UDK 811.111'367.63:811.163.6'367.63
Eva Sicherl
Filozofska fakulteta v Ljubljani
RADIALNI MODEL ANGLEŠKEGA PREDLOGA ON V ODNOSU DO SLOVENSKEGA PREDLOGA NA
V članku je prikazan poskus izgradnje enega možnih radialnih modelov distribucije pomenov angleškega predloga on v odnosu do slovenskega predloga na. Slovenski govorci angleščine med tema dvema predlogoma vzpostavljajo stoodstotno pomensko ekvivalentnost. Radialni model nakaže, v kolikšni meri je pomenska ekvivalenca med tema predlogoma res možna in kje prihaja do odklonov.
The article aims to show a construction of one of the possible radial models presenting the distribution of meanings of the English preposition on in relation to the Slovene preposition na. Slovene speakers of English tend to establish 100% semantic equivalence between these two prepositions. The radial model suggests the extent to which semantic equivalence between these two prepositions is indeed possible and where to count on deviation from the expected semantic overlap.
Ključne besede: predlog, prototip, radialni model, prosta zveza, kolokacija
Keywords: preposition, prototype, radial model, free combination, collocation
1 Uvod
Namen pričujoče razprave1 je predstaviti radialni model pomenov angleškega predloga on, kot ga lahko razvijemo v luči spoznanj prototipske teorije in kognitivnega jezikoslovja (teorije kognitivnih modelov).2 Najpomembnejša razlika med klasičnim, tradicionalnim pristopom in prototipsko teorijo zadeva kategorizacijo, ki ostaja v središču vsakršnih razlag človekovega mišljenja (prim. Lakoff 1987: XII, Taylor 1995: VIII). Čeprav kategorizacija deluje tudi znotraj klasične teorije (z leksikalno razgraditvijo na pomenske sestavine je možno prikazati zelo podrobne razločke med posameznimi člani določene kategorije in njihovimi pomeni), pa je s kognitivizmom jezikoslovje, zlasti pa pomenoslovje, doseglo novo rafiniranost. Prototipskost se je v jezikoslovju
1	Članek je dopolnjen in na podlagi novih spoznanj nadgrajeni del avtoričine doktorske disertacije z naslovom Predložne kolokacije v slovenščini in angleščini, mentorja prof. dr. Dušan Gabrovšek in prof. dr. Martina Križaj-Ortar, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, 1999. Zahvala za konstruktivne pripombe k osnutku gre dr. Andreji Žele. V članku so metajezično uporabljeni nekateri uveljavljeni angleški jezikoslovni izrazi, kjer slovenskih ustreznic zanje (še) ni ali mi le-te niso znane.
2	V psihologiji (Rosch 1978: 28) so prototip najprej definirali zelo konkretno, kot središčnega člana ali skupino središčnih članov neke kategorije. V jezikoslovju se je uveljavila nekoliko bolj abstraktna definicija, prototip razumemo kot shematsko predstavo pojmovnega jedra neke kategorije (prim. Taylor 1995: 59). V zadnjem desetletju se je izraz prototip še razširil in danes v jezikoslovju z njim označujemo skupine nekoliko različnih, a sorodnih vrst stvari oz. pojavov. Izraz prototipska kategorija pa označuje pojme, med katerimi vladajo prej odnosi družinskih podobnosti, kot pa da bi imele vrsto določenih skupnih lastnosti (prim. Taylor 1995: 258).
izkazala za posebej uporabno pri preučevanju besednih pomenov in danes zajema razne vidike leksikalne večpomenskosti, pri čemer so lahko različni pomeni nekega leksema sorodni domnevnemu središčnemu ali osnovnemu pomenu, t.j. »prototipu« (prim. Taylor 1995: 260-261). Takšno razširjeno pojmovanje prototipskosti se zdi od vseh znanih metodologij še najbolj primerno za preučevanje bolj ali manj sorodnih predložnih pomenov.3
Podobno kot v kognitivni psihologiji je bilo raziskovanje kategorizacije tudi v jezikoslovju najprej posvečeno le monocentričnim kategorijam, kjer je stopnja članstva odvisna od podobnosti z edino prototipsko predstavo te kategorije. Sčasoma so pro-totipski model razširili, saj je postalo jasno, da ima veliko naravnih jezikovnih kategorij policentrično zgradbo, kjer je prototipskih predstav iste kategorije več in je stopnja članstva odvisna od podobnosti z eno od njih. Pomembno vlogo pri tej širitvi so odigrale kognitivno naravnane semantične študije predlogov,4 saj je policentrična zgradba značilna ravno zanje. Mnogi najpogosteje rabljeni predlogi označujejo precej vrst različnih (največkrat) prostorskih odnosov in imajo posledično več različnih (pod)pomenov, ki se medsebojno povezujejo v t. i. radialni kategoriji.5 Pri opisovanju pomenske zgradbe posameznih predlogov se je večinoma uveljavila Langackerje-va (1987: 231ff) terminologija, po kateri enoto, ki se v prostoru ali na nekem kraju nahaja, imenujemo »trajector« (TR), nepremično enoto, ki služi kot referenčna točka za opisovanje lokacije TR pa »landmark« (LM) (prim. Taylor 1995: 110). Predlogi v svojem prostorskem pomenu torej izražajo razmerje TR glede na LM. Pomeni in podpomeni vsakega predloga oblikujejo radialno kategorijo s središčnim članom in povezavami, ki jih določajo upodobitveno-shematske pretvorbe in metafore, pri čemer so nesrediščni podpomeni motivirani z manj središčnimi primeri, upodobitveno-she-matskimi pretvorbami in metaforičnimi modeli (prim. Lakoff 1987: 460). Čeprav imajo tudi pri večpomenskih kategorijah nekateri člani lahko bolj središčen status od
3	Klasična teorija težko pojasni kategorije večpomenskih in hkrati pomensko ošibljenih besed (npr. predloge); če naj besedo obravnavamo kot eno samo, potem naj bi imeli vsi sorodni podpomeni tega leksema neki skupni abstraktni pomen - ta pa je navadno že tako abstrakten, da ne moremo več razlikovati med posameznimi primeri, ter tako »oropan« pravega pomena, da ni več razvidno, kaj njegov pomen sploh še je. Tako zagovorniki t.i. semantičnega pristopa k obravnavi predlogov (npr. Bierwisch, Wunderlich, Herweg, Lang, Kaufmann, Klein, Searle idr.) skušajo čim več različnih pomenov predloga združiti v eni sami semantični enoti. Rezultat so semantično-pojmovni opisi predložnih pomenov, zreducirani na najmanjši možni skupni semantični imenovalec, ki je formuliran čisto matematično. Nekateri avtorji (npr. Rauh) pri svojih študijah predlogov povezujejo semantični pristop s kognitivnimi elementi, ameriški jezikoslovec Benware pa loči celo štiri različne pristope k obravnavi predložnega pomena (antropološkega, pomensko-sestavinskega, formalno-semantičnega in kognitivnega).
4	Leta 1981je Claudia Brugman objavila svojo magistrsko nalogo o pomenih in podpomenih angleškega predloga, prislova in predpone over, ki jo je delno povzel in dopolnil George Lakoff v svoji monografiji Women, Fire and Dangerous Things (1987), kjer opisuje novi koncept kognitivnega modela. Lakoff in Brug-man na osnovi prototipske teorije natančno prikažeta odnose med posameznimi prostorskimi (pod)pomeni in opišeta njihove metaforične razširitve. Podobne semantične (tudi večjezične primerjalne) študije predlogov, ki so nastale v osemdesetih, so napisali še Rudzka-Ostyn (1983), Colombo in Flores D'Arcais (1984), Hawkins (1984, 1988), Vandeloise (1984), Dirven (1981), Radden (1985). Za slovenščino angleško-slovensko primerjalno po dosedanjem vedenju edino Sicherl (1999).
5	V kognitivni literaturi je v uporabi tudi termin model družinskih podobnosti (angl. family resemblance category) za radialno kategorijo.
drugih, pa se jezikoslovci pri opisovanju kategorij s policentrično zgradbo na splošno izogibajo poimenovanju bolj središčnih članov kot prototipov, saj članstvo v takšni kategoriji pogosto ni posledica podobnosti s središčnim članom, temveč je osnovano na nekakšnem verižnem procesu. Takšno večpomensko kategorijo sestavlja več relativno ločenih pomenov, ki jih povezujejo pomenske verige; tako je pomen A povezan s pomenom B preko določenih skupnih atributov ali kakšne druge podrobnosti, pomen B postane vir nadaljnje širitve do pomena C itd. (prim. Taylor 1995: 108-109). Znotraj take kategorije pomenske povezave v prvi vrsti obstajajo med sosednjimi člani (npr. med B in C), medtem ko imajo drugi (npr. A in C) lahko le malo skupnega. Vsak člen take verige je teoretično lahko vir nadaljnjih pomenskih širitev, zato imajo lahko takšne radialne kategorije izjemno kompleksno zgradbo (npr. pri najpogosteje rabljenih, izrazito večpomenskih predlogih). Središčni član takšne kategorije nima enakega psihološkega statusa kot prototipska predstava katere od izrazito enopomenskih kategorij; pogosto ga definiramo kot tistega člana, ki ga lahko najbolj verjetno in najlaže povežemo z drugimi člani iste kategorije (prim. Taylor 1995: 119), kar je lahko precej subjektivno obarvana odločitev posameznega jezikoslovca.
Večpomenske leksikalne kategorije imajo torej več bolj ali manj ločenih, toda sorodnih pomenov, ki so združeni v radialni kategoriji. Pomembno vlogo pri večpomenskem modelu odigra pomenska sorodnost, ki omogoča, da različne pomene sploh povežemo med seboj. Pri predložnih pomenih sta pogosta dva vzorca pomenske širitve, metaforični in metonimični, s katerima povezujemo različne (pod)pomene nekega predloga.6 Podrobno preučevanje predložnih pomenov pa je prineslo tudi spoznanje, da se lahko nekateri (navadno nesrediščni) pomeni različnih predlogov vsaj delno prekrivajo (predlog čez se npr. vriva v pomenski prostor, ki ga zaseda predlog preko; čeprav sta na prvi pogled vse prej kot sinonimna, sta v nekaterih sobesedilih zato zamenljiva). Takšni primeri nas potrjujejo v domnevi, da za radialne kategorije ne veljajo absolutne omejitve ter da sta nejasnost in stopenjskost pri njih še toliko bolj izraženi kot pri monocentričnih kategorijah. Čeprav vsebini radialnih kategorij ne moremo določiti absolutnih omejitev, pa velja, da so nekatere oblike pomenske širitve bolj pogoste, značilne in naravne kot nekatere druge. Jezikoslovci zato na tem področju pospešeno iščejo ponavljajoče se procese pomenske širitve, bodisi znotraj enega jezika ali v primerjavi med jeziki.
2 Radialni model predloga on
V luči tega, kar so o pomenu predlogov zapisali zagovorniki prototipske teorije, lahko poskusimo sestaviti radialni model angleškega predloga on in si tako z modelom ponazorimo kompleksno večpomenskost tega v angleščini tako pogosto rabljenega predloga. V nadaljevanju uporabljamo klasifikacijo, zasnovano na oceni angleškega korpusa in podprto z definicijami oz. opisi pomenov tega predloga v angleško-angleških
6 Metonimični odnos pri pomenih nekaterih krajevnih predlogov obstaja npr. med potjo, ki jo neko telo opiše v gibanju ter katerokoli od neštetih točk na tej poti (razmerje med potjo in krajem: Šel je čez cesto [pot] ; Živi čez cesto [kraj]). Metaforična širitev navadno izhaja iz dokaj specifičnih pomenov predloga in ne iz središčnega; tako npr. predlog nad, ki je v svoji osnovi sicer krajevno-prostorski, izraža odnos moči, ne pa prostorske orientacije v: Nad menoj nima nobene moči.
slovarjih in strokovni literaturi o predlogih (Sinclair 1991 in Lindstromberg 1998).7 Pri tej analizi pomenov izhajamo iz središčnega (najbolj osnovnega in pogostega) pomena predloga on, ki smo ga določili na osnovi korpusa in slovarskih definicij; sledijo predložni pomeni in podpomeni, ki jih označujemo z relativnimi kategorijami sorodnosti v razmerju do središčnega pomena. Posamezne pomene primerjamo z opisom rabe predloga na v slovenščini, kot jih opisuje Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) (SAZU ur. 1998).
2.1 Prostozvezna8 raba predlogov on - na
a) Kot najosnovnejši in s tem središčni pomen angleškega predloga on velja prostorski oz. krajevni pomen; uporabimo ga, kadar se TR dotika neke linije ali zgornje površine vodoravne ravnine z vrha (LM je torej lahko eno- ali dvodimenzionalen). Sinclair (1991: 52) samega pomena predloga on ne definira, temveč opiše njegovo središčno rabo »kadar je nekaj pod predmetom in podpira njegovo težo«. Podobno SSKJ definira osnovni pomen ekvivalentnega slovenskega predloga na z mestnikom: »za izražanje stanja v položaju, ko se kaj neposredno dotika zgornje strani česa za izražanje površine, kjer se dogaja dejanje«. Središčni pomen predloga on in slovenskega na najdemo v naslednjih zgledih:
Suddenly, the telephone on the table behind her rings.	Rdeče meso in sir naj bosta na mizi le občasno.
I was born on Honshu, the main island	Cesar Napoleon je še mlad umrl v pregnanstvu na otoku Svete Helene.
Alan lay on his back and stared at the ceiling	Gregor je ležal na hrbtu in gledal, kako počasi temni neskončno nebo.
She was on her hands and knees under a bench.	Mladec je bil brž na vseh štirih. Oponašal je psa.
b) S središčnim pomenom predloga on imamo opraviti tudi tedaj, kadar predlog označuje, da vodoravna površina LM predstavlja končno točko neke poti (gre torej za že prej omenjeno metonimično širitev s kraja na pot) oz. kadar predmet premaknemo na neko površino tako, da le-ta podpira njegovo težo. V tem pomenu je angleški on večkrat zamenljiv s predlogom onto,'' ki v svojem osnovnem pomenu izraža cilj gibanja. SSKJ ta pomen pri slovenski ustreznici na s tožilnikom pokriva
7	Angleški zgledi v nadaljevanju so večinoma citirani po Collins CobuildEnglish Guides: Prepositions (Sinclair ur. 1991) ali po Collins Cobuild English Dictionary (Sinclair ur. 1995b); oba vira navajata zglede rabe, izbrane iz osnovnega korpusa Birmingham Collection of English Texts (20 milijonov besed), ki so mu dodali še korpus petih milijonov besed iz časnika The Times. Zgledi vzeti iz drugih virov so citirani posebej, vsem pa je skupno to, da so zasnovani na korpusu Bank of English (več kot 400 milijonov besed). Pomensko sorodni slovenski zgledi so vzeti iz korpusa Nova beseda pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (162 milijonov besed), ki vključuje tako leposlovje kot neleposlovni tisk.
8	Slovenjeno po angleškem terminu "free combination".
9	Zlasti v pogovorni angleščini je on za označevanje tako položaja kot cilja bolj pogost kot onto, ki zelo poudari povezavo cilja in dimenzije (prim. Quirk et al. 1985: 674^675).
z dvema točkama in ga definira: »za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja« ter »za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje«.
He went quietly downstairs and stood on the terrace	Skobacal sem se iz postelje, odcepetal za njim in obstal na pragu.
I put a hand on his shoulder	Položil mu je roko na ramo in rekel z globokim in zelo toplim glasom:
The mother sat the baby on the chair.10	Pomagala mi je vstati in me posadila na stol.
She flung herself on the floor	Vrgel se je na tla in brodil po blatu [...]
c) Predlog on uvaja tudi predmete, ki se nahajajo ob neki (lahko navidezni) liniji in se je dotikajo. LM zdaj ni več nujno večdimenzionalna površina, ki podpira TR. Ta pomen je v SSKJ naveden kot nekakšno nadaljevanje pomena a) z mestnikom in opredeljen z besedami »za izražanje stanja v položaju, ko se kaj dotika površine sploh«.	
Sophie Clark lived on Huntingdon Avenue [^]	Trgovec s ceneno kuhinjsko opremo na aveniji Manhattan v Brooklynu je [...] odgovoril, da
The building was on a corner.	zrejo izza povešenih vek na cesto, kjer pod lučjo na vogalu nek fant drži dekle za roko
Pogosto imajo takšne angleške proste zveze s predlogom on v slovenskih ustreznikih predlog ob in ne na. Kadar LM predstavlja linijo ali črto, je tudi v angleščini možno uporabiti predlog at namesto on, ne da bi pri tem bistveno spremenili pomen (prim. Lindstromberg 1998: 171):
[^] a pub on the road to London.1
Krčma ob cesti v Nemčiji.
d) Soroden pomenoma b) in c) ter delno povezan s pomenom f), opisanim v nadaljevanju, je podpomen, kjer predlog on uvaja predmet (LM), ki se ga ob premikanju (po nesreči, nehote) dotaknemo. Slovenščina v tem primeru rabi predlog ob, definiran kot »za izražanje premikanja v položaj, da pride do dotika s čim ovirajočim«.
He fell over and hit his head on the piano. Z glavo je udaril ob podboj.
e) Soroden osnovnemu središčnemu pomenu (a nekoliko bolj specializiran) je pomen predloga on, ki označuje, da je nekaj napisano ali natisnjeno na papirju ali podobni podlagi, ki je v tem primeru LM.
10	Zgled je citiran po Quirk et al. (1985: 675).
11	Ta zgled je citiran po Lindstromberg (1998: 53).
He opened up the paper. There was writing on it in pencil.	Sledim pisavi na papirju.
He wrote some figures on the chart	Na tretji strani davčnega obrazca bodo v tabelo vpisovali podatke o dohodkih vsi tisti [^]12
Soroden je pomen on, ki označuje, da je nekaj vsebovano na spisku, dnevnem redu ipd.	
The size of telephone directories and the vandalization of telephone kiosks may also be on the agenda	»To ni na dnevnem redu,« je odločil Lomast.
You're not on my list of suspects [^ ]	Na seznamu osumljencev naj bi ne bilo Slovencev
Metaforično povezan s pomenom e) je tudi pomen predloga on, kadar označuje članstvo ali sodelovanje v odborih, svetih ipd. telesih. Slovenščina v teh zvezah uporablja predlog v in ne na:	
Both of them are on the Executive Committee	Na enem od njih sem bil izvoljen za predstavnika kulturnikov v izvršnem odboru
There are now 80 people on RLA's board of directors.1^	[...] pravijo tajski uradniki v upravi taborišča.
f) Nadalje se pomen predloga on v angleščini razširi na prostorska razmerja med TR in LM, kjer se predmet dotika (ne več z vrha, temveč od strani ali od spodaj) navpične ali stropne ploskve (ali kakšnega drugega predmeta), na katero je pritrjen ali prilepljen. Ta pomen SSKJ predstavi znotraj sklopa, že omenjenega pod c), torej »za izražanje stanja v položaju, ko se kaj dotika površine sploh«.	
the photographs that Mrs Gomez had stuck on the classroom wall	Možno je tudi, da je on napisal listič v latinskem jeziku in ga prilepil na čelo lobanje 18.
He notices she is wearing a cross on a chain around her neck.	postaven dolgin s skodranimi lasmi, ki mu na verižici okrog vratu visi srebrn križ.
looking up at the light fixture on the ceiling.	In v luči drobne žarnice, ki gori na stropu kupeja
g) Metaforično širitev osnovnega pomena najdemo v angleškem predlogu on, kadar uvaja (največkrat javna) prevozna sredstva (avtobuse, letala, vlake, ladje), v katerih
12	Detajlno je pojav enakozvočnosti predloga in predpone z večdelnimi oz. sestavljenimi glagoli obdelan v slovenščini in nemščini (gl. Vidovič-Muha 1993: 166-168 in Lerot 1982: 279).
13	Zgled je citiran po Collins Cobuild English Collocations on CD-ROM (Sinclair ur. 1995a).
potujemo. V angleščini sicer način prevoza lahko izrazimo tudi s predlogom by, on pa označuje stanje, ko smo »prevažani« (prim. Quirk et al. 1985: 699). SSKJ ima sorodne pomene združene pod definicijo »za izražanje načina, kako dejanje poteka«, »za izražanje sredstva ali orodja«.
As soon as she was on the train, she opened the box.	[...] in ko bom zvečer sedel na vlaku, se bom spominjal Marjetice [...]
'Must be pretty hard to stay detached,' a man on the plane to San Francisco said.	Saj prihajate iz Novosibirska, a ne, videl sem vas na letalu.
Povezan s tem je tudi pomen predloga on, ki uvaja potovanja, izlete, obiske ipd. in je pogosto soroden časovnemu pomenu, opisanem pod i) v nadaljevanju.	
when Chris and I were on a trip to Canada	[...] ker v tem istem trenutku sošolci na izletu v Grčiji ležijo v spalnih vrečah [...]
On my other visit I was bolder.	Spomnil se je, da je bil še prejšnjo nedeljo na Ptuju na obisku pri sorodnikih [...]
h) Predlog on pogosto uvaja tudi orodje, napravo ali sredstvo, s katerim opravljamo določeno dejanje. Ta pomen navaja tudi SSKJ za predlog na tako s tožilnikom kot z mestnikom (gl. tudi prejšnjo točko g)).	
I was putting away the dishes while she played Chopin on the piano	Lady Lili včasih kaj zaigra na klavir in nekoliko zapoje.
'Broadloom' carpets are woven on a loom over six feet wide.	Tkanino izdelujejo ročno na statvah, perejo jo pri temperaturi 95 stopinj Celzija [...]
Predlog on uporabljamo tudi z mediji (radiem, televizijo), ki kaj prenašajo. Slovenščina lahko v teh in podobnih primerih rabi tudi predlog po.	
It was a song that had been on the radio a lot that winter	Tisti pustni večer je snežilo in na radiu so rekli, da bo zima šele zdaj pokazala svoje zobe.
Cigarette advertising on television and radio was banned.	Za vojno je izvedel po radiu; poslušal je
Povezan s tem pomenom je tudi pomen predloga on, ki uvaja sistem, načelo ali način, po katerem oz. na osnovi katerega je kaj narejeno.	
These traps were constructed on the same principle as mouse traps.	živali, ki so v osnovi zgrajene na enak način kakor človek?
i) Predlog on je rabljen tudi v časovnem pomenu; kot predlog »časovne lokacije« znotraj srednje velikih časovnih enot je nekako primerljiv s središčnim pomenom krajevnega on. Kot časovni predlog on najpogosteje uvaja dneve kot časovna ob-
dobja, izjemoma tudi dele dnevov. Slovenščina pred dnevom v tednu uporablja predlog v (izjemoma tudi predlog na, npr. na pustno nedeljo, državni praznik bo prišel na nedeljo), z datumi pa nepredložni predlog v rodilniku. Le kadar časovni prislov vsebuje samostalnik dan, se pred njim pojavi tudi predlog na (npr. na dan konference, na današnji dan). Ta raba je omenjena tudi v SSKJ in definirana »za izražanje časovne določitve, opredelitve«.
We had driven down to Garrod's farm on Sunday morning.	A ko jo je v nedeljo zjutraj pustila spet samo, je Evka zaspala in sanjala [...]
We met on the day of the conference..1*	Če se upijanite na dan svetega Bonifacija
On New Year's Day in 1974, I started keeping a journal.	V Ga-Pa se mi je na novoletni dan nazadnje posrečilo izpeljati uravnotežen nastop v obeh serijah.
Precej bolj idiomatična se zdi časovna raba predloga on, ki ga v slovenščino prevajamo z ob:	
We wish you well on this happy occasion.1^	Ob tej priložnosti sem se dal poučiti o imenih tistega veličastnega gorskega kotla.
Trains leave the station on the hour.16	Ob polni uri so se začela radijska poročila.
Shematski prikaz, ki bi ponazarjal radialni model angleškega predloga on in pomenske povezave med posameznimi (pod)pomeni tega predloga, bi bil glede na zgoraj navedene ugotovitve lahko videti takole:
g
h
e
a f
d
Vsekakor so od te sheme možna večja ali manjša odstopanja, saj bi drugi jezikoslovci morda ugotovili drugačne pomenske povezave med posameznimi (pod)pomeni, lahko bi šli v svoji analizi pomenov v še večje podrobnosti, ali pa bi nekatere združili. Iz opisa pomenov predloga na v SSKJ je tudi razvidno, da bi se radialni model slovenskega predloga na v dobršni meri prekrival z zgoraj predstavljenim radialnim modelom
14	Zgled je citiran po Quirk et al. (1985: 693).
15	Zgled je citiran po Lindstromberg (1998: 68).
16	Citirano po Quirk et al. (1985: 688).
pomensko sorodnega angleškega predloga on. Razhajanja med rabo obeh predlogov so opisana v nadaljevanju, na tem mestu pa omenimo še možnost, da bi lahko nekatere pomene drugače razvrstili, SSKJ npr. pod tožilniškim pomenom I/1 združuje zglede, ki bi v zgornji shemi spadali pod b) in f).
Zgoraj navedeni zgledi in njihovi slovenski ustrezniki pa nam jasno predočijo še eno dejstvo: raba angleškega predloga on se v svojem prototipskem, osrednjem, središčnem pomenu prekriva z rabo slovenskega predloga na, ki tudi sicer velja za najbližjo dekontekstualizirano pomensko in prevodno ustreznico tega angleškega predloga. Kako močno je vzpostavljanje pomenske ustreznosti oziroma kar enakosti med tema dvema predlogoma, smo skušali preveriti s testom, ki ga je izpolnjevalo 26 slovenskih študentov anglistike tretjega in četrtega letnika na Filozofski fakulteti. Izkazalo se je, da vsi brez izjeme vzpostavljajo pomensko ekvivalenco med angleško-slovenskim predložnim parom on - na.1'' Gornji primeri pa imajo še eno skupno lastnost: v vseh je predlog on rabljen kot del proste zveze. Tako je npr. prevajanje slovenskih prostih zvez, ki vsebujejo predlog na, v angleščino za slovenskega govorca angleščine večinoma neproblematično, dokler pomen ostaja v relativni bližini središčnega pomena ter imamo opraviti z bolj ali manj razširjenimi krajevnimi ali prostorskimi odnosi (ne glede na to, ali v slovenščini predlogu na sledi samostalniška zveza v tožilniku ali mestniku, prim. npr. zglede pod točkama a) in b) zgoraj). Za razliko od angleščine pa slovenščina uporablja predlog na tudi za označevanje točkovnih lokacij (poleg predlogov pri in ob), kjer je v angleščini večinoma v rabi predlog at, medtem ko on ostaja rezerviran za površine ali linije (gl. točke a - d). Slovenščina očitno ni čutila potrebe, da bi lek-sikalizirala razlikovanja med točkovnimi in dvo- ali večdimenzionalnimi lokacijami, angleščina pa to ubeseduje z razlikovanjem med predlogoma at in on (npr. na avtobusni postaji - at the bus stop; na Severnem tečaju - at the North Pole; na koncu ulice - at the end of the road). Pomen predlogov na in on se očitno popolnoma prekriva, kadar predloga uvajata površine, občasno tudi, kadar uvajata linije (slovenščina tu lahko uporablja tudi ob):
Obvestilo so prilepili na steno/strop. - A notice was pasted on the wall/ceiling.
Obvestilo so mu prilepili na hrbet. - A notice was pasted on his back.
Mesto leži na/ob meji/obali. - The city is situated on the boundary/coast.
Mesto leži ob reki Temzi.18 - The city is situated on the River Thames.
Druga vrsta razhajanj v rabi predložnega para on - na je najverjetneje posledica različnega pojmovanja prostorskih razmerij (povezanih z določenimi lokacijami) v obeh jezikih. Zdi se, da v slovenščini svet večinoma pojmujemo kot površino in z njim posledično povezujemo predlog na,19 medtem ko v angleščini na svet gledajo kot na tridimenzionalno področje oz. prostornino in zato z njim povezujejo predlog in, katerega najbližja dekontekstualizirana slovenska prevodna ustreznica je predlog v:
17	Stoodstotno je bilo tudi prekrivanje med pari between - med, for - za, in - v ter with - z. Pri nekaterih drugih predlogih, npr. angleških iztočnicah at, beyond, by in over, so bila razhajanja večja in študentje so z njimi povezovali različne slovenske ustreznice.
18	Tako tudi v zemljepisnih imenih, npr. Stratford upon Avon, v slovenščini pa, zanimivo, Most na Soči ter Radlje ob Dravi, Ljubno ob Savinji.
19	Vendar: iti v svet; iti po svetu.
The satellite enables us to calculate their precise location anywhere in the world.
Dobro veš, da človek ni na svetu zato, da bi počival.
Podobno razlikovanje med on ('površina') in in ('področje') se v angleščini kaže v naslednjih sobesedilih, dvojnice z na ali v so možne tudi v slovenščini. Quirk et al. (1985: 676) ta kontrast pojasnjujejo z različnim pojmovanjem trave: ko je trava nizka in jo dojemamo kot (dvodimenzionalno) površino, na ta samostalnik vežemo predlog on (na), če pa uporabimo predlog in (v), poudarimo prostorninski vidik oz. tridimen-zionalnost trave, ki je najverjetneje visoka.20
She was sitting on the grass.	Malo sva zaspala s Pepom Pedrom tam na travi, utrujena od lepih pomenkov [...]
She was sitting in the grass.	Ko sta sedela v travi ob potoku, je Jure vstal [...]
Razhajanja med angleščino in slovenščino pa se pojavijo tudi pri predlogih, ki uvajajo obsežnejša ozemlja; zdi se, da angleščina v teh primerih brez izjeme uporablja predlog in, medtem ko slovenščina tu občasno rabi na (npr. pri imenih držav in dežel na -ska/-sko: na Kitajskem/Japonskem - in China/Japan; na Madžarskem/Irskem - in Hungary/Ireland; na deželi/podeželju - in the country).
Za popolnejšo sliko si pomenska razmerja med parom on in na oglejmo še s slovenskega izhodišča. Pri središčnem pomenu večjih razhajanj seveda ni pričakovati, razen v primeru točkovnih lokacij in prenesenih podpomenih.21
ko se je 17-letni domorodec pri padcu s kolesa nabodel na kovinsko ograjo.	The boy died after being impaled on railings when he slipped while playing.
Trznil je, ker se mu je zazdelo, da je nekdo potrkal na vrata.	She went directly to Simon's apartment and knocked on the door
Zalučal je računico na tla in skočil na noge.	She jumped to her feet and ran downstairs
Opazna razhajanja med slovenščino in angleščino se pojavijo v tistih prostih zvezah, kjer slovenski na izraža cilj, h kateremu je usmerjeno premikanje:
20	Podobno razlikovanjeje zaznati tudi v slovenščini pri: sedeti na/v vrtu; SSKJ navaja le povezavo s
predlogom na: delati na vrtu; iti na vrt.
21	Kot izhodišče nam lahko služi ilustrativno gradivo, ki je pod geslom na navedeno v SSKJ; slovenske povedi so citirane po korpusu Nova beseda, ustrezni angleški zgledi pa so vzeti iz Collins CobuildEnglish Dictionary (Sinclair ur. 1995b), če ni označeno drugače.
Vuzeničan je nameraval zaviti na levo v naselje.	After 2 kms turn to the left.22
to vidim, ko pridem na koncert v ljubljanske Križanke	I've been to plenty of live rock concerts.
da si je pri presaditvi drevesa treba zapomniti, katera stran je gledala na sever.	The garden faces [0] south.
Šel sem na zrak. Dolgo sem hodil po dvorišču	I stepped [0] outside and pulled up my collar against the cold mist
Slovenski predlog na uporabljamo tudi v zvezah, s katerimi izražamo končno mejo ali natančne meje. Tudi tu angleščina ne uporablja predloga on:	
Vozili so največ trideset kilometrov na uro	The hurricane is moving to the west at about 18 miles per hour
To je namreč edini sesalec, ki se med zimskim spanjem ohladi skoraj na ničlo	Temperatures can drop to freezing at night
Razhajanja so očitna tudi, kadar slovenski na izraža namen, s katerim se izvrši dejanje:	
Zgovorila sva se, in zdaj pojdite na delo.	Many people travel to work by car
Kadar sem lepega popoldneva utegnil, sem za eno ali dve uri rad šel na sprehod.	I went for a walk
Predlog na v slovenščini izraža tudi dejavnost, ki jo nakazuje določilo, ki sledi:	
V srednji šoli nisem nikoli nastopal na odru, ker mi je bilo nerodno.	After twenty years, I happened to see him perform on the stage again [^]23
Uči na univerzi Corvinus v Budimpešti.	She teaches at the University of Connecticut..^*
Razhajanja so očitna tudi, kadar na izraža sredstvo ali orodje, s katerim se opravlja dejanje:	
značilno jed [^], ki jo oblikujejo kot polpet in ocvrejo na olju.	Fry cutlets in shallow oil until crisp [^]25
V romanu je prikazal dobrega človeka, ki se uči na napakah	I am convinced that he has learned from his mistakes
22	Stavek je citiran po Cambridge International Dictionary of English (Procter ur. 1995).
23	Stavek je citiran po Collins Cobuild English Collocations on CD-ROM (Sinclair ur. 1995a).
24	Stavek je citiran po Cambridge International Dictionary of English (Procter ur. 1995).
25	Stavekje citiranpo Collins CobuildEnglish Collocations on CD-ROM(Sinclairur. 1995a).
2.2 Leksikaliziranost predloga
Omenili smo že, da so zgoraj navedeni zgledi, ki so služili kot osnova za sestavo radialnega modela, proste zveze, ki jih uvaja predlog on. Ko zapustimo dokaj nezapleteno področje prostozveznih povezav s predlogoma on oziroma na, postopno prehajamo k vedno bolj trdnim zvezam s tema dvema predlogoma. Pomen predloga v takih zvezah slabi, predlog pa se vedno bolj tesno veže na glagol, samostalnik ali pridevnik, od katerega je (tudi pomensko) odvisen. V slovenski strokovni literaturi Žele (2001: 73) takšne povezave imenuje leksikalizirane (prosti glagolski morfem, v tem primeru predlog, postane del besednega pomena celotne skladenjske enote oziroma leksema), v anglosaškem jezikoslovju pa se je v zadnjih desetletjih za takšne povezave uveljavilo poimenovanje slovnične (v našem primeru bi jih lahko imenovali tudi predložne) kolokacije (npr. Benson, Benson, Ilson 1997: xv).26 Resnici na ljubo je treba priznati, da so kriteriji za razlikovanje med prostozveznimi predlogi in kolokacijsko vezanimi predlogi v anglosaški in germanistični literaturi nekoliko ohlapni,27 a jih v grobem vseeno lahko razdelimo na skladenjske in pomenske. Med prve v angleščini spadajo vprašalnice, ločljivost pri wh-vprašalnih stavkih ali oziralnih odvisnikih, stabilnost in omejena zamenljivost predloga, pri slednjih pa avtorji (zlasti Dixon 1991, za nemščino pa Lerot 1982) omenjajo polnopomenskost oziroma pomensko ošibljenost predloga ter njegovo pomensko motiviranost. Žal se nekateri teh kriterijev, recimo kriterij vprašalnic, izkažejo za dokaj nezanesljive in tako pri obravnavi naletimo na mnoge povezave pol-nopomenskih leksikalnih besed s predlogi, katerih status kolokacije je dvomljiv, saj bi jih lahko uvrstili tudi med proste zveze s predlogom - v teh primerih lahko mejo med besednimi zvezami v povedi postavimo za predlog (tako imamo opraviti s predložno kolokacijo) ali pred njega (prosta zveza).28
26	Kolokacije so navadno opredeljene kot povsem naravno pomensko- in strukturnoskladenjsko povezovanje besed v smislu vzajemnega pomensko-skladenjskega pričakovanja besed. V jezikoslovju se je merilo vzajemnega pomensko-skladenjskega pričakovanja besed uveljavilo šele v devetdesetih letih, ko so obsežni angleški korpusi več deset milijonov besed jezikoslovcem omogočili zbiranje relevantnih podatkov, na osnovi katerih lahko določeno povezavo besed z večjo gotovostjo uvrstimo med kolokacije. Sicer pa kolokacije po Hausmannu (1985: 119-121) lahko razčlenimo na osnovo ali bazo (nem. Basis, ang. base) ter kolokator (nem. Kollokator, ang. collocator). Benson (1989: 6) Hausmannovo osnovno izrazje uporabi tudi pri slovničnih kolokacijah, tako da bi bila v našem primeru predložnih kolokacij osnova leksikalna beseda (tj. glagol, pridevnik ali samostalnik), kolokator pa predlog.
27	Na tem področju so prednjačili nemški jezikoslovci, npr. Helbig in Schenkel (1975: 40-49), Forstreuter in Eggerer-Möslein (1978: 18-19), Lerot (1982: 263-265), Schröder (1986: 13-22), nekoliko manj angleški jezikoslovci, npr. Quirk in sodelavci (1985: 1156 ff), Palmer 1988: 229-231), Dixon (1991: 270-274).
28	Za primerjavo si oglejmo naslednje angleške zglede, povzete iz geselskega članka za samostalnik »withdrawal« v Collins CobuildEnglish Dictionary (Sinclair ur. 1995b: 1925):
allied troop withdrawal | from the north ofthe country. ([^] umik zavezniških čet | s severa države.) his withdrawal | from | government in 1946. ([^] njegov odhod | iz vlade leta 1946.)
Withdrawal from | heroin is acutally like a severe attack of gastric flu. (Odvajanje od | heroina je pravzaprav podobno hujšemu napadu trebušne gripe.)
Pri takšnih zgledih le težko označimo jezikovne mehanizme, zaradi katerih se nagibamo k temu, da neko povezavo označimo za predložno kolokacijo, drugo pa za prosto zvezo. Slepo opiranje na korpusne podatke nas lahko bega, saj statistični rezultati o pogostosti sopojavljanja in mehaničnost korpusne obdelave med kolokacije uvrstijo tudi povezave, ki so s strogo skladenjskega stališča nedvomno proste zveze. Znotraj enojezičnega okvirja se moramo pri takih analizah nujno opreti še na en kriterij: substitucionalnost oziroma zamenljivost (v angleški literaturi pogosto omenjano kot commutability restrictions).
Za angleško-slovenski odnos je pomembno, da je prekrivanja, ki smo ga srečevali pri prostih zvezah z on in na, tu malo ali nič. Vsekakor pa velja omeniti, da ima tudi predlog v kolokaciji svoje pomenske značilnosti in pomensko nikakor ni tako prazen, kot so jezikoslovci sprva domnevali. Predlogi v kolokacijah so trdno »zasidrani« v valenčno shemo posameznih glagolov, pa tudi samostalnikov in pridevnikov, s katerimi se vežejo. Posredno nam to potrjuje tudi SSKJ, ki pri opisu predloga na pod I/5 npr. navede same kolokacije v zgledih »spozna se na glasbo; opozoriti na napake; paziti na otroka; misliti na prihodnost; spomin na prijatelja; jezen na soseda; čakati na avtobus; naročiti se na dnevnik; nor na ženske«, pomen predloga pa opredeli z besedami »za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti«. Dejstvo je, da so pomeni predloga v kolokacijah lahko drastično spremenjeni glede na zgoraj opisani središčni pomen. Občasno še lahko najdemo povezavo s središčnim pomenom, večinoma pa so ti pomeni zelo ošibljeni in oddaljeni od tega, kar smo prej opisali kot središčni pomen radialnega modela. Kadar povezavo s središčnim pomenom še lahko zaznamo, gre pogosto za primere, kjer je predlog v kolokaciji prenesena ali abstraktna različica konkretnega pomena predloga v prosti zvezi.29 Na osnovi natančne obravnave angleških kolokacij s predlogom on pa lahko doženemo, da kljub precejšnji neoprijemljivosti in abstraktnosti pomenov tega predloga lahko ugotovimo določene vsebinske podobnosti in zakonitosti pri izboru predloga. Kolokacije z on lahko tako razvrstimo v nekaj semantičnih razredov, kjer je predlog on vezan na osnove, ki so bolj ali manj pomensko sorodne.30 Tako bi lahko angleške kolokacije z on razvrstili v naslednjih sedem razredov:
1. Angleški predlog on v povezavi z glagoli in samostalniki,31 ki označujejo intelektualno dejavnost, uvaja temo te dejavnosti; v tem primeru ga uporabimo s pomenom »o določenem predmetu, vsebini«. Lindstromberg (1998: 60) tudi ta pomen opiše kot metaforično širitev osnovnega pomena a); po njegovem gre tudi tu za stik med TR in LM, pri čemer je TR govor, poročilo ipd., LM pa tema le-tega. Slovenščina z enakim pomenom večinoma uporablja predlog o, občasno tudi glede, redko pa na, ki ga pač zahteva glagolska ali samostalniška osnova (npr. opozoriti na; pogled na). V nekaterih primerih je v slovenščini možna absolutna brezpredložna raba (npr.predavati [0], komentirati [0], omenjati [0], svetovati [0]).
29	Kot že omenjeno, so meje med prostimi zvezami in kolokacijami zlasti v takšnih primerih lahko dokaj zabrisane; večinoma se avtorji nagibajo k temu, da zvezam z abstraktnim pomenom pripišejo status kolokacij, npr.
Hiša stoji | na trdnih temeljih. (prosta zveza)	Dela | na njivi. (prosta zveza)
Njegovi argumenti temeljijo na | dokazih. (kolokacija) Dela na | novem projektu. (kolokacija).
Podobno tudi Križaj-Ortar (1990: 137): Vstopil je | v razred. (prosta zveza); Vstopil je v | stranko. (predložni glagol oziroma kolokacija).
30	Nekatere skupine, predstavljene v nadaljevanju, so precej obsežne in razvejane, tako da bi nekatere člane lahko uvrstili tudi v posebno skupino ali celo kakšen drug semantični razred. Odločitev za uvrstitev v določeni razred je lahko tudi subjektivno obarvana, odvisna od namenov razvrščanja pa tudi od povsem osebnih asociacij posameznega jezikoslovca.
31	Quirk et al. (1985: 710) v zvezi s tem pomenom omenjajo tudi pridevnik knowledgeable, ki se lahko veže tako z on kot s sorodnim about. Podobnih pridevniških kolokacij z on, ki bi jim sledila tema, ni bilo moč zaslediti v nobenem od uporabljenih virov.
The article, one of the few ever written on this subject [^]	Kako naj vemo, ali ne boš napisal o nas slaboumne reportaže in nas osmešil.
Many journalists [^] have been refused visas to enter the country to report on political affairs.	Slovenski časopisi so poročali o raznih strujah med vodilnimi
She is lecturing on new techniques of management.32	vse do Christiane Woopen, ki na kölnski univerzi predava o etiki in medicini.
A broker could also advise on the best company to use.	Jaz bi Vam svetoval [0] nekaj pametnega.
Parliament is due to vote on the Brioni accord on Wednesday	V petek naj bi poslanci glasovali o zaupnici novi vladi
She refused to speculate on her title chances.	je Mojca Suhadolc komentirala [0] tokrat zelo povprečen nastop.
Lawrence wrote a book on Hardy	Preberi si kakšno knjigo o vzgoji otrok
I wrote an article on young fathers	Tisti članek o živinoreji si mora še enkrat prebrati.
and Ted's parents delivered a lecture on responsibility	Meni je bilo zaupano predavanje o nazorski orientaciji
The School of Music is holding a panel discussion on Toscanini	se je razvila diskusija o ameriških vrednotah.
2. Angleški predlog on se pojavlja v povezavi z glagoli in samostalniki, ki označujejo osnovo, temelj; on pogosto uvaja osnovo za neko dejanje. Lindstromberg (1998: 64) v zvezi s temi kolokacijami govori o metafori osnove. V teh primerih predlog on uporabimo s pomenom 'na tej osnovi, na tem temelju'. Gre za zelo obsežno kategorijo s številnimi podskupinami, v nadaljevanju je navedenih le nekaj zgledov. V najbolj osnovni skupini med slovenskimi prevodnimi ustreznicami največkrat naletimo na predloga na in po (npr. oblikovati po), pa tudi na nepredložne predmete v tožilniku (npr. izkoristiti [0]). On lahko uvaja tudi 'poudarek' in osvetli najpomembnejši del neke osnove. Med slovenskimi ustreznicami v teh primerih pogosto naletimo na predloga na in za, pojavlja pa se tudi predmet v dajalniku (posvečati se [0]). Povezan z metaforičnim pomenom osnove je tudi pomen predloga on, ki uvaja snovi, na osnovi katerih je omogočeno delovanje, preživetje itd. Pogosto se on v tem in sorodnih pomenih pojavlja z glagoli, ki označujejo (tudi prekomerno) uživanje hrane, pijače, zdravil, mamil ipd. Slovenščina z ustreznicami navadno uporablja predloge na, od in s/z (preživeti z, zadaviti se z, zadušiti se z). Predlog on pa se pojavlja tudi v povezavi z glagoli in pridevniki (redkeje samostalniki), ki označujejo neko vrsto odvisnosti; on v tem primeru uvaja dejavnik, od katerega je nekaj odvisno. LM je tedaj osnova za dejanje ali stanje, pogosto pa tudi osnova za kakršenkoli rezultat ali izid (prim. Lindstromberg 1998: 64). Slovenske kolokacijske ustreznice teh predložnih povezav pogosto vsebujejo od, z/s (preživljati se z, računati z, pogojen z) ali na (opirati se na, računati na, zanašati se na, sklicevati se na), odvisno od glagolske ali pridevniške osnove.
2 Zgled je citiran po Quirk et al. (1985: 709).
The survey is based on Sheffield university research.	Mejni režim, zasnovan na evropskih normah, ostaja trden cilj.
We need to build on these positive approaches	Akademik dr. Alojz Kralj je dejal, da takšne strategije ne bi smeli graditi na hipotezah.
Jockeys are forbidden to bet on the outcome of races	Vse je stavilo na Azbada, ki je slovel za najboljšega lokostrelca.
It is just about impossible to concentrate on two things at the same time.	Namesto tega se bom osredotočil na veliko težjo nalogo
Therese decided on a career in publishing.	Trezno in preudarno sem se odločila za ta korak.
Both want to put much more emphasis on preventive medicine.	Tu je večji poudarek na filozofski opredelitvi umetniškega dela
The fish live on the plankton	Poznamo že veliko vrst bakterij, ki ne živijo od organske mase (avtotrofne bakterije).
The refrigerator ran on gas.	Če se bo izkazalo, da [^], bo tudi prvi blok deloval na plin.
Everything depended on the success of the opening night	Veliko je bilo odvisno od sreče, razpoloženja, vsi ti elementi pa niso bili na naši strani.
Also, if there is dependency on drugs or alcohol	odvisnost od mamil
3. Angleški predlog on se pojavlja v povezavi s samostalniki in glagoli, ki označujejo učinek, posledico; on v teh kolokacijah še poudari stik med TR in LM in navadno uvaja stvar, na katero kaj učinkuje. Slovenske ustreznice vsebujejo predloga na ali za, odvisno od osnove kolokacije, lahko pa se pojavljajo tudi brezpredložno s tožilnikom (npr. preveriti [0], kriviti [0]) ali dajalnikom (pripisovati [0]).	
It has no effect on modern generations of these antibiotics [^]	Učinek na psiho in vedenje najstnikov je namreč veliko bolj negativen kot pomanjkanje spanja.
TV is a bad influence on people.	izbere tubo z mazilom, ki ima spodbujajoč vpliv na občutljivo kožo in sluznice.
He's taking a dangerous drug: it acts very fast on the central nervous system	Ni treba veliko premišljevati, zakaj prav ta »šola« tako silno deluje na mlajšo generacijo.
The police blamed the explosion on terrorists	Tako so nekateri celo krivili [0] računovodstvo za visoke stroške.
History relates that they stumbled on a magnificent waterfall.	Končno smo v megli in poltemi le naleteli na prvo leseno bajto.
4. Angleški predlog on uvaja samostalniške kolokacije, ki izražajo različne vrste omejitev; predlog on v tem primeru uvaja predmet, na katerega se omejitev nanaša. V slovenskih prevodnih ustreznicah se namesto predloga pogosto pojavlja le rodilniški
predmet (npr. omejitev [0],prepoved[0], bojkot [0]), včasih pa tudi predlogi glede, pri, proti (npr. sankcije proti) ali na (moratorij na), odvisno od samostalniške osnove.
He also ruled out any compulsory restrictions on tobacco advertising.	Po oceni dr. Marice Marolt Gomišček omejitve pri sirupih proti kašlju ne pomenijo kratenja pravic otrok
mutually agreed to certain limitations on the size and type of vessels.	ni več omejitev glede prireditev ob nedeljah
South Korea partially lifted a ban on purchases of foreign real estate.	V vsakem primeru velja za tujce prepoved [0] nakupa kmetijskih zemljišč [...]
The House voted to impose a one-year moratorium on nuclear testing.	Šele 1986. je Mednarodna komisija za kitolov (IWC) uvedla moratorij na lov teh velikanov.
the Senate debated imposing sanctions on Iraq	Brez sankcij proti kršilcem zakon ne bo imel zaželenega učinka in veljave.
5. Angleški predlog on uvaja glagolske in samostalniške (redkeje tudi pridevniške) kolokacije, ki označujejo različne vrste vsiljenih dejanj; predlog on navadno uvede osebo, ki ji je bilo nekaj vsiljeno. Lindstromberg (1998: 60-61) govori o metafori bremena; TR v teh primerih označuje dogodek ali stanje, ki ga občutimo kot obremenitev za LM ne glede na to, ali je obremenitev prostovoljna ali vsiljena. Ker so obremenitve pogosto nezaželene, se metafora lahko razširi še na nesrečo. Pri slovenskih ustreznicah se namesto predloga največkrat pojavljata dajalniški (vsiliti [0], naložiti [0],prizadeja-ti [0]) in tožilniški predmet (prizadeti [0], kratiti [0]). Povezan s tem metaforičnim pomenom je tudi pomen, ki označuje 'vsiljen stik, navadno od zgoraj'; navadno on v angleščini uporabijo v povezavi z nenadnimi presenečenji in napadi, ki jih opišemo, kot bi kdo »skočil« na LM. Predlog on se pojavlja tudi v pridevniških in glagolskih kolokacijah, ki izražajo negativen odnos do česa; on navadno uvaja osebo, na katero se ta odnos nanaša. S slovenskimi ustreznicami najpogosteje uporabljamo predlog do (neusmiljen, krivičen, nepošten), včasih tudi z/s (strog), za (zahteven, naporen, težek), nad (zmrdovati se, mrščiti se) in glede (nepopustljiv), spet odvisno od pridevniške ali glagolske osnove.
To force this agreement on the nation is wrong.	Vsiljevali so [0] nam tujo vero, ali odklanjali smo jo.
I didn't want to impose myself on my married friends.	Ne želijo se vsiljevati [0] naslovniku.
It's starting to infringe on our personal liberties.	Enemu ugaja to, drugemu ono in nihče si ne da kratiti [0] pravice do izbire.
Their job is to check that none of the signatory countries is cheating on the agreement.	Pogajalska skupina je dobila mandat, da ponovno aktivira stavko, če bi vlada kršila [0] sporazum.
He had his wife spied on for evidence in a divorce case.	Dokumenti so dokazovali, da je slovenski vojaški ataše v Sarajevu vohunil za tamkajšnjim slovenskim veleposlanikom.
I'll tell my mummy on you.	Pošteno me je zatožil [0] očetu in eno celo popoldne sem klečala na stopnicah
they wanted to reduce the tax burden on the middle class	Wall Street Journal je celo zagnal vik in krik, ker bo davčna obremenitev za nemška podjetja v prihodnje nižja kot v ZDA.
He pounced on the photographer, beat him up and smashed his camera	Skočil je na Bojana in se pri tem porezal po nožu
He finally launched his attack on Russia on 22 June 1941 [_]	»Albertus pripravlja napad na samostan,« je končno rekel Rovan.
I think that's being a bit unfair on the examiners.	Če bi privolila v projekt, bi prelomila svojo etiko, obenem pa bi bilo to nepošteno do umetnice.
Many teachers frown on such practices.	Je že tako, da se vozniki v novembrskih dneh zmrdujejo nad prvimi snežinkami.
6. Angleški predlog on se pojavlja v glagolskih in samostalniških kolokacijah, ki označujejo porabo (npr. časa, denarja) za neko dejanje; on uvaja predmet, za katerega kaj porabimo. S slovenskimi ustreznicami se najpogosteje pojavljajo predlogi za (porabiti, iti, trošiti, zapravljati), pri (prihraniti, varčevati, zaposliti), z/s (ukvarjati se, začeti), glede (izboljšava, napredek, izboljšanje) in na (delati), odvisno od samostalniške ali glagolske osnove, občasno pa le tožilniški predmet (obsipavati,pohvaliti,pisati). S tem je povezan tudi pomen, ki predlog on veže na pridevnike, ki izražajo navdušenje nad čim ali prizadevanje za kaj, in čemur posledično posvečamo čas, denar itd. V slovenščini se glede na osnovo kolokacije pojavljajo različni predlogi, največkrat na (paziti), nad (navdušen, navduševati se) in za (prizadevati se, odločiti se).
Bill Clinton promises to spend more on roads, bridges and railways [^]	Še več denarja je porabil za delavce
Farmers are introducing machinery to save on labour costs.	Sprva se mi je zdelo prav imenitno, saj sem računal, da bom prihranil pri gorivu
[^] volunteers and staff for their hard work on conservation projects	in se hitro odločili, da ustavijo nadaljnja dela na njegovem izumu, zaslonu na tekoče kristale.
She's also very keen on polo	Sam nisem bil nikdar navdušen nad takšno plezarijo
He is bent on suicide.	Nagnjen je k izbruhom čustev
7. Angleški predlog on je del glagolskih kolokacij, ki izražajo pohvalo ali občudovanje določenega dejanja, ki ga uvaja on. V slovenskih ustreznicah se pogosto pojavljata predloga za (čestitati, pohvaliti) in k/h (čestitati) ali dajalniški predmet (podeliti, nakloniti).
In the locker room later, Thomas congratulated him on his victory	ampak javno jim tudi nihče ni čestital za izredni pogum
After complimenting me on my work, he informed me of the new arrangements.	Boruta je pohvalila za dobro pripravljenost in vljudnost.
The Queen personally visited his quarters at Windsor to bestow on him his third knighthood.	Iz Buckinghamske palače so sporočili, da ni znano, ali so sploh že kdaj podelili viteški naziv [0] dvema osebama na isti slovesnosti.
Iz gornjih zgledov, v grobem razdeljenih na sedem »pomenskih« razredov, je jasno razvidno, da kolokacije, ki v angleščini vsebujejo predlog on, le redko najdejo ustreznico v slovenščini, ki bi nase vezala predlog na. Tudi če za izhodišče izberemo slovenske kolokacije s predlogom na, da bi si ustvarili popolnejšo sliko razmerij med on in na, je pričakovati razhajanje z angleščino, ki z ustreznicami rabi bodisi kakšen drug predlog ali le nepredložno samostalniško zvezo:
Vedno pogostejša je tudi alergija na hrano.	Allergy to cats is one of the commonest causes of asthma.
Na cesti pod goro počaka na avtobus.	I walk to a street corner and wait for the school bus
Luka je bil obsojen na ječo dveh let; toda umrl je po preteku dveh mesecev.	She was sentenced to nine years in prison
Mi lahko odgovorite na vprašanje?	Just answer [0] the question
Dve uri sem bil slep na desno oko.	He is now blind in one eye.
3 Sklep
Iz gornje razprave lahko zaključimo, da je distribucija pomenov angleškega predloga on in njegove najbližje pomenske predložne ustreznice na v slovenščini dokaj podobna, dokler ostajamo v okviru prostozvezne predložne rabe. Tudi predlagana shema radialnega modela za angleški on bi v veliki meri lahko veljala za slovenski na, razen v pomenih d) ter delno e) in i), ki so umaknjeni na rob modela in s tem stran od središčnega pomena predloga. Ko postane predlog leksikaliziran in s svojo koloka-cijsko osnovo tvori nekakšno enoto, so razhajanja v pomenski intenzivnosti, distribuciji in s tem rabi med obema jezikoma vedno večja. Seveda povezava med predlogom in osnovo ni vedno enako močna. Obstajajo sklopi kolokacij, kjer je vez šibka in osnovo lahko povezujemo z dvema ali celo več različnimi predlogi. Preučevanje obsežnejšega števila predložnih kolokacij pa nas kljub temu privede do spoznanja, da so ti predlogi pogosto specifični za določene (pomenske) podrazrede glagolov, samostalnikov ali pridevnikov ter da je izbor predloga za neko osnovo podvržen določenim pravilom, ki v sedanji strokovni literaturi še niso v celoti formulirana. Osnove, ki nase vežejo isti predlog, pogosto tvorijo pomenske razrede ali so kako drugače pomensko sorodne. Takšen razred leksikalnih besed je po eni strani določljiv z identično vezljivostjo
(enak predlog), po drugi strani pa imajo vsi člani skupen vsebinski element. Pogosto pomen, ki ga pripisujemo takšnemu vezanemu predlogu, predstavlja neko vsebinsko dopolnitev kolokacijske osnove, je pa vezljivost lahko odvisna tudi od pragmatike, torej od vedenjskih vzorcev neke (jezikovne) skupnosti (prim. Wierzbicka 1993: 437). Pro-tistavna obravnava takšnih jezikovnih pojavov bi lahko privedla do novih spoznanj, s katerimi bi jezikoslovje oblikovalo načela, ki bi nam omogočala predvidevati določena skladenjsko-morfemska razmerja, med drugim tudi morebitne vezljivostne vzorce med glagoli, samostalniki in pridevniki na eni ter predlogi na drugi strani.
Literatura
Benson, M., 1989: The Structure of the Collocational Dictionary. International Journal of Lexicography 2/1. 1-14.
Benson, M., Benson, E., Ilson, R., 1997: The BBI Dictionary of English Word Combinations.
Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins. Brugman, C., 1981: Story of Over. Magistrsko delo. Berkeley: University of California. Colombo, L., Flores D'Arcais, G.B., 1984: The Meaning of Dutch Prepositions: A Psycholinguistic Study of Polysemy. Linguistics 22/1. 51-98. Dirven, R., 1981: Spatial Relations in English. Anglistik und Englischunterricht 14. 103-132. Dixon, R.M.W., 1991: A New Approach to English Grammar, on Semantic Principles. Oxford: Clarendon Press.
Forstreuter, E., Egerer-Möslein, K., 1978: Die Präpositionen. Leipzig: VEB Verlag Enzyklopädie.
Hausmann, F.J., 1985: Kollokationen im deutschen Wörterbuch: ein Beitrag zur Theorie des lexicographischen Beispiels. Lexicographie und Grammatik. Ur. H. Bergenholtz in J. Mugdan. Tübingen: Max Niemeyer. 118-129. Hawkins, B., 1984: The Semantics of English Spatial Prepositions. Doktorska disertacija. San
Diego: University of California. Hawkins, B., 1988: The Natural Category MEDIUM: An Alternative to Selection Restrictions and Similar Constructs. Topics in Cognitive Linguistics. Ur. B. Rudzka-Ostyn. Amsterdam: John Benjamins. 231-270. Helbig, G., Schenkel, W., 1975: Wörterbuch zur Valenz und Distribution deutscher Verben.
Leipzig: VEB Bibliographisches Institut. Križaj - Ortar, M., 1990: Vezljivost: iz pomena v izraz. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 26. Ur. T. Pretnar in D. Počaj-Rus. Ljubljana: oddelek za slovanske jezike in književnosti FF. 129-140. Lakoff, g., 1987: Women, Fire and Dangerous Things. What Categories Reveal about the
Mind. Chicago/London: University of Chicago Press. Langacker, R.W., 1987: Foundations of Cognitive Grammar. Vol. 1: Theoretical Prerequisites.
Stanford, CA: Stanford University Press. Lerot, J., 1982: Die verbregierten Präpositionen in Präpositionalobjekten. Satzglieder im Deutschen: Vorschläge zur syntaktischen, semantischen und pragmatischen Fundierung. Ur. W. Abraham. Tübingen: Narr. 261-291. Lindstromberg, S., 1997: English Prepositions Explained. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins.
Palmer, F.R., 1988: The English Verb. 2. izd. Harlow, Essex: Longman. Procter, P., ur., 1995: Cambridge International Dictionary of English. Cambridge: Cambridge University Press.
Quirk, R., Greenbaum, S., Leech, G., Svartvik, J., 1985: A Comprehensive Grammar of the
English Language. Harlow, Essex: Longman. Radden, G., 1985: Spatial Metaphors Underlying Prepositions of Causality. The Ubiquity of
Metaphor. Ur. W. Paprotte in R. Dirven. Amsterdam: John Benjamins. 177-207. Rosch, E., 1978: Principles of Categorization. Cognition and Categorization. Ur. E. Rosch in
B. Lloyd. New York: Lawrence Erlbaum. 27-48. Rudzka-Ostyn, B., 1983: Cognitive Grammar and the Structure of Dutch Uit and Polish Wy.
Trier: Linguistic Agency, University of Trier. Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem
slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki, 1998. Elektronska izdaja. Ljubljana: DZS. Schröder, J., 1986: Lexikon deutscher Präpositionen. Leipzig: VEB Verlag Enzyklopädie. SiCHERL, E., 1999: Predložne kolokacije v slovenščini in angleščini. Doktorska disertacija. Ljubljana: Oddelek za anglistiko in amerikanistiko FF. Sinclair, J., ur., 1991: Collins Cobuild English Guides 1: Prepositions. London: HarperCollins.
SINCLAIR, J., ur., 1995a: Collins Cobuild English Collocations on CD-ROM. London: HarperCollins.
SINCLAIR, J., ur., 1995b: Collins Cobuild English Dictionary. London: HarperCollins. Taylor, J.R., 1995: Linguistic Categorization. Prototypes in Linguistic Theory. 2. izd. Oxford:
Oxford University Press. Vandeloise, C., 1984: The Description of Space in French. Doktorska disertacija. San Diego:
University of California. VIDOVIČ Muha, a., 1993: Glagolske sestavljenke - njihova skladenjska podstava in vezljivostne
lastnosti. Slavistična revija 41/1. 161-192. WIERZBICKA, A., 1993: Why Do We Say in April, on Thursday, at 10 O'Clock? In Search of an
Explanation. Studies in Language 17/2. 437-454. ŽELE, A., 2001: Vezljivost v slovenskem knjižnem jeziku. Linguistica et philologica. Ljubljana: ZRC SAZU.
Summary
Following the tenets of the prototypical theory and the theory of cognitive models, the present article aims to set up a possible radial model showing the distribution of meanings of the English preposition on. As one of the most frequently used prepositions denoting a number of various (mainly spatial) relations, the preposition on has developed several different meanings which are interconnected within a polycentric radial category (a family resemblance category) by means of semantic or meaning chains.
The construction of a possible radial model of the preposition on illustrates its complex polysemy within the English language. An analysis of definitions and/or descriptions of meanings of this preposition found in English-English dictionaries and other specialized literature on prepositions, as well as an evaluation of the relevant corpus data help us determine two most central (most basic and frequent) meanings of the preposition on; other meanings and senses of this preposition are grouped around the two central meanings, determined by relative resemblance relationship to either of the two central meanings. Individual meanings as established within the radial model can then be compared to the description of use of the preposition na as the nearest semantic equivalent of on in Slovene. Although the schema of the radial model can be formed differently by different authors, it shows that a possible radial model made for the Slovene preposition na overlaps to a great extent with the model constructed for the preposition on as long as the two prepositions have more or less expanded locative or spatial meanings
remaining near the two central meanings and are, syntactically, used in free combinations. Any deviation from the expected use probably results from a difference in the comprehension of spatial relationships in the two languages concerned. As soon as the relatively safe ground of free combinations with the prepositions on and na is abandoned, the two prepositions are used in combinations which become gradually more fixed (collocations), with the prepositional meaning becoming increasingly weaker, more abstract, and therefore more difficult to define. The prepositional meaning in such combinations depends for its content on the meaning of the collocational basis (verb, noun or adjective) and is mostly detached from the central meanings of the preposition in the radial model. Nevertheless, an analysis of English collocations with the preposition on clearly shows certain similarities in content and hints at rules underlying the selection of prepositions in collocations.