm I . I I . I I I . IV. V. V I . V I I . V I I I . IX. X. X I . X I I . Letna 96 85 80 103 119 132 97 100 130 158 152 119 1371 Padavin, večj ih od l c m , je bio v obdobju 1931—1960 na leto povprečno 121,1 dni, večj ih od 10 cm 46 dni in večj ih od 20 cm 19,2 dni. Največ padavin je v jesenskih mesecih (32,1 %) , z viškom v oktobru, 8,1 % manj j i h pade poleti, zima in pomlad pa sta si skoraj enaka (21,9 oziroma 22 %) . Letni padavinski maksimum je oktobra in novembra, sekundarni jun i ja , k i mu je pa zelo bl izu septembrski. V letni razporeditvi padavin izstopa zlasti izrazit jesenski višek. Preseneča pa, da je na Blokah, k l jub visoki nadmorski legi, relativno malo padavin (nekaj manj celo kot v L jub l jan i , v pr imer jav i z b l ižn j im Loškim potokom pa kar 13 % in z Rakitno celo 19 % manj ) . Kaže, da predstavlja snežniška gorska pregrada na jugu in javorniška na zahodu znatno oviro vlažnim vetrovom, k i ob n j i j u oddajo glavni del moče, ob vzhodnem in severnem robu Bloške planote pa n i višje gorske pregrade, kot je npr. pr i Raki tn i K r im in Loškem potoku Potočansko pogorje z Veliko goro, ob kater i bi se odcejala preostala moča na poti v notranjost Slovenije. Ekstremne poplave sežejo izven mokr in in zali jejo čez in čez široke aluvialne ravnice. Izven n j i h se razšir i jo tudi na Bloško in celo Farovško polje, k i j u le de- loma pokriva tanka plast naplavine, v glavnem pa imata živoskalno, peščeno dno, poraščeno z močno rušo. Aluvialna ravnica Bloščice je ob ekstremnil i poplavah vsa pod vodo; z dal jš imi k rak i seže poplavna voda tudi v ravnice pr i tokov. Tako je tudi z Ribjekom, k i ob normalnem vodnem stanju sicer ponika v manjšem, a izrazitem požrhu na severnem robu aluvialne ravnice Bloščice, ob v iš j i vodi pa teče še okrog 300 m naprej po po- daljšani strugi v Bloščico. Naval ekstremne poplavne vode Bloščice je tolikšen, da mu požrha jugovzhodno in južno od Vel ik ih Blok nista kos, zato ubere voda pot po podaljšani t ravni strugi na Bloškem pol ju prot i močnemu požrhu na južnem obrobju pol ja (t ik severno od ceste Nova vas—Bloška polica ob prehodu te na obrobje pol ja). Ekstrernni vodi tud i ta ne zadošča, zato se razli je obakraj travne struge in se zliva pod cestnim mostom v umetno strugo, obdano z nasipom, k i je speljana prot i Far i do prestopa na Farovško polje. Na tej poti pa j i je v oviro visok cestni nasip zahodno od Nove vasi, močno dvignjen leta 1977 ob modernizaci j i ceste Nova vas—Bloška polica. K l jub temu, da je v nasipu poleg mosta nad umetno strugo Bloščice še šest revnih prepustov, ekstremna voda na široko poplavi Bloško pol je severno od ceste, in če je zelo obilna, tudi večj i del ostalega pol ja med Novo vasjo in Ve l ik imi Blokami. Ceste danes ne poplavi več, jo je pa avgusta 1977, takoj po modernizaci j i , ko je nastopila ekstremna poplava, in je zaradi premajhnega števila SI. 5. Široka aluvialna ravnica Farovščice nad Faro je v znatnem delu mokrotna in poraščena s hidrof i lno travno vegetacijo; v sredini Fara in Nova vas, zadaj Slivnica. cestnih prepustov vdr la voda čez cesto in jo močno poškodovala; ob popravi lu so bi l i pr is i l jeni v nasip vgradit i še pet cevnih prepustov. Tud i jugovzhodni del Bloškega pol ja med cesto Nova vas—Bloška polica in Faro zalijejo ekstremne poplave. Voda se drž i umetne, z nasipom obdane struge, v katero se stekajo tudi vode iz cestnih cevnih prepustov. Le malo južneje od cestnega nasipa se izliva vanj obdobni potoček, k i ima izvor v kraškem izv i ru Rupa ob Nemški vasi, k i ob visoki vodi močno naraste. Po Rupi ojačana poplavna voda Bloščica teče naprej prot i Far i , k jer se j i s severa pr idruž i obdobno tekoča Sušica in z jugovzhoda stalni tekoči potok Farovščica. Sušica pridere ob visoki vodi na dan v ob l ik i močnega kraškega izvira severno od Nove vasi i n teče v regul irani strugi skozi Novo vas do izliva v Farovščico. Združenim vodam podaljšane Bloščice, Farovščice in Sušice požrh p r i Far i , v katerega se sicer steka Farovščica, ne zadošča, zato teče voda naprej na Farovško polje k drugim požrhom, s kater imi je polje na gosto pre- preženo; največja med n j im i sta sredi in na jugozahodnem obrobju severnega dela polja, več manjš ih pa je na vzhodnem obrobju Resja. V toku po Farovškem po l ju zaliva poplavna voda na široko številne plitve depresije, najprej v severozahodnem delu pol ja, kasneje pa tud i v osrednjem in jugovzhodnem, odvisno od količine vode in t ra janja visokega vodnega vala. Vel ik delež k poplavi Farovškega pol ja prispevata Farovščica in Sušica. Fa- rovščica na široko poplavi tudi lastno aluvialno ravnico, predvsem Log v zgornjem delu doline, in če je ekstremno visoka, seže iz širokega povi r ja tudi na jugovzhod ob cesti v Topol. Samostojno poplavi tudi pl i tvo kotanjo sredi pol ja v smeri Krvic SI. 6. Eden od požrhov v Ravnah (desno spredaj), kamor se steka ekstremno visoka voda Zabjeka, ko je vel ik požrh z zatrepno steno, malo niže od Lesarjevega mlina, ne more požreti i n se zato nad steno prel i je v sicer suho travno strugo in po nje j k požrhom v Ravnah. nad Topolom, ko se steka v kotanjo voda s severozahodnega pobočja Belovke, nekaj pa prispeva k poplavam domnevno tudi dvignjena talna voda. Ob ekstremno visoki vodi poplavi Sušica ob iz l ivu v Farovščico v krajšem odseku cesto med šolo in Faro. To se zgodi predvsem takrat, kadar je ekstremno visoka poplavna voda tudi v podaljšani strugi Bloščice in v Farovščici in je zato Sušici oviran izl iv, zato si l i nazaj in se dvigne tako visoko, da doseže cesto in se čez njo zliva na Farovško polje. V dnu doline, severozahodno od Topola, je izvir obdobnega potočka Topolščice, imenovan Odtučna, iz katerega se ob visoki vodi ta steka na jugozahod k požrhu in poplavi ožjo travno ravnico ob potočku; od severa pri teka v Topolščico manjši obdobni potoček, k i ob ekstremnih vodah tudi prispeva k poplavi Topolščicc. Po- plava ob Topolščici nastopa navadno samostojno. Ob največj ih poplavah, kakršna je bi la npr. 24. septembra 1933, pa pridere poplavna voda s Farovškega pol ja na jugovzhod in se združi s poplavno vodo Topolščice; Topola tudi najvišje poplavne vode ne dosežejo. Ekstremne poplave nastopajo tudi v Ravnah na Blokah. Največje so ob Zabjeku, stalnem potočku v severozahodnem delu kotl inice. Poplavna voda zalije vel ik del obsežnega nizkega in širokega povi r ja južno od Runarskega, od koder se steka po globl j i in ož j i dol in i v večj i požrh s skalnim zatrepom v Mal ih Ravnah. Če je vode tol iko, da je požrh ne more požreti, se dvigne tako visoko (okrog 5 m) , da doseže cesto nad požrhom in se čez n jo odteka po podaljšani t ravni strugi na jugovzhod k dvema požrhoma ob cesti severozahodno od Raven; tako je bi lo tudi ob zadnji laki poplavi 22. avgusta 1977, ko je voda poplavila celo Lesarjev ml in , k i je ob mlinščici visoko nad strugo potoka. V požrha se sicer steka voda obdobnega potočka, katerega daljši, levi k rak , imenovan Grdala, izvira na jugovzhodnem robu doline kra jš i levi pa severno od vasi. Ob visoki vodi poplavl ja tudi Grdala. Ko ob ekstrem- n ih poplavah pridere do obeh požrhov tudi voda Zabjeka, zajezuje Grdal i odlok, zato na široko poplavi polje ob potoku in celo zahodni del vasi. Južno od Raven je še en manjši obdobni potoček, k i ob visoki vodi poplavi del pol ja južno od vasi, ko teče prot i požrhu »v Logu«. V spodnjem toku Ravniščice, v ko tan j i ob požrhih, ekstremno visoke vode požrhi ne zmorejo, zato ta kotanjo napolni do vrha, in se iz nje zl i je v podaljšano pl i tvo dolino v gozdu, po kateri po dobr ih 250 metr ih doseže Bloščico oziroma točneje podaljšano strugo Ribjeka malo pred njegovim sotočjem z Bloščico. Dva prepusla v cestnem nasipu čez dolino Ribjeka zahodno od Krampel j ne moreta odvesti vse ekstremne vode, zato se ta ob mostu dvigne, zalije aluvialno ravnico nad n j i m in steče po cesti čez most prot i Bloščici. Cesta je zato v stalni nevarnosti pred večj imi poškodbami. Ekstremna poplavna voda Bloščice, ojačana z vodo Sušice in Farovščice, se s Farovškega pol ja umika več dni (navadno 3 do 4 dni, ob ugodnih pogoj ih tudi teden dni, če je npr . že pred poplavo zemlja močneje namočena), podobno tudi Bloščica z Bloškega pol ja in s poplavljene aluvialne ravnice nad Ve l ik imi Blokami. Zadnja taka poplava je bila 22. avgusta 1977. Takrat npr. iz opuščenega Srnelovega SI. 7. Srnelov ml in v aluvialni dol ini Bloščice ne dela več; služi le zasilnemu stano- vanju. mlina ob Bloščici, zahodno od Krampel j , t r i dn i n i bi lo mogoče p r i t i po suhem do ceste ob njem. Stebrov ml in v Vel ik ih Blokah, h kateremu seže ekstremna poplavna voda največ do hišnega praga, je avgustovska poplava 1977 zalila 25 cm visoko, a se je iz njega tudi h i t ro umakni la. Takrat so bile poplavljene tud i spodnje nj ive na levi strani Bloščice ob Vel ik ih Blokah, medtem ko do vasi, k i stoj i na živoskalni terasi okrog 4 m nad potokom, tudi najvišje poplave ne sežejo. Iz zahodnih Raven se n i odtekla poplavna voda t r i dn i ; živino so spravi l i iz poplavl jenih kmet i j na varno k drugim kmetom v vasi. Starejši l judje v Ravnah tako velike poplave ne pomni jo ; tudi septembrska poplava leta 1933 je bi la v Ravnah manjša. N i pa bi lo tako na Farovškem pol ju, k i je bi lo leta 1933, po iz javah domačinov, v celoti pod vodo, saj se je poplava združila s poplavno vodo Farovščice, segla pa je tudi skoraj do Metel j (fantje so se s splavom iz Met l jan pel jal i v Novo vas), medtem ko je prišla 22. avgu- sta 1977 le do požrhov v južnem delu Resja; južn i del Farovškega pol ja je bi l takrat poplavl jen le ob Topolščici. Je pa avgustovska poplava zalila v dol in i Farovščice cesto Hud i vrh—Podvel ik i vrh, česar ne pomni jo n i t i najstarejši domačini, Bloščica pa je odnesla del malo pred poplavo asfaltirane ceste Nova vas—Bloška polica. 5. PRST I N RASTJE NA POPLAVNEM SVETU Kmeti jska zemljiška skupnost cerkniške občine je investitor projekta »Ureditev Bloške planote«, v okv i ru katerega so bile po naroči lu Vodnogospodarskega podjet ja Hidrotehnik iz L jubl jane narejene tud i »Pedološke preiskave Blok« (dr. S t e p a n - č i č Dušan in drugi, 1980). V naslednjem povzemamo iz 24 strani obsegajočega elaborata za naše namene poglavitne rezultate. V preiskavo so bi la zajeta zamočvirjena zemljišča na planoti, tako ob celotni Bloščici z Ribjekom, v dol in i Farovščice in ob obeh potočkih v Ravnah; manjka le kartografski prikaz prst i ob Ravniščici i n v pov i r ju Ribjeka p r i Zakraju. Izdelana je bi la pedološka karta, k i so j i služi l i l ist i ODK mer i l 1 : 5 000 in 1 : 10 000. Ela- borat obsega opis ta ln ih enot, reprezentančnih prof i lov in kemičnih analiz. Na pedološki kar t i je pr ikazanih 12 pedosistematskih enot, zajemajočih avto- morfna in h idromorfna tla (prva »so se razvila na terenih, k i j i h navlažuje samo padavinska voda«, druga pa »pod vpl ivom visoke talne vode«), Avtomorfna t la za- jemajo osem pedosistematskih enot: sprsteninasta in r java rendzina na dolomitu; r java pokarbonatna tla na dolomitu; ko luv i j pokarbonatnih tal na dolomitu; kom- pleks rendzine in r j av ih pokarbonatnih tal na dolomitu; sprana tla na i lovnatem nanosu pleistocenske dobe; globoko oglejena sprana t la na i lovnatem nanosu ple- istocenske dobe; evtrična r java tla na werfenskih in rabel jskih skladih; evtrična r java tla na starejšem aluvi ju. Hidromorfna tla pa obsegajo le št ir i pedosistematske enote: globoko oglejena obrečna t la; srednje močan humusni hipoglej; močan hu- musni hipoglej; šotasta tla. Na poplavnih področj ih Bloške planote nastopajo skoraj sama hidromorfna tla. Nj ihov nastanek je pogojen z visoko talno vodo, zaradi znatne nadmorske višine pa tudi s hladno in humidno k l imo. Posledica tega je, da se zaradi anaerobnih raz- mer odmr l i rastl inski deli niso mogl i normalno razkro j i t i , ampak so se slabo raz- kro jem ohrani l i v obl ikah, k i spominjajo na šoto, ponekod pa so se razvile prave šotne plasti. »Če izvzamemo globoko oglejena obrečna tla, tvor i jo h idromorfna tla Bloške planote prehod od mineralnih h idromor fn ih tal k organskim (šotnim) hidro- mor fn im tlom« ( S t e p a n č i č in drugi, 1980, 14). Globoko oglejena obrečna tla so mlada in slabo razvita. Značilen zanje je debel humusni horizont, k i je v spodnjem delu prof i la karakterist ično oglejen. »Začetno, komaj opazno oglejevanje začenja v globini 50—60 cm . . . izrazitejše pa v globini pod 70 cm, do koder seže vpl iv talne vode v normalno vlažnih letih« ( S t e p a n č i č in drugi, 1980, 14). Talna voda se zadržuje v glavnem v globini pod 80 cm, v deževnem obdobju pa se dvigne do okrog 50 cm globine. Ob Bloščici je globoko oglejenih obrečnih tal malo. Največ j i h je zahodno od Krampel j , v do- l in i ob Vel ik ih Blokah, nekaj malega v pov i r ju desnega pr i toka Bedna in v dol ini Ribjeka zahodno od sv. Duha ter na obeh straneh poplavljene doline vzhodno od Skufč. Globoko oglejena obrečna tla so zelo pr ik ladna za travinje, ne pa za nj ive; zanje bi bi lo treba naredit i globinsko drenažo. Daleč največj i del h idromorfn ih tal sestavlja srednje močan in močan humusni hipoglej; na prvem so razšir jeni mokr i t ravn ik i s slabo k rmo, na drugem pa močno zamočvir jeni t ravn ik i z zelo slabo k rmo in nasploh z izrazito močvirsko vegetacijo. Na srednje močnem hipogleju so »v globini 50—100 cm mestoma naleteli na po- grebene horizonte, k i predstavljajo največkrat vložke šole ali slabo razkrojene organske snovi« ( S t e p a n č i č in drugi, 1980, 15). Nemalokrat pa se jav l ja jo v globini 40—60 cm al i tudi globlje plasti dolomitnega grušča. T la močnega humus- nega hipogleja so tipično močvirska. »Močvirjenje nastaja zaradi visoke talne vode, k i sega p r i tej ta lni obl ik i v cono od 20—50 cm pod površino« ( S t e p a n č i č in drugi. 1980, 17). Zaradi ovirane drenaže so tla pr i močnem humusnem hipogleju do vrha oglejena. Procesi oglejevanja v površinskih horizont ih pa niso vselej dobro izraženi, ker vsebujejo veliko organskih snovi, v posameznih pr imer ih do 50 % ; v spodnjih plasteh pa je pogosto zaslediti »vložke pogrebene šote al i gytt je, k i pre- idejo navzdol v masiven mineralni del tal, glinaste teksture« ( S t e p a n č i č in drugi, 1980, 17). Srednje močan in močan humusni hipoglej sta najbol j razširjena v vsej aluvialni ravnici Bloščice, Ribjeka, Farovščice in Zabjeka. Tud i šotasta t la, kot predstavnik najbol j mokrotn ih tal, so precej pogosta. »Razvila so se v depresijah ob menjajočem vpl ivu mineralne in organske kompo- nente. Podtalje tvor i jo plasti šote, gyt t je in gline« ( S t e p a n č i č in drugi, 1980. 18). Na šotastih tleh so najbol j zamočvir jeni t ravnik i . V aluvialni ravnici Bloščice so šotasta tla v večjem obsegu razvita severno od Vel ik ih Blok in ob Runarščici, izven nje pa predvsem v Ravnah ob Grdal i in levem pr i toku Zabjeka. Avtomorfn ih tal je na poplavnih področj ih malo. Kol ikor j i h je, so v spodnjih delih položnejših dol inskih pobočij, k i j i h poplave še dosegajo, ne predstavljajo pa mokrotn ih ta l ; občasno so celo presuha. Največje površine zavzemajo na Bloškem pol ju, k i je sicer podvrženo pogostim poplavam, n i pa na n jem mokrotn ih tal, am- pak so na n jem najširše zastopana »evtrična r java tla na starejšem aluvi ju«, v severozahodnem delu pol ja pa »sprsteninasta in r java rendzina na dolomitu«; ta je v ožjem pasu ob Bloščici tudi na levi strani njene aluvialne ravnice ob Vel ik ih Blo- kah in ob Gmajn i nad vasjo ter južno od Srnelovega mlina. V večjem obsegu je rendzina razširjena tudi v vzhodnem in severnem delu doline Farovščice, na jugu te pa seže z obrobja »koluvij pokarbonatnih tal na dolomitu«. Vegetacija na poplavnih področj ih Bloške planote, k i j i h izdajajo hidromorfna tla mokr in , je na humusnem hipogleju in na šoti t ipično močvirno travinje z ma- hom, k i je uporabno le za steljo al i v najboljšem pr imeru kot konjska krma. Nekaj na boljšem so obrečna, globoko oglejena tla, k i pa j i h je malo in so zelo ugodna za travinje, ne pa tudi za druge kul ture, za kar bi bilo treba vpl iv globinskega vlaženja odstranit i s cevno drenažo. Maksimalne poplave sežejo izven mokr in na aluvialnih tleh na avtomorfna tla, k i pa so v vel ik i večini pr imerna le za travinje s senožetmi, nekatera pa tudi za nj ive (r java pokarbonatna tla na dolomitu, »koluvi j pokarbonatnih tal na dolomitu«, »sprana tla na pleistocenskem ilovnatem nanosu«). 6. REGULACIJE I N MELIORACIJE V prirodne mokr ine je človek na Blokah le malo posegal. Še najbol j je opazen človekov poseg ob Ribjeku, k i je, razen v pov i r ju , do izteka v Bloščico reguliran. K l j ub regulaci j i pa je ožja ravnica ob Rib jeku še vedno mokrotna, čemur pa se n i čudit i , saj je odtok zaradi zastajanja vode v mokro tn i ravnin i Bloščice tudi ob Ribjeku prepočasen. Manjša, tudi že omenjena, regulacija je bi la narejena ob spod- njem toku Ravniščice, ob Bloščici pa na obeh k ra j i h mosta p r i Crnelovem ml inu. Občinska zemljiška kmeti jska skupnost je v zadnjem času začela resno mis l i t i na mel ior i ranje mokro tn ih zemljišč na Blokah, za kar je naročila izdelavo ustrez- nega elaborata; o n jem smo spredaj že govori l i ( P r e š e r e n , Z r i m š e k , 1980). SI. 8. Mlaka v a luvia ln i ravnici Ribjeka za umetno pregrado potočka, k jer goj i jo lovci race. Pl i tvo obrežje je na gosto zaraščeno z bičjem. / SI. 9. Osrednji del Mlake ob Ribjeku. Idejni projekt predvideva izgradnjo petih zadrževalnikov. Zadrževalniki so mišljeni kot suhi, in sicer v ob l ik i pregrad s stalnim taln im cevnim izpustom, k i se ob na- l iv ih napolni jo, potem pa počasi prazni jo; čas praznenja bi t ra ja l povprečno 2—4 dni. Štirje zadrževalniki (Bloščica 1, Mrzlek, Blatnica in Ribjek) bi b i l i v zgornjem delu porečja Bloščice, zato bi zadrževali relativno majhen del visokega vodnega vala. Z n j im i bi občasno izgubil i zaradi preplavitve ob upoštevanju stoletnih padavin le okrog 19,5 ha t ravniških površin, bi pa z dodatnimi hidrotehničnimi ukrepi (regu- laci ja potokov) lahko pr idobi l i vel iko kval i tetn ih travniških in n j ivsk ih površin (vkl jučujoč tud i zadrževalnik Bloščica 2, okrog 200 ha). Glavni zadrževalnik, Bloščica 2, b i b i l na spodnjem delu porečja, nekaj več kot 2 k m nad požrhom pr i Vel ik ih Blokah. V njem bodo zaradi velikega hidrografskega zaledja vodne količine že precej velike. H idrotehnik i so mnenja, da bi za zmanj- šanje visokega vala zadostovala 3,86 m visoka pregrada z dvema talnima izpustoma premera 80 cm in s prel ivom širine 20 m, in da p r i nal iv ih do Q 20 ne bi prišlo do poplav. Ugotavl jajo pa, da je koeficient zmanjšanja odtoka vprašl j iv, če bi zadostil vsem potrebam, saj požrhi niso preiskani in zato n i znana nj ihova zmogljivost požiranja. Površina akumulaci je Bloščice 2 bi bi la p r i maksimalni zapolnitvi (pri Q 100) 18 ha. Skupna površina preplavljenega zemljišča vseh petih zadrževalnikov bi torej znašala 37,5 ha, kar je 8 ,28% celotne površine melioracijskega področja. Z opisanimi regulaci jsko-melioraci jskimi posegi bi b i l osušen vel ik, resda naj- pomembnejši del mokrotn ih tal na Blokah, nekaj bi j i h pa še vedno ostalo. Tako je z dolino Farovščice, z Zabjekom in Grdalo v Ravnah, z dolino ob Ravniščici ter s pov i r jem Ribjeka med Zakrajem in predvidenim zadrževalnikom pr i Skrabčah. Ribjek je danes na mestu, k jer je predvidena pregrada zadrževalnika, že pregrajen, a s kompaktno pregrado, za katero stoj i voda, v kater i lovci goj i jo race; ledinsko ime tega dela aluvialne ravnice Ribjeka je Mlaka (si. 8 in 9). 7 POPLAVNA PODROČJA I N ČLOVEK Pogosto poplavljena mokrotna tla so bi la človeku na Blokah v veliko oviro. Izognila so se j i h naselja, ku l t iv i rana zemlja in komunikaci je; do n j i h sežejo po- nekod le ekstremne poplave. Kol iko je človek skušal izboljšal i mokrotna tla z regulacijami, smo že govori l i . Videl i smo, da so b i l i t i posegi zelo skromni, je pa v načrtu, kot rečeno, temelj i ta melioraci ja skoraj celotnih bloških mokrotn ih tal. Naselja ob poplavnih področj ih so tol iko nad n j im i , da j i h poplavne vode ne dosežejo. Izjema je le zahodni del Raven, k i ga največje poplave zali jejo, kot se je zgodilo septembra 1933 in avgusta 1977. Tud i ceste in večina voznih pot i so varne pred poplavami. K jer ceste prečkajo poplavna področja, so v nasipih tol iko dvignjene nad aluvialno ravnico, da j i h po- goste poplave ne dosežejo; temu so pri lagojeni tudi cestni prepusti. Tako je s cesto Lužar j i—Vel ike Bloke, k i na dveh k ra j ih prečka mokrotno dolino Bloščice, s cesto Nova vas—Bloška polica, s cesto Podveliki v rh—Hud i vrh—Met l je in s cesto Velike Bloke—Grahovo. Nekatere ceste pa ne k l jubu je jo največj im poplavam. Kot že ome- njeno je n j i m na udaru cesta Nova vas—Fara ob šoli v Novi vasi zaradi poplav Sušice, cesta Lužar j i—Vel ike Bloke ob prečenju doline Ribjeka in cesta v zahod- nem delu Raven, v pov i r ju pa poplavi Farovščica cesto Hud i vrh-—Podveliki vrh. Največje poplave zali jejo skoraj v celoti tudi cesti na Farovškem pol ju, in sicer cesto Fara—Metl je in Hud i vrh—Met l je ter nekatere vozne poti , k i prečkajo alu- vialne ravnice, tako na Farovškem in Bloškem pol ju, v dol in i Ribjeka, Runarščice in Blatnega potoka. Danes tudi ekstremne poplave poljedelstvu ne naredijo večje škode in to iz preprostega razloga, ker je n j i v zaradi močnega pešanja ne samo poljedelstva, ampak kmeti jstva nasploh, veliko manj , kot j i h je bi lo včasih. Kmetje pa so začeli opuščati nj ive najprej na manj ugodnih tleh, tako tudi tam, k jer so bile podvržene poplavam. Kol iko in k je vse so bile včasih nj ive, najbol je kaže franciscejski ka- taster, iz katerega je videti, da so bile nj ive tudi po vsem Bloškem in Farovškem pol ju, k i sta podvržena ekstremnim poplavam; na to kažejo tudi ledinska imena, kot Široke nj ive na Bloškem in Farovškem po l ju ter Devce in Lehe na Farovškem pol ju. Da je danes na obeh pol j ih veliko manj n j iv pa n i kr ivo le obdobno poplav- l janje, ampak predvsem pešanje poljedelstva. Nj ive opuščajo v pr id travnikov, kar kaže tudi na preusmerjanje kmeti jstva na intenzivnejšo, modernizirano tržno živi norejo, to pa je zaenkrat na Blokah, žal, bol j individualen kot splošen pojav. Mo- krotna t la so tudi v preteklosti izrabl jal i le za slabše travnike, pa še to le na naj- ugodnejših tleh; v večini so b i l i in so še danes namenjeni le stelj i (močvirno travo imenujejo domačini ložnina). Bloško polje je danes večidel v t ravnikih. Nj ive so le na bol j napetih delih po- l ja, zlasti na severozahodu v bl ižini Ve l ik ih Blok, ob cesti prot i Novi vasi in na obeh straneh ceste Nova vas—Bloška polica. Pač pa je vsa v n j ivah okolica vasi, k i je, razen n j i v na na jn iž j i terasi Bloščice, varna tudi pred na jv iš j imi poplavami Bloščice. Na Farovškem pol ju je več n j iv le v južnem delu, zlasti v b l iž in i Metelj in Topola ter na napetem svetu pol ja v smeri Hudega vrha. Vse drugo zemljišče je, tako na Bloškem kot Farovškem pol ju, v dobr ih t ravnik ih. Izjema je zahodni del Resja na Farovškem pol ju s slabšo, težjo peščeno-ilovnato prst jo, k i je poraščen s slabo hidrof i lno travo ter z redkimi borovci in brezami. SI. 10. Opuščena Stebrova žaga in ml in ob Bloščici v Vel ik ih Blokah; m l in služi le za stanovanje. Poplavno področje v dol ini Farovščice je v t ravnik ih in močvirskem rastju, zemljišče, k i ga zajamejo ekstremne poplave pa je ponekod tudi še danes v nj ivah. Tako je predvsem v dolinskem pov i r ju p r i Studencu ter ponekod tudi na desni strani doline med Studencem in Novo vasjo. V poplavnem svetu Ravniščice in spodnjega Ribjeka so danes samo travnik i , v srednjem in zlasti zgornjem toku Ribjeka pa tudi h idrof i lno travno rastje. Na Blokah je bi lo le sedem ml inov in ena sama žaga. Vzrok majhnega števila ml inov je v skromni vodni moči potokov in ne v n j ihovi potrebi, saj so Bločani do zadnje vojne in še nekaj časa po n je j sejali mnogo žit. Zmoglj ivost ml inov na pla- not i je bi la premajhna, saj so lahko inlel i le ob srednje visoki vodi (nizka voda je bila preskromna za poganjanje ml insk ih koles, poplavne vode pa premočne tudi za reguliranje z zapornicami na mlinščicah), zato so se posluževali zlasti številnih mli- nov na bl ižnjem levem povirnem k raku Cerkniščice, Gradiščici, predvsem v Malnih, z vzhodnega dela planote pa mlinov ob Kovpi oziroma Bistr ici v Brlogu in Pod- strmcu. Danes tisto malo žita. ko l ikor ga še pridelajo, zmeljejo v valjčnem ml inu v Cerknici. Manjša je bila potreba po žagah, saj so Bloke relativno skromne z le- som, zlasti kval i tetnejšim smrekovim in bukovim. K l jub temu pa je bila le ena žaga (Stebrova) premalo za njihove potrebe, zato so vozil i les tudi na žage ob Gra- diščici. Vsi m l in i in žaga so b i l i opuščeni po zadnj i vojski . 2e prva leta po n je j sta bi la opuščena oba ml ina na Farovščici (Malnarjev p r i Far i in ob kraškem izv i ru desnega pr i toka Farovščice v Podvelikem vrhu) , dalje Skrabčev m l in ob Ribjeku na Skrabčah, Srnelov m l in ob Bloščici zahodno od Krampel j (spada pod Nemško vas) ter Stebrov in Malnarjev ml in v Vel ik ih Blokah. Najdl je, do leta 1962, je kot obr tn i m l in obratoval Lesarjev m l in na Zabjeku v Mal ih Ravnah. Vse stavbe ml inov še stoj i jo in so predelane v stanovanja, le Stebrova žaga je razpadla. SI. 11. Skrabčev ml in ob Ribjeku ima še mlinsko kolo, a ne dela več. K poplavam na Blokah prispeva danes svoj delež tudi človek, in sicer s tem, da je popolnoma opusti l čiščenje strug, ob Farovščici i n na Farovškem pol ju pa je zasul več požrhov. S propadom mlinov in pešanjem kmeti jstva, predvsem živino- reje, ter izredno močno depopulacijo je prenehala skrb za čiščenje strug, zato so se te nekontrol irano na gosto zaraščale s h id ro f i ln im močvirskim rastjem, k i še bol j zadržuje vodni odtok, pospešuje zamočvir janje tal i n poplave. Intenzi f ikaci ja mo- kro tn ih tal pa po dolgoletnih izkušnjah in opažanjih domačinov povzroča pogo- stejšo meglo, večj i hlad v dolinah, k i je povezan s topl inskim obratom, z n j i m v zvezi pa tudi bol j zgodnje in kasne slane, kot so bile nekdaj. 8. SKLEP Na Bloški planot i so izrazita poplavna področja. Kažejo se v stalno namočenih t leh v široki aluvialni ravnic i Bloščice in pr i tokov od izvira pod Runarskim do iz- l iva v požrl i jugovzhodno od Vel ik ih Blok. Izol irana poplavna področja pa so še ob SI. 12. Ob mostu v Vel ik ih Blokah strugo Bloščice na gosto prerašča hidrof i lno rastje. SI. 13. Tudi niže od mosta v Vel ik ih Blokah je struga Bloščice zanemarjena in zato na gosto zaraščena s h idrof i ln im rast jem; zadaj Stebrov ml in. SI. 14. Pogled na strugo Bloščice više od mosta v Vel ik ih Blokah. Farovščici, Ravniščici in v večj i kraški kotan j i v Ravnah. Mokrolna tla so obenem področja pogostih poplav, ekstremne poplave pa zali jejo še širše dele dolin, stran od mokrotn ih tal, predvsem pa poplavijo sicer suho Bloško in Farovško polje, izven teh pa še nekatere manjše predele ob obdobnih potočkih na planoti. Na Blokah vzbujajo pozornost široke aluvialne ravnice, zapolnjene s f luv ia ln im peščeno-ilovnatim ter glinastim nanosom, z ma jhn im strmcem in p l i tv imi strugami potokov, kar povzroča počasno odtekanje vode, v pl i tvejših depresijah njeno zasta- janje in zamočvir janjc tal. Preseneča tako skromna postpliocenska globinska ero- zija (okrog 100 m), a izredno močna bočna erozija, k i je izdelala za relativno skromne potoke v razmeroma t rd ih kamninah (predvsem dolomit) zelo široke do- line. V pr imer jav i z b l ižnj ima kraškima planotama (Rute in Vidovska planota), k i sta močno načeti z globokimi in tesnimi dol inami, ustvar ja jočimi izrazito reliefno energijo, so Bloke ohranile planotast značaj, k i se kaže v okrog 100 m visokih gričev- nat ih kopah in slemenih nad širokimi, poplavnimi aluvialnimi ravnicami Bloščice in pr i tokov. Nenavaden je tudi zaokret Bloščice iz severozahodne smeri v zgornjem in srednjem toku na jugovzhod, v izrazito kraško področje, in to v neposredni bli- žini zgornje Cerkniščice. Po M c 1 i k o v i h ugotovitvah (1955; 1959) je današnja nenormalna l i idro- grafska in geomorfološka podoba Blok rezultat mlajše geološke preteklosti (zgornji pliocen in predvsem kvartar, zlasti pleistocen), ko se je, pred pleistocenom, v dveh vzporednih dol inah na planoti izoblikovalo več krašk ih kotanj z izol i ranimi kra- škimi potoki. Specifična pleistocenska k l ima z izdatno akumulaci jo pa je povzročila zamašitev požiralnikov in izdelavo enotnega toka na planoti, katerega nastanek je domnevno povezan tudi s posameznimi ojezeritvami (Me l i k , 1955, 94). Napla- vina je v tem obdobju prekr i la znatni del Blok, zlasti v območju med Volč j im, Krampl jami , Ulako in Vel ik imi Blokami. Neposredni vzrok mlajšega geomorfolo- škega razvoja so stalna mokrotna tla v š i rokih brezterasnih aluvialnih ravnicah, zaradi počasnega in zato močno vijugavega toka potokov po n j ih , s p l i tv imi stru- gami, pa tudi pogoste poplave. Zakaj Bloščica s pr i tok i ni na planot i globlje zarezana, si razlaga M e 1 i k (1955, 97) v prv i vrst i z dejstvom, da je enotni tok Bloščice nastal šele v kvar ta r ju in je zato min i lo premalo časa za izdelavo večj ih dolin. Menim, da k temu prispe- vajo tudi relativno majhna kol ičina vode, k i se ob normaln ih razmerah steka na planoto in je posledica relativno majhne kol ičine padavin (1371 mm) ter dejstvo, da so pr i tok i Bloščice k ra tk i in pr ihaja jo na dan v manjš ih izv i rk ih, zato tudi ob vi- soki vodi ne nosijo s seboj gradiva, k i je glavni povzročitelj intenzivnejše erozije. Majhno vodnalost bloških potokov je lahko razložit i tudi z zelo skromnim orograf- sko-hidrografskim zaledjem, s katerega se potoki napajajo, saj meri celotno po- vodje komaj 48 km2 , relativne višine vzpetosti, k i gravi t i rajo na planoto, pa dose- žejo povprečno le 100—150 m (največ na obrobju apneniške Potočanske planote z okrog 300 m). Zaradi zaraščenosti planote in blagih rel iefnih nagibov pa tudi ekstremne padavine, k l jub močnemu poplavl janju potokov, danes ne nosijo s seboj omembe vrednih kol ič in proda. * SI. 15. Enega od pritokov Bloščice so pr i Volčjem leta 1964 zajezili v umetno Bloško jezero, k i ga v dnu jezera napajajo tudi t r i je izvir i , k i v deževju bruhajo vodo. Ob jezeru so se že naselili številni vikendi. LITERATURA I N V IR I G o s p o d a r i c , R., H a b i č P., 1979, Kraški pojavi Cerkniškega polja. Acta carso- logica VIII/1978, 5—162, Ljubl jana. Letno poročilo meteorološke službe za leto 1962. Hidrometeorološki zavod LR Slove- nije, Ljubl jana. M e l i k , A., 1955, Kraška polja Slovenije v pleistocenu. SAZU, 162 strani, L jubl jana. M e l i k , A., 1959, Posavska Slovenija. Slovenska matica, 595 strani, L jubl jana. P r e š e r e n Tone, dipl. ing. gradb., Z r i m š e k Jasna, 1980, Ureditev Bloške pla- note, Idejn i projekt — Hidroinženiring, L jubl jana. S a v n i k , R. (mlajši), 1969, Občina Cerknica. Kra jevn i leksikon Slovenije, I. knj iga, 33—60, L jubl jana (splošni pregled občine in opisi vseh krajev na Blokah so delo Romana Savnika). Dr. S t e p a n č i č Dušan, dr. L o b n i k Franc, dipl. ing. P r u s Tomaž, dr. A ž n i k Mar jan, 1980, Pedološke preiskave Blok. Biotehnična fakulteta, VTO agronomija, Ljubl jana. Elaborat. FLOOD AREAS ON BLOKE (SOUTH SLOVENIA) S u m m a r y Bloke is the high-lying dinaric karst plateau which is composed mostly of the Triassic dolomites, only in the NW there is a complex of impermeable rocks in which originate al l the main tributaries of the Bloščica, the central hydrographic artery on the plateau. The higher-lying fr inge of the plateau between S and SW is composed of the Jurassic limestones and dolomites. Morphographically, the plateau is made up of broad al luvial plains, lying at the altitude of about 720 to 750 m, above which rise the square-shouldered highlands, which are approximately 100 m high and mostly wooded. The al luvial plains are covered w i t h a th in layer of deposits (clay, loam, t iny gravel), through which in many places water desappears in swal low holes. The main swallow holes are near Velike Bloke where at an average high water the stream Bloščica sinks, and at Fara near Nova vas where the karst stream Farovščica goes underground. The high water of the Bloščica prolongs its current onto the otherwise dry Bloško polje, whi le an extreme high water flows over i t to Farovško polje, i t joins the extreme high water of the Farovščica and the two streams inundate Farov- ško polje. On Bloško polje, and especially on Farovško polje there are numerous swallow holes, leading off the flood water into the karst interior. On the broad al luvial plain of the Bloščica, the Farovščica and of their t r ibu- taries there are typical flood areas w i t h high underground water and hydrophil ic vegetation, passing at some places into marsh. The flood areas have developed as a result of the very small gradient of brooks, of slow and highly winding current, and of the shallow channels. As soon as the water is a l i t t le above the average level, the banks are overflowed and the unprotected al luvial plain inundated. Beside the land along the Bloščica and the Farovščica there are on Bloke a few more isolated f lood areas, namely in the karst hollow depressions . that are no in direct contact w i t h the al luvial plain of the Bloščica. Such areas are to be found in the eastern part of Bloke, at Ravne and at Studenec, part ly also in the north along the Ravniščica, where the extreme high water, after a dry depression in the forest, comes together w i t h the flood water of the Bloščica. Regular floods on Bloke are rather frequent. Also extreme floods, which in- undate al l over the broad al luvial plains and most of Bloško polje and Farovško polje, are not rare — they occur at least once a year. KAZALO Izvleček — Abstract 275 (3) 1. UVOD 277 (5) 2. GEOLOŠKO-GEOMORFOLOSKI OPIS 277 (5) 3. HIDROGEOGRAFIJA 280 (8) 4. POPLAVE I N POPLAVNA PODROČJA 282 (10) 5. PRST I N RASTJE NA POPLAVNEM SVETU 289 (17) 6. REGULACIJE I N MELIORACIJE 291 (19) 7. POPLAVNA PODROČJA I N ČLOVEK 293 (21) 8. SKLEP 297 (25) L ITERATURA I N V I R I 299 (27) FLOOD AREAS ON BLOKE (Summary) . . 299 (27) S t r m c a Mramorovo KARTA 1 M a p i LEGENDA Legend: (D 0 POPLAVNA PODROČJA NA BLOKAH Flood Areas on Bloke PODROČJE POGOSTNIH POPLAV Area with the Regular Floods PODROČJE EKSTREMNIH POPLAV Area with the Extreme Floods PRIBLIŽNI OBSEG EKSTREMNIH POPLAV NA BLOŠKEM IN FAROVSKEM POLJU Aproxímate Circuit the Extreme Floods in the Bloke and Fara OŽJE POPLAVNE PROGE (ŠIROKE LE NEKAJ DESET METROV) Narrower Flood Lines (Wide Only Some Ten Metres ) OBČASNI KRAŠKI IZVIR Periodical Karst Spring STALNI KRAŠKI IZVIR Permanent Karst Spring OBČASNI PONOR(„POZRH ) Periodical Ponor STALNI PONOR („POZRH ) Permanent Ponor MERILO 2 5 OOO Lip ni vrh Izdelano v Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU 1983 Avtor: Drago Meze, risala Meta Ferjan, Bojan Humar tisk: C N inštitut za geodezijo in fotogrametri jo, ljubljana Strmca Ulaški vrh \ 958 Mramorovo KARTA 2 Map 2 POPLAVNA PODROČJA Flood Areas on Bloke LEGENDA: Legend: O • ~S S 2 & A A BLOKAH PREDVIDEN VODNI ZADRŽEVALNIK Foreseen Place for Water Accumulation PREDVIDEN OBSEG MELIORIRANIH TAL Foreseen Extent of the Ameliorative Ground PO LETU 1945 OPUŠČEN MLIN After 1945 Abandoned Mill PO LETU 1 9 4 5 OPUŠČENA ZAGA After 1945 Abandoned S a w - m i l l PODROČJE EKSTREMNIH POPLAV, KINI VKLJUČENO V PREDVIDENE MELIORACIJE Area with the Extreme Floods that is not Foreseen to be Ameliorated IZRABA TAL POPLAVNEGA PODROČJA (1978 ) Land-use the Flood Areas (1978) NJIVA Field TRAVNIK,VKLJUČUJOČ MOKRINE Meadow Including Wet Ground GOZD (Pine) Wood MERILO : 1 : 2 5 OOO Izdelano v Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU 1983 Avtor: Drago Meze, risala Meta Ferjan, Bojan Humar V. ZupanščelP •v* 1022 tisk: 0 \ inštitut za geodezijo in fotogrametri jo, ljubljana