Josip Korošec: Butmirska keramika S problemi butmirske keramike se je dolgo vrsto let bavil skoraj ves znanstveni svet. Vendar pâ do končne rešitve ni nikdar prišlo in počasi so vsi problemi padli v pozabo. Od časa do časa postajajo delno zopet aktualni, toda ker novih momentov in novih najdb podobnega značaja ni ne v Bosni ne drugod, veljajo še vedno zaključki Hörnesa in Fiale. V novejšem času je edino glede dati­ ranja izvedel korekturo Vasic1. Podobno je tudi s klasifikacijo butmirske plastike2. Vendar je pa s tem storjeno dokaj malo in glavni butmirski problemi še vedno niso osvetljeni. > položaj, kL ga je nekoč imela butmirska keramika v prazgo­ dovini, posebno pa še njena plastična dekoracija, se je umaknil pred drugimi veliko važnejšimi najdbami. Seveda je pa v lokalnem pomenu ta keramika še vedno obdržala svoj dominanten položaj. Tudi ako ga bo sčasoma zgubila, bo vendar vedno ostala zanimiva, prvič zato, ker je.to bilo prvo najdišče, ki mam je dalo popolnoma nove, do tedaj neznane oblike, drugič pa, ker je to del neke kul­ ture, katere razprostranjenosti za enkrat sploh ne vemo, ki se pa odlikuje po nekaterih karakterističnih lastnostih, kakor so figuralna plastika in plastična dekoracija. Figuralna plastika se v mnogih primerih odlikuje z izrazitim realizmom, ki se na istočasnih najdi­ ščih drugih pokrajin pojavlja v veliko manjši meri ali pa tudi samo sporadično3. Poleg še nekaterih drugih zanimivosti bo. raivno to edem od glavnih vzrokov, da bo Butmir tudi še dalje obdržal svoj pomen v prazgodovini, četudi je danes delmo pozabljen. Namen itega članka je, da opozorim na nekoliko novih detajlov, ki doslej niso bili znani v butmirski keraimografiji, ki so pa važni za dalnje raziskovanje te kulture. Vprašanje Butmira s tem nikakor ne bo še niti približno rešeno, to pa verjetno vsaj toliko časa, dokler se ne najdejo vsi ostali členi te kulture, dokler se ne uigotove meje njene razprostranjenosti in dokler se ne ugotovi odnos do drugih istočasnih kultur v njeni neposredni in daljni okolici. Kakor pri svojem odkritju tako je tudi danes Butmir še popolnoma osam­ ljen. Vsaj za enkrat je to edino najdišče, ki ima neke specifične elemente, ki so lastni samo njemu. Druga istočasna najdišča na pod- 1 Vasic, Datovanje Butmira, Beograd 1929 (Zbornik u čast Bogdana Popovica) str. 1 in eledeče. ^ - Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu, 1942, str. 87 in dalje. s 1. c. str. 87 in sledeče. 123 ročju Basne, katera bomo mogoče enkrat lahko všteli v njegov krag, niso še dovolj raziskana. Znanih je komaj nekoliko. Taki so na primer Donji Klalkar pri Bosanskem Brodu4, Donja Ma­ hala pri Orašju na Savi5 in Novi Šeher pri Žepou6. Kulturno gradivo, ki je znamo na teh najdiščih, je pa dokaj skromno in seistojd samo iz različnega kamenitega orodja in orožja, ki pa v pogledu ugotav­ ljanja kulturnih stikov nikakor ni v zadostni meri odločujoče. Ne- ' koliko bolje je keramika zastopana samo v Novem Šeheru, toda tudi tu tatko skromno, da ni mogoče izvajati pravih zaključkov. Bolj karakteristične naselbine te kulturne grupe ali še sploh niso odkrite ali pa niso raziskane. Med druge spada na prvo mesto naselbina izpod vasi Brajkovići v dolini Bile blizu Travnika, katera bo, kot se zdi, dala bogate rezultate tako v pogledu kulturnega materiala kakor tudi v, drugih vprašanjih7. Butmirska kulturna plast doseza največjo višino od 1,42 m, medtem ko so zemunice (stanovanjske jame) globoke od 0,30 do 0,60 m, redko 0,75 m8. Četudi plast ni izredno močna, vendar je tudi tu keramika morala doživeti nek razvoj. Toda tipološko ni mogoče ugotoviti vse razvojne stopnje, ker za stratigrafico keramike nimamo skoraj nobenih podatkov, medtem ko imamo za plastiko vsaj poedine, četudi skromne. Za sedaj smo primorani, da predpo­ stavimo večino oblik kot istočasnih, čeprav najbrž niso. Vendar pa večje časovne razlike ne bo med njimi. Nova izkopavanja v But- miru, ki je samo delno prekopan, bodo tudi v .tem pogledu nudila čvrstejše temelje. 1. Keramične oblike. Zahvaljujoč velikemu številu fragmentov keramike, najdenih v Butmiru, je mogoče dobiti relativno dosti jasno sliko o vseh obli­ kah, ki so se tu uporabljale. Za vsako obliko niso ohranjeni celi primerki, vendar se pa lahko rekonstruirajo iz ohrajenih frag­ mentov. Klasifikacije oblik doslej ni še nihče izvršil. Največ so se bavili z ono, ki je ornamentirana s plastičnimi motivi, odnosno z ono, ki je ornamentirana s spiraloidnimi motivi. V tem pogledu ima Butmir res nekoliko tipičnih primerov, ki še danes veljajo kot edinstven primer v prazgodovini in ki nimajo nikjer analogij, celo ne v daljnih vzhodnih pokrajinah. Nekateri drugi primeri so pa sedaj zopet dobili splošen značaj, ki je znan na celi vrsti drugih naha­ jališč Donavske Doline, posebno onih, ki spadajo v neolitsko in eneolitsko periodo in pripadajo krogu trakaste keramike. Zaradi relativno slabših plasti v Butmiru in zaradi pomanjkanja stratigrafsikih podatkov ne moremo govoriti o časovnih razvojnih 4 1. c. 1906, str. 449—462. • - 1. c. 1914, str. 47—53. 0 1. c. 1927, str. 199. — 1. c. 1925, str. 137. e J. c. 1914, str. 53 in sledeče. — 1. c. 1897, str. 16 in sledeče, 7 1. c. 1931, str. 7 in sledeče. — Korošec, Travnik u predhistorijeko doba (ni publicirano). 8 Radimsky-Hoernee, Butmir I, str. 8 in sledeče. — Butmir II, str. 9 in sledeče. 124 stopnjah posameznih oblik vaz, ki pa tipološko obstajajo. Take tipo­ loške poedinosti, dasi so tudi zanimive, pa vendar ne moremo upo­ rabiti kot temelj za raziskovanje v tej smeri že zaradi tega, ker se je pri nas udomačila metoda, presajena iz Srednje Evrope, ki pogosto stoji v popolnem nasprotju z zakljniöki, dobljenimi na domačih najdiščih. Zato bo tudi v butmirski keramiki mogoče ugo­ toviti časovno razne razvojne stopnje šele tedaj, ko bomo imeli za to dovolj tudi stratigrafskega gradiva. Osnovna oblika vaze v Donavski Dolini ali bolje v vinčanski kulturi, ki je bila glavni nosilec trakaste keramike v teh pokra­ jinah, je bikonična. Šele pozneje se razvijajo druge oblike kakor polkroglaste, kroglaste in hruškaste oblike, ki pa v raznih fazah svojega razvoja še vedno pokažejo svojo tipično osnovno formo. Drugi primer je s körös ali pa starčevsko kulturo, kakor jo neka­ teri imenujejo, ki je pa znana iz cele vrste najdišč (Bubanj pri Nišu, Starčevo pri Pančevu itd.) in celo v najnižjih plasteh Vinče. Keramične oblike te kulture se popolnoma razlikujejo od vinčan- skih in imajo svoj specifičen karakter, poleg same tehnične izde­ lave in ornamentike. Ni še ugotovljeno, katere so bile osnovne oblike njene kulture, odnosno na temelju katerih se je razvila njena keraimika. Vse znane posode so pa zaoblene, bolj kroglastih in polkroglastih oblik. Kot glavna odlika pa v tej kulturi prihaja tudi slikana keramika. Kakor sem že omenil, se elementi te kulture nahajajo tudi v najnižjih plasteh Vinče. Toda nikoli ne prihajajo samostojno, temveč vedno pomešane s pravo vinčansko kulturo. Neka perioda skupnega trajanja in medsebojnega sožitja teh dveh tako različnih kultur v istem najdišču je skoraj nerazumljiva. Poleg tega pa tudi viničarska kultura v sami Viimči ni avtdktona, temveč doseljena9. Ako butmirsko keramiko primerjamo s temaJ dvema kul­ turama, bomo videli, da s körös kulturo nima nobenih stičnih točk, temveč le z vinčanisko. Res pa so elementi, ki vežejo te dve kulturi, zelo skromni, čeprav ves karakter tehnične izdelave, kakor oblik tako tudi ornamentov in plastike, odgovarja krogu vmčanske kul­ ture. Grobo rečeno, butmirska keramika spada v vrsto onim, ki so vstavljene v trakasto keramiko, kamor je pa uvrščena tudi Vinca in skoraj vse ostale kulturne grupe iz jugovzhodne Evrope, ki časovno sovpadajo z neolitsko periodo. Ta naziv je pa splošen in ima zajete popolnoma nasprotne kulture, med katerimi je mogoče bil nek stik, ki pa vendar nimajo nobenih skupnih potez. Ravno tako tudi Buimir nima z vsemi temi kulturami nič skupnega razen z Vinco. V tehničnem pogledu je butmirska keramika izdelana- zelo dobro iz dobro prečiščene gline, redko pomešana z zrnci peska, dobro •pečena, v glavnem sivega do črnega tona, samo včasih rdeča, kar l>o posledica požara. Zunanja površina je skoraj vedno sijajno .uglajena, pogosto, posebno pri skledah, pa tudi v notranjosti. ' 9 Glasnik Sarajevo, 1942, str. 61 in sledeče. 125 a) Amfore. Ako opazujemo butmirsko keramiko, bomo videli, da imajo skoraj vse oblike, ki so ornamentirane — bodisi v tehniki vrezanih motivov ali pa one z reliefno dekoracijo — skupno osnovno obliko. Ta oblika, ki je zelo karakteristična, je tudi danes še edinstvena, ker je doslej znana samo v Bufemiru. Razne njene variante nas navajajo na predpostavko, da je ta oblika nastala v sami butmirski kulturi. Težko da bi bil sam Butmir prišel do te svoje pridobitve, čeprav so v njem zastopane razne razvojne faze. Vendar pa moramo odvreči to hipotezo zaradi male debeline plasti. To pa poitr ju je tudi veliko število popolnoma nasprotnih oblik, ki imajo pa isto osnovo. Na drugi strani moram pa priznati, da so tu najdeni celo začetni elementi, ki so v svojem končnem razvoju dali vazo take oblike, kakor je ravno butmirska amfora. Najbolj zanimive so te amfore v svojem razvojnem stadiju, takrat, ko je njihov spodnji del skoraj popolnoma cilindričen z ravnim dnom, medtem ko se gornji včasih kroglasto širi. Rame je zaobljeno, a brez vrata. Ustje, ki je relativno dovolj prostrano, včasih tudi ožje, po pravilu ni profilirano (si. 1., št. i—8, T. I gornja polovica tabele z rekonstruiranimi in celimi vazami, T. II, spodnja polovica tabele, T. III, IV in V, fragmenti, ki so ornamentirani, Hörnes-Fiala, Butmir II, T. VI, si. 6. T VIII itd.). Prehod med ramenom in trebuhom je različen. Včasih je popolnoma zaobljen, tako da je gornji del skoraj popolnoma kroglaste oblike, včasih imamo pa tudi ostrejši prehod, kakršni so samo pri bikoničnih obli­ kah. Namesto kroglastih imamo včasih tudi popolnoma sploščene primere. Skupna je pri teh vazah vedno odprtina odnosno ustje. Manjši del, toda samo v posameznih primerih, ima izveden tudi vrat " (T. I, druga vrsta, prva .slika na levi strani. — Butmir II, T. XII, si, 2). Kakšen je bil ta vrat, ne vemo. Spodnji cilindričen del, ki je včasih širši, včasih zopet ožji, je z gornjim delom popol­ noma zlit, bodisi z ločnim ali pa tudi z ostrejšim prehodom. Ta spodnji del je v resnici podstavek, na katerega se je postavljala vaza, preden sta bila oba dela zlita v eno celoto. Med fragmenti keramike se mi je posrečilo najti in delno sestaviti dva večja fragmenta takega votlega podnožja brez dna, ki sta pa ohranjena samo v spodnjem delu (si. i, št. 13, T. I, ifcretja vrstai si, 2 in 3). Tak podstavek predstavlja prvo razvojno fazo, na katerega se je postavljala vaza, ki se je pozneje zlila v celoto s podstavkom. Pri tem se je pa podstavek s spodnje strani zaprl, medtem ko je vaza zgubila svoje dotedanje dno. Ohranjeni fragmenti so konične oblike, medtem ko je pri končni fazi razvoja spodnji del vaze bolj cilin­ dričen. Doslej ni znano, kje se je izvršil ta prehod. Edini podatek, ki 'ga imamo, je, da se prvotna oblika uporablja tudi v Butmiru, mogoče samo iz konservativnosti, ter bi potemtakem predstavljal často arhaičen element. Mogoče pa v tem pogledu pride v poštev tudi sama butmirska naselbina. 126 V nadaljnjem razvoju amfore niso v vseh primerih ohranile cilindrične oblike spodnjega dela. Zelo pogosto od prvotne oblike ni ostalo veliko. Tako se spodnji del spet izožuje, tokrat v nasprotni smeri, proti dnu, in ima spet konično obliko, a gornji del je tudi doživel, četudi samo neznatno, vendar nekatere spremembe. Tako so posamezne amfore skoraj bikonične z ostrejšimi ali pa blažjimi prehodi (T. I, poedine oblike v gornji polovici tabele. — Butmir 11, T. VI, si. 2; T. VII, si. 14). Kdaj se je ta oblika pojavila v Butminu, tipološko ni mogoče ugotoviti, ni pa izključeno, dai je bila istočasno v uporabi kakor ostale oblike, mogoče celo z osnovno formo, 'ko je bila vaza še oddeljena od podstavka. Oblika, ki seam jo omenil, ni uporabljena samo pri vazah večjih dimenzij, temveč celo pri tistih, ki jih moramo šteti kot miniaturne (T. I. — Butmir II, T. VI, si. 2). V drugi .skupini takih amfor so one, ki so iste osnovne oblike, a pod vplivom drugih vaz dobivajo nizki podstavek, nogo, odde- ljeno od same vaze (T. I. — Butmir II, T. VI, sil. 1, 3). Gornji del je nekoliko sploščen, z ločnim prehodom v spodnji. Noga, odnosno podstavek je nizek, koničen ali pa v obliki prstana (prstanasta noga). Zdi se, da so nekatere oblike imele tudi tulec za izlivanje (T. II, si. 4). Ohranjen je samo večji fragment, kjer se jasno vidi, da se je spodnji del končal cilindrično. Posebna skupina amfor, ki so popolnoma tuje butmirski kulturi in bi se prej lahko smatrale, da pripada jo gradiščanski ilirski kul­ turi Bosne, je zastopana samo z enim večjim fragmentom] pri kate- "rem je vrat nizek in dosti širok, rob pa navzven izavihan. Prehod v rame je blag, medtem ko je rame ločeno od trebuha. Na največji periferiji so se nahajali diametralno razdeljeni, vertikalno prevrtani ročaji. Ta fragment lahko smatramo kot sumljiv glede pripadnosti v butmirsko kulturo (T. II, druga vrsta si. 2). b) Vaze na podstavkih in nogah. Že v prejšnji skupini smo videli posamezne oblike vaz, ki uporabljajo konično nogo ali pa nogo v obliki prstana. Toda te vaze se odvajajo od sedanje skupine že po stanjn najdb. Pri tistih vazah, ki uporabljajo visoko nogo, ni nikdar ohranjena vaza. Ravno tako nisem uspel iz najdenih fragmentov rekonstruirati to obliko. Nog samih je pa najdeno zelo veliko število10, kar priča o zelo veliki priljubljenosti take vaze. Manjše je število onih nog, ki so nizke konične ali pa cilindrične oblike. Pri visokih nogah so razne variante glede njihove izdelave. Tako so poedine noge odnosno pod­ nožja polno izdelana z večjo a'li manjšo bazo11. Druge imajo zopet na sredi izbočeno steblo ali pa poševno spiralno kaneluro (si. 1, št. 19, T. I).in malo vdolbino na dnu z ali brez razširjene baze. Tretji tip 10 Butmir J, str. t? (Samo v enem letu je najdeno 379 primerov). — Butmir II, str. 29. 11 Butmir I, str. 17, si. 26. 127 ima na dnu ozko cilindrično votlino, medtem ko baza ni razširjena (si. 1, št. 17). Manj priljubljene so nizke noge, ki so ravno tako polno delane, a tudi njih je relativno večje število, ravno talko kakor tudi nog, izdelanih v obliki prstana, obroča (si. 1, št. 10, 11, 15, 16, 23, 24. — T. I). V zelo redkih primerih je bila noga ornamientirana. Kot takšno lahko smatramo tudi nekoliko prej omenjeno nogo z izbo­ čenim steblom na eredini in nogo s poševno kaneluro12. Imamo pa tudi primere, kjer sta bili tako baza kot steblo ornamentirani z vrezanimi ornamenti (T. I). Obliko vaz, ki so uporabljale takšna podnožja, lahko samo domnevamo z ozirom na analogije. Nekatere so imele obliko malih skodelic; od teh je ohranjenih nekaj, ki pa uporabljajo nizka pod­ nožja (si. 1, št. 15, 16, 23, 24, T. I). So konične oblike z ravnimi poševnimi stenami ali so pa jajčasto ovalne oblike. Verjetno so se pa uporabljale tudi večje sklede, ki so imele profilirano ustje. Imamo večje število fragmentov, za katere lahko domnevamo, da so pripadali vazam na podnožju (T. VI), čeprav pri njih ni ohranjen nikdar dolnji del. Drugo vrsto podnožja predstavljajo tiste noge, ki so popolnoma votle, cilindrične ali konične. Teh oblik je pa daleč manjše število kot pa prvih. Baza pri njih ni nikdar razširjena (si. 1, št. 20—22; T. I. — Butmir I, str. 17, si. 24, 25, 27. — Butmir II, T. VI, si. 10). Včasih so noge zelo visoke, toda komične oblike. Oblika gornjega dela, izvzenuši pri redkih primerih, ni znana. Ti so pa polkroglaste oblike z neprofiliranim ustjem (T. I. — Butmir II, T. VI, si. 10). V drugo skupino spadajo one vaze, ki imajo več nožic, in sicer 3 do 4. Kakor pri prejšnjih skupinah tako tudi sedaj nimamo ohra­ njenih celih oblik, temveč samo poedine nožice ali pa neznatne fragmente brez nog. Njihovo število ni veliko (T. I, vrsta 5, si. 4—7, T. II, vrsta 2 in 3, si. 1. — Butmir I, str. 17, si. 28, 29, str. 19, si. 37 (?) — Butmir II, str. 33, si. 36, 37 (?). Pogosto so take nožice tudi ornamentirane s paralelnimi horizontalnimi kanelurami ali pa s spiralno kaneluro okrog cele noge. — V kolikor so ohranjena dna z ostanki nog, so nekatere vaze v spodnjem delu štirioglate, toda takoj prehajajo v okroglo obliko. Na dnu posode so pri enem pri­ merku na notranji strani večje vdolbine tam, kjer so na zunanji strani noge. c) Kupe in sklede. Ne morem trditi, da so razne skodelice in sklede v Butmiru manj uporabljali kot nekatetre druge oblike, četudi so v literaturi manj znane. Vendar pa ne spadajo vedno v boljšo keramiko. Redko, so ornamentirane, navadno z vdolbinami ali pa s plastično dekora­ cijo. V poedinih primerih se pa uporabljajo tudi vrezani ornamenti. Med najnavadnejše sklede in skodelice spadajo tiste, ki so konične, cilindrične, polkroglaste in jajčaste oblike brez profilira- 12 Butmir I, T. III, el. 14, 15. 12Ö e ^ i • p \НН№.^а'^г j*- •••; .'«i-... V / •'• -<- .--SEI WF7 o \ni IJ 1>t- JC7'\ O J SE)i fc~ ' J W -• I •' ' -y III -i.. &r? sr-' .* i « -Mi > '•:4 fei ' -;:- M IV MM"' -J ^""V4 с~-пИ& \'iB..-.i -. J "•*&.., *SFr»„. ."^ *" * •*'' ''^/ • v'i- v'' " -•• '"^^ ••SS*4 * •*•»!. • /* " 'Ti - à.-a '«№' y Д- —Л - \%>/ \ i ' ft S л ' . « r , •_>•.• v.. - — ->:' J /*=• г I =•" - i—j»-.. /•'•'"№1 . ^*-' S"- JÜ: Vi-«**«--'4**1 ^ U-- ^г. ' : & _ч ^ L v— * ft VI SI. 1 ш SI. 2 nega ustja (si. i, št. 25—29, 31—36, T. I. — Butmir I, str. 16, si. 22, 23. — Butmir IT, str. 29, si. 15, 15, T. VII, si. 3, 8, 9, 10). Imamo razne oblike in razne variante. Medtem ko so nekatere popolnoma konične brez ročajev ali pa z njimi, eo druge zopet popolnoma cilindrične s širokim dnom. Zadnje spadajo v grobo keramiko in niso uglajene. Med njimi obstaja tudi nekoliko variant. Tako imamo primeve, kjer se pri skodelah srednji del nekoliko širi, pozneje pa zopet zožuje. Tipološko stoje med cilindričnimi in jajčastimi z ene strani ter polkroglastimi z druge. Tudi večje število jajčastih in polkro- glastih oblik spada v grobo keramiko. Na trebuhu odnosno na naj­ večji periferiji se včasih nahajajo manjši ročaji. V enem primeru so na skodeli tudi štiri diametralno razporejena plastična rebra skoraj v celi višini posode (si. 2, št. 6, T. I. — Butmir II, T. VII, si. 3). Ta rebra "so horizontalno prevrtana za vdevanje vrvice. Samo v posameznih primerih so te vàze ornamentirane z vrezanimi orna­ menti. V nadaljnjo skupino spadajo skodelice odnosno sklede, ki imajo neprof ili rano ustje, so pa v temelju bikonične oblike, četudi z zelo blagim prehodom iz ramena v trebuh (si. i, št. 30, T. I in VI. — Butmir I, str. 16, si. 20, 21). V splošnem v Butmiru sploh ni ostrih prehodov ali so pa zelo redki. Posode v tej skupini imajo pogosto ročaje na največji periferiji. V poedinih primerih so samo po trije mali vertikalno prevrtani ročaji na največji periferiji, ali so pa samo male vdolbine ornamentalnega pomena. Ornamentika je zelo redka. Redke niso sklede in njihovi fragmenti, katerih temeljna oblika je bikonična, ustje pa profilirano (si. 1, št. 37—42, 44—64, 66—68, 70, sil. 2, št. 1—3, T. I, II in VI. — Butmir I, si. 40, 41, 43. — Butmir II, str. 29, si. 12, 16, T. VI, si. 12, T. VII, si, 5). Imamo nekaj primerov, ki že v osnovi odstopajo od bikonične oblike, ker so bolj kroglasti ali pa polkroglasti. Imajo profilirano ustje. Veliko število je grobih, nemglajenib. in nepravilnih ter bi se lahko vštele v na­ vadno keramiko. Raime je slabše ali močneje naglašeno, prehod v trebuh je »ločen, včasih tudi malo ostrejši, vrat je širok, navadno nizek, bodisi s slabše aili močneje navzven zavihanim robom. Ohranjeni fragmenti so često na ramenu ornamenitirami z vdolbe- nimi ali vrezanimi ornamenti, ali tudi s plastičnimi vzboklinami. Najbrže so nekateri pripadali skledam na podnožju, nogi. — Kar rse tiče analogij lahko največ podobnih oblik najdemo v Vinči v srednjem stratumu, s' to razliko, da so tam veliko boljše izdelave in tudi bogate je onnamentirane (ornamenti v Vinci »o po pravilu vdolbeni in izdelani v tehniki uglajenih ornamentov). d) Groba keramika. Pod grobo keramiko se navadno smatrajo vse one posode, ki so izdelane nepravilno in sumarno, na prvem mestu pa tudi vse one, ki niso bile uglajene. Ravno tako se sem prištevajo tudi vse 9 . 129 večje posode, kakor pitosi in podobne. Napačno je mnenje, da so se samo grobe posode uporabljale v vsakdanjem življenju. Tudi boljše posode so služile istim namenom, v kolikor pač niso najdene kot inventar v grobovih. Zato je tudi klasifikacija v to skupino keramike v resnici samo z ozirom na tehnično izdelavo, četudi bi se večkrat mnogi primerki po obliki, delno pa tudi po izdelavi lahko všteli v boljšo keramiko. Celih ohranjenih odnosno rekonstruiranih je samo majhno število posod, ki spadajo po dimenzijah med večje. Tako je ena oblika v spodnjem delu konična z ločnim prehodom v rame in ne- profiliranim' ustjem (si. 2, št. 7; T. I). Drugi primer je bolj jaj- časte oblike, ki se po malem širi do profiliranega ustja (Butmir II, str. 31, si. 23. Pod robom rje plastično horizontalno rebro. Imita­ cija ročajev je izvedena na isti način. Največja posoda, ki jo lahko stavimo v skupino pitosov, ima obliko amfore s širokim, dovolj visokim vratom, ki ima nekoliko navzven zavihan rob. Pre­ hodi so blagi. Po celem vratu se nahajajo kot ornament plastična rebra, a ročaji so imitirani s štirimi plastičnimi' horizontalniimi rebri (si. 2, št. 8. — Butmir II, str. 30, si. 22). Ostale oblike se. lahko vstavijo v že omenjene skupine, kot so sklede in skodelice (kupe). Posebej je treba omeniti samo grobo izdelane posodice z dulcem v obliki cevi (Butmir I, T. IV, si. 10, 12). Verjetno so imele 'aji konično ali pa cilindrično obliko. Rab grobih posod je včasih izdelan nekoliko débeleje, po­ sebno pri vazah večjih dimenzij, in okrašen z odtisi prstov. e) Pokrovčki, sita in žlice. V Butmiru ni najdenih veliko teh predmetov. V vsem so od vsake' vrste najdeni samo po en ali dva primerka. Pokrovčkov imamo dve vrsti. Prvi iso ploščate okrogle oblike, bresz ročaja, toda z dvema luknjicama ' za vrvico. Ohranjen je samo en primer, ki je zelo dobro izdelan in tudi uglajen (si. 2, št. 10; T. II, četrta slika na desni strani). — Druga oblika pokrova je po­ dobna skledi na visokem podstavku, a s to razliko, da je noga, ki predstavlja tu ročaj, veliko tanjša in brez razširjene baze. Sama oblika pokrova je polkroglasta. Dva ohranjena primera imaita tudi sledove mehaničnega glajenja (si. 2, št. 9, T. II, četrta vrsta si. 3. — Butmir I, str. 34, si. 41, 42). Sitaste posode so ohranjene v nekoliko primerih, ki so več ali manj fragmentirane (si. 1, št. 11; T. I, zadnja vrsta predzadnja slika. — Butmir I, T. IV, si. 9, 20. — Butmir II, str. 34, si. 40). Nimajo nobene karakteristične oblike. Oblike so konične ali pa polkrogaste s koničnim delom za izlivanje. Žlice so ravno tako ohranjene samo v dveh primerih (si. 1, št. 14; T. I, zadnja vrsta si. 6, — Butmir II, T. VII, si. 1, 2), z daljšim, danes odlomljenim ročajem. Izdelave so grobe. 130 f) Posode kultnega pomena Navadno se vsem dotiiènim posodam, za katere še ne vemo praktične uporabe, daje imaginaren, kultni pomen.' Včasih je to res pravilno, toda pogosto tudi ni. Nimam namere tu razpravljati o tem problemu. Dovolj naj bo le to, da smatram, da se večina predmetov lahko uporablja, brez ozira, ali je to t. zv. (boljša kera­ mika ali ne, ravno tako v vsakdanji uporabi kakor tudi v kultu. Kdaj in kako so poedini predmeti bili uporabljani, je pa še nemogoče ugotoviti. Ravno tako pa tudi obstajajo primerki, ki se, bodisi zaradi svoje oblike ali pa zaradi svoje veličine, ne morejo uporabljati v vsakdanjem življenju. Je pa veliko vprašanje,—ali so se oni res lahko uporabljali v kultu. Nekoliko bolj je mo'goče to ugotavljati v onih najdiščih, kjer se uporablja tudi idolopla- stika, kot na pr. v Butmiru. A tudi tu moramo posamezne podobne predpostavke prevzemati z rezervo. Tako je i miniaturnimi poso­ dicami, ki jih najdemo v Butmiru veliko (si. 2, št.' 13; T. I, vse manjše posodice v gornji polovici tabele, T. II, druga vrsta srednja slika. — Butmir I, T. IV, si. 13. — Butmir III, str. 30, si. 17—21: T. VI, si. 4a b, 5, 8, T. VII. si. 11—15, 15 itd.). Pogosto se take posodice tolmačijo ikot otroške igiračke. Vendar je p^i ta hipoteza precej samovoljna. Poedini primeri bi res lahko služili tudi tej svrhi, toda večina ne. Butmir, ki ima večje ištevilo figuralne pla­ stike, nesporno kultnega in religijskega značaja, je -lahko upo­ rabljal v isti namen tudi večje število miniaturnih posodic. Miniaturne posodice kopirajo vaze" "v naravni velikosti. Tako je tudi v Butmiru med miniaturnimi posodicami zastopano neko­ liko vrst, ki so kopija'normalnih. Tu imamo pa tudi nekoliko oblik, ki se doslej niso našle med navadnimi. Na prvem mestu so nekatere, ki so popolnoma ozke, komične oblike in se tudi konču­ jejo konično ter nimajo -izvedenega dna. Ker imajo te posodice tudi mala ušesa, so se morale obešati, ne pa zabadati v tla. Med miniaturne posodice, ki nimajo analogij med ostalimi va­ zami v Butmiru, moramo všteti tudi t. izv. lekhitos, kakor ga imenuje Vasic. V spodnjem delu je nizek, štirioglat z zelo dolgim vratom, ki je poleg tega tudi zelo ozek, zgoraj zaprt z okroglo, na sredini prevrtano ploščico (T. I, dolnja vrsta, zadnja slika. —^ Bütmir II,' T. VI,'si. 7). Po strukturi, toda v 'nekoliko spremenjeni obliki, ima ta lekhitos analogije v Vinci.13 Lahko trdim, da se skladajo skoraj v vsem. Vasic vinčaniskemu odvzema vsak kultni in religijski značaj-'tef ga tolmači kot kozmetično posodo.1* Vse­ kakor je že sama oblika posebnost in verjetno je prišla k nam iz tujine. Z njim je pa moral priti tudi način njegove uporabe. Vendar je pa vprašanje koliko časa je bila prvotna uporaba še znana in v veljavi. 13 Vasic, Preistorijska .Vinča I, si. 120—122. 14 1. c. I, str. 69 in sledeče. 9* 131 Kultni karakter so verjetno imele nekatere manjše posodice, žrtveniki, kakor imenujejo to vrsto keramičnih izdelkov (si. 2, št. 12, T. I, vrsta tri si. 2. — Butmir II, T. VII, si. 7). Eden od teh predmetov, najdenih v-Butmiru, s pravico nosi to ime, im isicer vzelo plitka okrogla skodelica na štirih nožicah. Druga manjša štirioglata posodica je imela ravno tako štiri, danes odlomljene nožice. Oblike je bila štirioglate z veliko odprtino na gornji strani (T. I, druga vrsta si. 2. — Butmir II, T. VI, si. 9). Ta posodica nikakor ne more iti v skupino žrtvenikov, lahko je pa imela kultni karakter. Mo­ goče je celo delana po vzoru na nek riton (rhyton), toda zelo stili­ ziran in tbrez kakršnih koli oznak. — V skupino žrtvenikov bo mo­ goče šla še okrogla plošča manjših dimenzij, verjetno gornji del nekega žrtvenika, kateremu so danes odlomljene noge (Butmir I, Ï. III, .si. 13). . g) Ročaji. Kaidar je govor o ročajih na preclzgodovinski keramiki, se na­ vadno slednji izdvajajo kot poseben oddelek v keramografiji. Delno je to pravilno, ker so lahko tuj element, cepljen na domače izdelke, ali so pa stare oblike ohranjene neizpremenjene na novih, iz tujine prevzetih ali pa tudi predelanih posodah. Vsekakor se mora vedno, kadar se govori o ročajih gledati tudi na obliko same posode. V Butmiru imamo pa zelo malo posod, ki bi imele tudi ročaje. Nekaj primerov sem že omenil na zgornjih oblikah. Razni ročaji se nahajajo na največji periferiji amfor. Imajo obliko čepov (čopasti ročaji) ali pa stiliziranih živalskih glav (?). Na skledali in skodelicah se nahajajo tudi ročaji v obliki štiri- oglatih čepov, včasih pa tudi zaviti navzgor v obliki roga (si. 1, št. 42). Dekorativni karakter pa imajo manjše plastične vzbokline ali pa celo plastične spirale (T. I. — Butmir II, T. VI, si. 10). — Male ročaje imamo tudi na miniaturnih posodicah, a ti so služili ža ohešanje posodic ter so zaradi tega velikokrat navpično prevrtani. — Na velikih posodah, pitosih, so ponekod krajša horizontalna pla­ sticala rebra, ki nimajo praktičnega pomena. Veliko večje število ročajev je ohranjenih samo v fragmentih. Predvsem so to trakasti ročaji, široki in nizki ter horizontalno prevrtani, potem ročaji, ki se samo malenkostno vzdigujejo iznad 'sten posode, 'bodisi horizontalno ali pa vertikalno prevrtani, razni štirioglarti ročaji, en dvojni ročaj ter horizontalno prevrtani ročaji v obliki čepov in trikotni ročaji v otbliki jadca-, kakor jih imenuje Vasic (Butmir, str. 18, si. 30-35; T. IX, si. 2. — Butmir II, str. 31, si. 24; str. 52, si. 25, 32). Drugo skupino ročajev obsegajo razne neprevrtane vzbokline v obliki gumbov (dugmasta izpupčenja), v obliki stožcev in čepov. Imamo pa tudi ročaje, ki se pri vrhu delijo v dva dela (Butmir I, T. III, si. 16. — Butmir II, str. 35, si. 54) ali se pa končujejo v sti­ lizirane živalske glave. Več je primerov, kjer je taka plastična 'stilizirana živalska glava stavljena na samo steno posode. Nima 152 . nobenega .praktičnega, temveč samo dekorativni karakter (Butmiv I, str. 19, si. 38; str. 24, si. 44, 45; T. IV, et. 17, 19. — Butjmir II, str. 51, si. 25; str. 33, si. 35; T. XIV, si. 5, 15, 18)4 2. Ornamentika. Veliko bolje kakor razne keramične oblike je bila do sedaj, raziskovana ornamentika, ki poleg plastičnih izdelkov in poleg že poprej omenjenih amfor daje tudi glavno karakteristiko Butmim. Po teh izdelkih se on razlikuje tudi od ostalih najdišč bližje in daljše okolice. Posebno radi so vedno razpravljali o enem načinu dekoracije, o t. zv. plastičnih ornamentili, od katerih so nekateri res zelo lepi. Zastonj bomo danes iskali na drugih mestih razen v Egeji tak način zlaganja in sam tip motivov. Pomembne so pa tudi druge ornamentalne tehnike kakor tudi sistem njihorvih motivov, ker nam danes dajejo veliko večjo možnost pri reševanju butmir- skih problemov kot sama plastična dekoracija. Ni moj namen, da zmanjšam važnost dosedanjih del v tem pogledu, ki so z ene strani ravno zaradi lepote dekoracije, a z druge zaradi komplicira­ nosti vzbudili tudi največ pozornosti. Ker v najbližji okolici But- mira ni analogij, so se morale iskati tam, kjer so, v Egeji, dasi je od Butmira zelo oddaljena. Medprostor je pa ostal popolnoma neraziskan. Manj zanimiva navadna ornamentika, ki se v prvem momentu ni zdela zanimiva, ima pa analogije veliko* bliže. Te analo­ gije so pa take vrste, da se vsaj relativno lahko datira butmirska naselbina, medtem ko primerjava z oddaljenimi pokrajinami daje le dvomljivo datiranje. Butmir uporablja več ornamentalnih tehnik, lahko celo rečemo, da vse doslej znane tehnike. Četudi se to zdi na prvi poigled malo čudno, vendar ne smemo pozabiti, da, ako on tudi uporablja neko tehniko, ni potrebno, da jo uporablja na tak način, kakor se na nekem drugem mestu, kjer je ona mogoče glavna tehnika in kjer je dosegla že virtuoznost. Tako se v Butmiru nahaja plastična de­ koracija, tehnika vrezovanja, tehnika žigosanja itd. Še celo pri teh glavnih tehnikah pa lahko razlikujemo nekoliko tipičnih raz­ ličnih načinov izdelave. a) Tehnika spiraloidnih reliefnih ornamento v. Pri plastični dekoraciji, kakor jo navadno imenujejo, moramo razlikovati več načinov pri izvedbi.. Na prvem mestu so tu oni ornamenti, ki so izdelani na uglajenih posodah. Zaradi tega sem jih tudi izdvojil v posebno skupino, ki se tipično razlikuje od orna- mentov, ki se nahajajo na neugilajemih vazah. V naših primerih se je poskušala reliefnost dobiti na več načinov, ki imajo čisto teh­ ničen karakter. Včasih so ti poskusi bolj, včasih manj uspeli. Pri­ znati moram, da je napačno mnenje, ki se daje v raznih publika­ cijah, po katerem bi bila ta ornamentika vodilna v Butmiru. Nasprotno so taki primeri, samo posamezni in se tudi uporabljajo 133 samo na poedinih posodah. V velikem številu drugih keramičnih ostankov ee ta tehnika resda ne izgublja, že zaradi ' svojega karak­ terja, toda vendar ni glavni sestavni del keramike (T. П in III). Ako vračunamo sem tudi popolnoma neznatne fragmente in do­ tične, pri katerih reliefnost ni uspela, nimamo ohranjenih niti 100 primerov, kar je relativno zelo malo, če vzamemo, v poštev, da je na tem najdišču najdeno približno tudi isto število statuet odnos­ no njihovih fragmentov. Izdelava v tej tehniki je bila s tehnične strani zelo težka, posebno 'z ozirom na enostavno OTodje, ki je keramografom 'bilo pri roki. Dalje sta- pa zelo težka tudi sistem in razdelitev motivov, ki sta zahtevala veliko preciznost in potrpež­ ljivost kakor tudi nmetniški dar in smisel za kompozicijo. Imamo več fragmentov, po katerih se vidi, da delavec ni bil vedno n,a višini, in da je delal dosti sumarno na svojem izdelku. Na drugi strani imamo zopet fragmente, ki so dobili klasično lepoto in preciznost:. S tehnične strani se ta vrsta ornlaimentov izvaja na različne načine. V okviiru te dekoracije so pravi reliefni ornamenti rela­ tivno dovolj česti, medtem ko ostale lahko smatramo, četudi šo precizno izvedeni, le kot imitacijo. Prave reliefne ornamente imamo povsod tam, kjer se je uporabila t. zv. zarezovalna (duborezna) •tehnika, bodisi da se je okolna površina posode izdolbla ali pa samo globoko vtisnila (T. I, četrta vrsta si. 3, 4; T. II, več fragmentov v dolnji polovici tabele. — Butmir II, T. VIII,-si. 1, 2, 5, 6, 10, 11, 14 itd.). V isto skupino moramo vstaviti tudi one, pri katerih ni izdol­ bena cela okolna površina, temveč samo del med ornamenti. Taki primeri so relativno zelo redki. — Drugo skupino zastopajo orna­ menti, pri katerih se okolna površina ni izdolbla na zgornji način, temveč se je motiv globoko vrezal, a okolna površina kakor tudi ona med ornamenti se je ódd el ila is širokim in globokim vreizom ali pa celo izrezom (T. II. — Butmir II, T. VIII, si. 18). Cilj je bil tudi ,tu, da se dobi reliefnost motiva, v čemer je bil popoln uspeh. Včasih se celo neornamentirani deli v notranjosti motiva lahko smatrajo kot poseben motiv. — Tretji samo izjemen primer je dosti podoben zgornjemu- načinu izvedbe. Tu se mesta okrog ornamenta ne oddeljujejo z drugo vrezano linijo, temveč se ostri robovi orna­ menta zapbljujejo (T. II. — Butmir II, T. VIII, si. 4). Tudi tu je uspela želja, da se dobi reliefnost ornamenta. — Četrti način je izelo poenostavljen. O pravi reliefnosli tu ne moremo govoriti, (kakor tudi ne o cilju, da se izzove reliefnost, ker ni uspela, četudi se poedine tračice izvajajo s pomočjo dveh vrezanih linij in cefo tangente, ki vežejo spiralne motive. Upodablja se res šrafiranje okolne površine, vendar pa cilj tudi s tem ni uspel. (T. II in III. — Butmir I, T. V, si. 2. — Butmir II, T. VIII, si. 20; T. IX, sl.l—4). — Peti način je podoben gornjemu, eamo da je iizpnščeno tudi šrafi­ ranje okolne površine (T. II in III. — Butmir I, T. V, si. 5» 8). To so vsi načini pri izdelavi reliefnih motivov, medtem ko vsi ostali načini gredo v skupino onih, kjer je motiv zamišljen kot 134 • vrezan ali pa vdolben in kjer se kot ornament ne more smatrati ostala negativna površina. V gornjih primerih se pa poleg vrezov uporabljajo tudi vdolibine, izvedene z nekim topim predmetom. Zanimivo je, da se pri zgoraj navedenih reliefnih ornamentili uporablja vedno en in isti motiv, ki je izdelan v raznih kombina­ cijah, ornament, ki se označuje kot spirala odnosno kot spiraloidni jmotiv. Vasic s popolno pravico omenja, da se- v Butmiru prava spirala nikdar ne uporablja,15 temveč vedno kot spiraloiden orna­ ment, voluta in tudi kot S- in C- motiv. Zadnji ee nahaja samo na par fragmentih. Celotno epiraloidmo ornamentike je detajlno raziskal Vaisić v že citirani študiji.16 Ker novih momentov ni, ne bom zahajal v detajle. Ostali doslej še napüblicirani materijal ravno tako ne daje nobenih podatkov, ker so v glavnem samo neznatni fragmenti. — Kakor sem že omenil, prava spirala ni nikdar zastopana, temveč prihajajo samo motivi v obliki volute, pri kateri so glave spiralno uvite, bodisi enostavno ali pa zloženo. Tak motiv v veliko primerih lahko imenujemo tudi navaden S-motiv, bodisi v ležeči ali pa sto­ ječi legi. Vasic, ki je detajlno raziskoval razne kombinacije S- niotiva kakor v Butmiru tako. tudi na drugih mestih, pravi, da v »Butmiru postoje složaji S-miotivia sa spiralno savijenim krajevima koji se, i u najsloženijoj kompoziciji, vezuju samo sa dva susedna, bilo u horizontalnom bilo u vertikalnom pravcu, S-motiva«. Dalje je mnenja, da je to ena od najenostavnejših kompozicij S-motivov, ki v Butmiru ne označujejo 'začetno obliko v razvitku tega ornamenta, temveč »uproščen oblik jednog ornamenta pozajmljenog iz kul­ turno višeg centra«.17 Vendar pa njegovo mnenje, da ne obstajajo S-motivi, ki bi se vezali z več kakor dvema takšnima motivoma, ni točno. Vsaj en fragment imamo, kjer se S-motiv veže s pomočjo krivih linij v obliki tangent z več drugimi S-motivi (T. II. — But- mir II, T. VIII, si. 18). Ker je fragment preveč uničen, ni mogoče izvesti itoono rekonstrukcijo, po kateri bi se videlo, s koliko S-mo­ tivi je vsak posamezen vezan. Zanimiv je primer S-motiva, kjer se en konec spiralno uvija, medtem ko se drugi končuje z navadnim diskosom (T. П. — Butmir II, T. Vili, si. 11). Tudi v tej kombinaciji je S-motiv zvezan samo \z dvema drugima. - Drugi karakterističen motiv v Butmiru, ki je zelo redek a v toliko bolj zanimiv, je C-motiv. Na našem najdišču prihaja ta motiv v več kombinacijalh. Tako so C-nnotivi lahko zvezani v horizontalni legi (T. II. — Butmir II, T. VIII, si. 2, 8), ali so pà vezani s štirimi sosednimi C^motivi (T. II. — Butmir II, T. VII, sì. 2—4).18 • • - ~. '. ^ . ' > • * 15 Vasic, Datovanje Butmira, str. 16. < 1B 1. c. str. 1 in sledeče. t7 1. c. str. 9. ls 1. c. str. 11 in sledeče. - . ,135 'л Gornji motivi in ornamenti se uporabljajo edino na amforah. Na drugih keramičnih oblikah doslej niso znani. Vsi fragmenti ki so doslej znani, pripadajo večidel gornjim delom posod. Imamo pa tudi več primerov, kjer je ornamentiran spodnji del posode, t. j. nekdanji podstavek (T. I, četrta vrsta si. 3, 4) v isti tehniki. Z istimi ornamenti so pa okrašene tudi amfore, ki so pozneje zopet sprejele .podstavek. V urezih odnosno v vdolbinah reliefnih ornamentov se včasih opažajo skromni ostanki rdeče barve. Mogoče je to bila inkru- stacija. Medtem pa o beli barvi ni nikdar nobene sledi. b) Tehnika ostalih reliefnih ornamentov na uglajenih vazah. V gornji ^kupini se nahajajo samo spiraloidni motivi, ki se uporabljajo samo na eni vrsti posod odnosno na eni karakteristični obliki. Plastični ornamenti, ki pa niso spiraloidni, poleg tega pa so izvedeni tudi v drugi tehniki, so tudi na drugih oblikah na prvem mestu na skledah. Iz gornje skupine sem izdvojil tudi dva frag­ menta, ki mogoče pripadata oelo amforam, imata pa motiv izdelan na isti način, ki pa ni identičen epiraloidnemu. V enem primeru so plastični polmesci (T. III, na desni strani druga navpična vrsta si. 5. — Butmir II, T. X, si. 4), kjer je cela okolna površina vdolbena odnosno poglobljena. Pri drugem fragmentu se nahaja neki mean- droidni motiv (T. III, na levi strani tretja navpična vrsta «1. 5. — Butmir II, T. XTI, si. 16), kjer je okolna površina vdolbena in poleg tega še šrafirana. Pri skledah in skodelicah s profiliranim ustjem imamo dovolj često plastične ornamente, ki so v glavnem vsi istega karakterja, lo so manjše plastične vzbokline, bodisi modelirane ali pa aplici­ rane. Pogosto se komaj vzdigujejo iznad sten posode in dajejo videz m vtis tolčenih vzboklin na kovinskih posodah. Nahajajo se na ramenu, kjer so izvedeni v pravokotnih grupah, ali so pa v celih vrstah pod ustjem in na največji periferiji (T. VI. — Butmir I, str. 24, si. 41—43). Včasih so samo manjše skupine podobnih vzboklin (po dve ali tri). Oblika jim je okrogla ali pa podolgovata. Ta način ornamentiranja je zelo zanimiv in se verjetno ni razvil v keramiki, temveč je bil sprejet kot imitacija z drugih iposod. Vasic vedno trdi da so vzori bili kovinski, kar mu zopet drugi največ zamerjajo, češ da tako tolčenih vzboklin na metalnih vazah ni. Resnica -pa je, da se popolnoma isti primeri ne morejo najti na vzorih, ker nikjer ni rečeno, da je n. pr. ravno Butmir moral imeti metalni vzor, temveč ga je sprejel s keramičnih izdel­ kov drugih majišč in kultur, ki so mogoče imeli takšne vzore. Na ta način bi bile razumljive tudi vse razlike. V Butmiru imamo tudi vrste vzboklin na največji periferiji in pod ustjem, io je na mestih, kjer se je metalna- vaza sestavljala in pritrjevala z zako­ vicami in žebljiči. Lahko bi na temelju tega maše vzbokline bile celo imitacija glave žebljičev. Ï36 e) Tehnika reliefnih ornamentov na neuglajenih posodah. Plastični ornamenti na neuglajenih grobih posodah sene raz­ likujejo od ornamentov v drugih istočasnih kulturah v Donavski Dolini. V glavnem se uporablja tehnika apliciranih plastičnih reber z odtisi prstov ali nohtov (T. VI. - Butmir I, str. 24 »1. 45; T.IX, sl i_3 5 13 itd. - Butmir II, str. 30, si. 22, 23; T. XIV, el. 2, 7 itd.), v'poedinih primerih rebro ni bilo aplicirano, temveč modelirano. To so relativno zelo redki primeri. Namesto odtisov prstov so lahko tudi samo navadni vrezki. - Po legi so rebra horizontalna, enojna ali pa v nekoliko vrstah pod ustjem, potem na ostalem delu posode v raznih smereh, prekrižana, v obliki cik-caik limj, v traku itd. Včasih so tudi polkrožna ali popolnoma kratka in se uporabljajo namesto ročajev. - Razne čopaste, konične in dr. vzboklme imajo lahko praktičen ali pa ornamentalen pomen. — Ze poprej sem . omenil razne stilizirane živalske glave, ki so bile stavljene namesto ročajev, imele so pa dekorativen pomeni. — Včasih imamo na­ mesto plastičnih reber cele skupine koničnih apliciranih plastičnih vzboklin (T. VI. - Butmir I, T. VITT, sl. 11). d) Dolbeni ornamenti. Pri opisu reliefnih ornamentov sem omenil, da poedine linije niso vrezane, temveč vdolbene. Tukaj je tehnika vdo>lbemh orna­ mentov uporabljana namesto enostavnega vzrezovanja, toda samo kot pomožno sreds-tvo. - Veliko število istih motivov, ki se upo­ rabljajo v reliefni dekoraciji, je pa izvedenih tudi v cist! tehniki doEbenja. Včasih se zdi, da je bila želja izvesti reliefni ornament. To je posebno tam, kjer se je okolna površina izpolnila z vboeù, vrezi ali pa z malimi oglastimi ornamenti (T I in Ш. - Butmir 1 i. V sl. 6. - Butmir II, T. VIII, el. 17, 19; T. VI, el. 3; T. IX, sl. 7 rtd.j. Vdolbine niso nastale s pomočjo mehaničnega glajenja, temveč z enostavnim vrezi, narejenimi z nekim topim predmetom Kot mo­ tiv se uporablja vedno S-motiv v najnavadnejših kombmac^ah, fcodisi v ležeči ali pa stoječi legi. En S-motiv je vedno vezan samo z dvema sosednima S-motivoma. Tudi tu vidimo, da so se taki motivi uporabljali le na amforah, in sicer na gornjem delu ali pa, kar je zelo redko, na spodnjem delu, na nekdanjem podstavku. Včasih najdemo pri amforah tudi kombinacije vdolbenih in relit- nih ornamentov na isti vazi na ta način, da se je gornji del amfore ornamenterai z reliefnimi motivi, spodnji pa z vdolbemmi orna­ menti. Profilirane sklede in skodelice, od katerih so vsaj nekatere bile na podnažju, nogi, se včasih ornamentirajo z vdolbenimi orna­ menti, ki niso nastali z navadnm dolbenjem, temveč z mehaničnim glajenjem vaze (T. VI. - Butmir I, str. 24, sl. 40; T. \II1, sl. 1. - Bntmir II, str. 32, sl. 32; T. XIII, el. 26). - Kot motivi se uporab­ ljajo ravne vertikalne in poševne paralelne linije in neki motivi 137 •trikotnikov odnosno mrežasti ornament. Vedno se izvajajo sanno na ramenu vaze. Sem moramo prišteti tudi male vdolbinice okrog ročajev in vdolbinice v vrstah, ki se nahajajo na največji periferiji. (T. VI. — Butmir II, 1'. XIV, si. 17). Te vdolbine zamenjujejo plastične vzbo- kline na drugih vazah. Z ozirom na ostale tehnike so vdolbeni ornamenti relativno dovolj redki. e) Žigosani ornamenti. V tehniko žigosanja spadajo razni vtisnjeni ornamenti po­ sebno mali 'krožiči, ki so izvedeni ali s posebnim zato narejenim instrumentom, ali pa z navadno travo ali trstiko. Tak način žigo­ sanja je znan na 'skoraj vseh najdiščih naših pokrajin, čeprav ni posebno priljubljen. Tako je Vinča kljub ogromnemu materialu dala zelo redke primere 'žigosanja na zgoraj ' omenjeni način. Butmir nekoliko odstopa od tega pravila. Četudi se ta tehnika tu, ne more meriti s'kako drugo, vendar je močneje zastopana od tehnike dolbenja. Žigosani krožiči lahko pokrivajo vso površino vaze, lahko so v skupinah, lahko pa izvajajo tudi poedine motive ali sestavljajo trakove (T. III in VI. — Butmir I, T. VIT, el. 10, 11; T. Vili, si. 3. - Butmir II, T. X, si. 16; T. XI, si. 9, 12, 15; T. XIV, el, 1). V Butmiru se uporabljajo tudi drugi načini žigosanja, ki do­ slej niso bili znani, odnosno, ki >so se napačno tolmačili. Tako tudi Homes, ki je objavil poedine fragmente, piavi enostavno »Schnur­ ornamente«, vrvičasti ornamenti.19 On je na ta način označil samo zunanji videz ornamenta, medtem ko v jedro tehnike ni šel. Med­ tem pa tu ni govora o vrvi častem ornamentu niti po videzu,, še manj pa po tehniki. Ornamenti so se izvajali s pomočjo nekega instru­ menta v obliki koleščka z zobci. V nekaterih drugih primerih se uporablja deščica, na kateri je bila ena ali več vrst zobcev. Prvi primer sem našel v Butmiru na treh fragmentih (T. III. — Butmir II, T. XI, si. 3). Vbodi od zobcev so zelo drobni, skoraj nepravilni', znak, da mojster ni znal delati s tem instrumentom. Poleg teh treh primerov jih imamo se nekoliko, za katere pa ne morem trditi, da so izvedeni na podoben način. Verjetno predstavljajo imitacijo tehnike taikih omamen tov (T. I in III). V prvem primeru so motivi izvedeni svobodno, bodisi kot šrafirani rombi ali pa kot spiralne končnice, v drugem pa samo izpolnjujejo pravilne trakove (T. Ill in IV. — Butmir I, T. VII, si. 66 (?) Butmir П, T. (XI, si. 1, 15; T. XII, si. 9). Tu ne moremo govoriti o nekem vrezu, pri katerem se instrument öd časa.do časa nekoliko globlje vbada (Furchen- stioh, brazdasti vrez), temveč je tu enakomerno vrezana linija,-pri kateri so nekatera mesta nekoliko globlja. Ona se ponavljajo, in imajo vedno isti Videz. S prosto roko niso mogla nastati. 19 Butmir II, str. 45. T. XI, si. 1, 3. ... , 138 Imamo še nekoliko ornainientov, ki so izvedeni z vbödi, ki jih pa danes ne morem klasificirati. Vprašanje je pri1 njih, ali se je uporabljal kakšen zložen instrument ali pa navadno šilo. Zdi se, da je prva možnost verjetnejša, toda oblika samega instrumenta je nejasna. Nejasno je tudi, ali se je s pomočjo tega instrumenta izvajal cel motiv naenkrat ali pa samo poedine linije (T. III in IV. — Butmir II, T. XI, si. 6, 10). ' ^ f) Tehnika vrezovanja. Najmočneje so zastopani ornamenti, ki so izvedeni z navadnimi vrezi in vbodi. V tej tehniki imamo raznovrstnost motivov in razne kombinacije, ki so zelo enostavne, četudi se zde v prvem trenutku zelo zamotane. V tehničnem pogledu se pri izvajanju vrezanih orna­ menterà v Butmiru uporablja navadno vrezana linija, brazdasti vrez (Furchenstich) in navadni vbodi. Vaze, ki uporabljajo vrezane ornamente, so skoraj izključno amfore, zelo redko pa tudi neke sklede in kupe. Z druge strani se pa v tej tehniki rade ornaimenti- .rajo tudi miniaturne posodice. Motivi, ki so izvedeni v tehniki vrezovanja, so često napačni in grobi. Od krivolinijskih ornamentov se uporabljajo epiraloidni motivi, v našem primeru S-motiv (T. I—V. — Butmir I, T. V, si. 1, 4, 7. — Butmir 11, T. IX, si. 5—19 itd.). Pri slabo izdelanih posodah so ornamenti popolnoma deformirani. Razdelimo jih lahko v neko­ liko skupin. V prvi je motiv izdelan samo s pomočjo vrezov, v drugi je motiv izdelan v obliki traku, ki je izpolnjen z vbodi, črtkan ter z mrežastim motivom, in v tretji, kjer je motiv izveden v obliki negativnega traku, katerega okolica je .pa izpolnjena z vbodi, črtkana, s cik-cak linijami ali pa z mrežastimi ornamentom., medtem ko sani trak ostane prazen. Zadnji primer bi lahko celo všteli v skupino neuspele imitacije reliefnih ornamentov. Poleg spiraloidnih imamo še nekoliko krivolinijskih motivov, ki se pa ne dajo klasificirati. Med njimi se nahajajo tudi navadne valovnice ali tpa med seb-oj vezani ločni motivi (T. III in IV. — Butmir IT„ T. IX, si. 21; T. X, si. 10, 11). . Vsi ostali ornamenti so pravolinijski motivi, kakor so razno izpolnjeni trakovi (z vbodi, črtkani itd.), trikotniki v raznih legah {na razne načine črtkani ali pa, izpolnjeni z mrežastim ornamentom, cik-cak linijami in vbodi), rombi, ki prihajajo posamič ali pa v vrstah (izpolnjeni z vbodi, črtkani itd.), potem šahovske table, cik- cak trakovi, meandroidni motivi, mrežasti motivi itd. (T. I—VI). Bolj zanimiva od samih motivov je njihova kompozicija na vazah. Imamo primere, kjer šahovska tabla ali pa tudi same cik-cak linije pokrivajo, celo vazo. Tudi neki drugi motivi, na pr. trikotniki* so lahko razporejeni po celi površini posode. Dovolj je pa tudi pri­ merov, kjer se na isti vazi uporablja izmenoma nekoliko motivov. Tako mrežasti motiv s štirikotniki, ki so črtkani s kratkimi vreza­ nimi linijami, šahovske table s trakovi, ki se pri vrhu lomijo pod 139 kotom (zaradi nepravilne izdelave so često tudi pri vrhu ločno izpe­ ljani), črtkani trikotniki s trikotniki, izpolnjenimi « vbodi, črtkani trikotniki v raznih legah s horizontalnimi trakovi ali pa koncen­ tričnimi trikotniki, meandroidni motivi e cik-cak trakovi itd. (T. I, IV in VI. — Butmir I, T. VI, si. 1, 2, 4—10, 12, 15. — Butmir II, T. X, si. 2, 13, 14; T. XII, si. 8, 12 itd.). Razdelitev med poedinimi ornamenti je Lahko v vodoravni ali pa navpični smeri. Najpogosteje je pa izvedena in v eni in v drugi smeri. Tako se pod ustjem posode nahaja širši friz, v katerega se izmenoma staviljajo razni motivi, medtem ko pod tem frizom prihajajo zopet drugi ornamenti. Motivi so omejeni z vrezanimi linijamii, katerih nottranjost se različno izpolnjuje. V Butmiru imamo pogosto izvedene motive tudi samo z vbodi, ne da so omejeni. Tako se izvajajo rombi, bodisi v vrstah ali pa v obliki šahovske table, potem razni trakovi, tri-У kotniki v različnih legah in raznega karakterja (koncentrični, viseči itd.), poševni trakovi, meandroidni motivi itd. (T. I, III in I\. — Butmir I, T. VIII, si. 8, 9. — Butmir H, T. XI, si. 6-8, 10—il). Pri slabo delanih posodah se uporabljajo trakovi, izpolnjeni z nepravilnimi paralelnimi linijami. Vazè, ki so cele pokrite s para­ lelnimi cik-cak linijami, «o razdeljene v horizontalne zone. — Radi se ornamentirajo tudi ročaji in to z vrezanimi ornamenti. g) Ostali ornamenti. Sem spadajo predvsem ornamenti na neugilajenih vazah, na­ vadno na večjih posodah, kjer se na robu ali pa na največji peri­ feriji ali na nekem drugem mestu nahajajo odtisi prstov in nohtov. Včasih se nahajajo navadni odtisi, narejeni ž nekim topim pred­ metom, ali pa samo navadni vrezi. Tak ornament se uporablja zlasti na apliciranih ali modeliranih rebrih pri večjih posodah. 3. Sklep. Za datiranje Butmira imamo danes dve glavni hipotezi. Po eni je Butmir čisto neolitska naselbina starejšega datuma, medtem ko je po drugi resda brez kovinskih izdelkov, vendar pa kronološko mlajši in pada v kovinsko periodo v okviru Egeje. Prvo mnenje z malimi izvzetki in z raznimi variacijami zastopa večina znanstve­ nikov, drugo pa brani Vasic. V -nekoliko primerih so tudi drugi znanstveniki korigirali evoje mišljenje, a vendar niso Butmiru priznali mlajšega značaja. Eni so mnenja, da je Butmir pod vplivom Egeje, medtem ko drugi zopet domnevajo, da je Egeja sprejela ravno od Butmira veliko elementov. Najpodrobneje je posamezna vprašanja reševal Vasic, ki je skušal dokazati na temelju spiraloidne dekoracije S- in C-motiva vpliv Egeje na, Butmir. Po njem Bntmir nikajkor ne more biti sta­ rejši od krajaT srednje Minojske (M.* M. III) ali pa začetka pozno Minojske periode (L. M. I) v Egeji odnosno na Kreti.20 Na nekem 20 "Vasic, Datovanje Butmira, str. 21 in sledeče. 140 drugem, mestu, kjer je opisal nekd»statueto iz Butmira, gre še celo> dalje, ter Butmir datira v pozno Minosko periodo III (L. M. III) od 1400—1200 1. pred današnjim štetjem21. Do tega zaključka je prišel, ko je primerjali statuete iz Butmira, ki imajo roke položene na prsi, a ne pokrivajo dojk, s Kličevačkim idolom in dvema figurama iz Knososia. Kličevački idol in butmirske statuete s tako lego rok bi bile po njem istočasne s figurami 'iz Knososa22. Isto mu potrjujejo tildi predstave na hrbtu že omenjene statuete, ki predstavljajo nakit amaLogno idolu iz Kličevca, statueti iz Bahske m ostalim iz te grupe23. Prvo svojo hipotezo, po kateri Butmir spada na konec M. M. ali pa na začetek L. M., utemeljuje z enim fragmentoma s C-motivom, ki se nahaja v taki kombinaciji, da; daje videz dvojne sekire (labrys-a). Na Kreti se dvojna sekira pojavlja že v zgodnji Minojski periodi (E. M. II), a vrezane ali pa slikane predstave pri­ padajo šele srednji Minojski dobi III (M. M. III) ali pa pozni Minoj­ ski periodi (L. M.)24. Zadržal se bom na nekaterih novih momentih, ki so se pojavili, medtem ko bom Vasićeve in nekatere druge domneve pustil ob sirani. Ne bom skušal dovesti Butmir v zvezo z Egejo odnosno s Kreto, ker četudi je nesporen vpliv te pokrajine na Butmir, ni bil nikdar izvršen direktno, vemveč vedno čez druga najdišča in kulture. Taki posredujoči členi danes še manjkajo. Analogije iz Egeje imajo res velik pomen, toda velika je razlika, ali 'bomo Butmir postavili v pozno Minojeko periodo (L. M. III) ali pa na konec srednjega Minojskega časa (M. M. III). Kot baza nam lahko na eni strani služi C-motiv, na drugi pa lega rok pri nekaterih statuetah. Oboje je tako karakteristično, da vsak zase lahko velja kot sigurna začetna točka. Vendar je pa med njima velika hrono- loška razlika. Danes ne moremo ugotoviti, katerega od leih dveh primerov lahko uporabimo kot temelj za daljnje raziskovanje in daljnje delo v tej smeri. Vsekakor moramo najprej najti med- člene, v kolikor obstoje, ter jih med seboj povezati. Najvažnejše najdišče v Donavski Dolini, ki nam danes lahko služi kot temelj za raziskovanje celotne prazgodovine v Donavski Dolini in obmejnih, pokrajin, je Vinča. Tukaj so močne plasti, boga­ stvo v keramičnih oblikah, neprekinjen razvoj poedinih vrst oblik, njihova kulminacija in njihova degeneracija itd. Ni vedno lahko odrediti odnos poedinih najdišč do take metropole, posebno če je ona iz druige kulture. Vendar se pa vedno lahko najdejo stične točke, na temelju katerih moremo postaviti meje trajanja nekega 21 Vasic, La »Negresse< de Butmir (sep. ot. iz Odbitka z ksiegi pamiat- kuwej ku czci prof Dr. Wtodzimierza Demetrykiewicza) str. 1 in sledeče. 22 1. c. str. 6. 23 1. c. str. 3 in sledeče. — Glasnik Sarajevo, 1942, str. ill in sledeče. 24 Vasic, Datovanje Butmira, str. 17 in sledeče. — Primer. Martin P. Nileson, The Minoan-Mycenaean religion and its survivals in greek religion, Lund 1927, str. 163. — Evane, The palace of Minos, II, London 1928, str. 15 in sledeče. 141 najdišča, obenem pa tudi utrditi karakter odvisnosti najdišča od take metropole. Butmir je, četudi neznatno, vendar odvisen tudi od Vince. V neki drugi študiji, ikjer sem pisal o butmirski plastiki, semi opomnil na skoraj popolno odsotnost stičnih točk med Butmirom in Vinčo25. To je veljalo 'za plastične izdelke, kjer obstoje sicer poedini skupni detajli, ki pa ne morejo biti merodajni. Končen zaključek je bil, da je butmirska plastika lokalnega karakterja, verjetno ne avtoh­ tona v Butminu, temveč delana po nam še neznanih vzorih. Lahko je bila sprejeta nekje iz tujine in šele v Butmiru dobila svoj lokalni pečat26. Tedaj, ko mi še niso bili znani drugi fakti, sem domneval, da dajejo za datiranje Butmira glavni temelj naturalistično delane statuete v Butmiru. Homes pra'vi, da so spiraloidni reliefi ornamenti karakteri­ stični za spodnjo tretjino butmirskih plašiti, colo da se najlepši nahajajo na samem dnu28. Na temelju tega je tudi Vàs-ié postarvi I veliko svojih zaključkov29. Za nas je ravno tako velikega pomena, ker ravno ti fragmenti, ki jih navaja Homes, pripadajo amforam v njihovi, lahko rečemo, najlepši "formi, tedaj, ko se je podstavek združil z vazo, toda tedaj, ko je obdržala še vse oznake svojega izvora. V Donavski dolini taki primeri doslej niso bili znani. Pod­ stavki so znani v bernbuTŠkem tipu Srednje Evrope. Že Schuchardt jih je označil kot podstavke za vaze30, in Brenner se mu je pri­ ključil31. Splošno mnenje je pa bilo, da so to bobni. Butmirski pod­ stavki e temi nimajo nič skupnega, edino da so bili uporabljani v isti namen, t. j. kot podstavki. Oblika »ml or, ki se uporablja v Butmiru, je lokalnega značaja, in danes nima nobenih analogij niti v Donavski dolini niti v Egeji. Zato tudi lahko domnevamo, da se je vaza s podstavkom združila v krogu buimirske kulture, toda samo v tej obliki. Do združevanja podstavka in vaze je pa moralo priti tudi na drugih mestih Donavske doline, ker imamo končne, že •združene oblike na mnogih mestih. Tako je na Vinci kupa na visoki, polno delani nogi, v Bodrogkeresztur kulturi iri Tiszapoilgar-Tiszaug grupi je kupa na visoki cilindrični, konični ali pa štirioglati nogi. Na teh mestih se do sedaj niso ^odkrili posebej delani podstavki, medtem ko se v Butmiru nahajajo ene in druge oblike v istem stratumu. V Buimnliru se ostrejši prehodi pri vazah skoraj nikoli ne upo­ rabljajo. Nekoliko takšnih primerov, ki jih lahko smatramo kot osamljene, pripadajo skledam. V Vinci je karakteristična odlika 25 Glasnik Sarajevo, 1942, sir. 87 in sledeče. — Primer. I.e. str. 102 in sledeče. 28 1. c. str. 110 in sledeče. 27 1. c. str. 111. 28 Butmir II, str. 34. 29 Vasić, Datovanje Butmira, str. 5 in sledeče. 30 Schuchardt, Alteuropa, str. 113. 31 Ebert, Reailexikon, Bernburger Typus § 2. 142 najnižjih plasti, da se uporabljajo samo ostni iprehodi. Izvzeti mo­ ramo pač one oblike, ki pripadajo Koros kulturi'.32 Šele pozneje se .ostri prehodi počasi zaobljujejo in razne bikonične forme prehajajo v hruškaste, polkroglaste itd. Nekateri ostri prehodi pri vazah ostanejo še dalje, posebno pri plitkih skledah se celo pojačajo. Z ozirom na poznejše zaobljenje oblik v Vinci lahko zaključimo., da začetek Butmira ni istočasen z začetkom Vinče, temveč veliko poz- nejšli. Zaobljene oblike v Vinči, v najnižjih plasteh analogne onim iz Koros kulture, nimajo niti po formi, niti po ornamentiki, niti po tehniki nič skupnega z butmiirsiko- keramiko, ki po vseh detaljih, kakor s tehnične tako tudi z ormameiiitalne strani še najbolj odgo­ varja pravi vinčaruski keramiki, četudi v •imnogočem odstopa. Po­ dobno je tutdi z butmirsko plastiko. Zanimivo je, da Vasic na nekem mestu, smatra Butmir kot naj­ starejšo naselbino v Bosni z ozirom na naselbine v Donjem Ria-. karu33 in v Novem Šeheru34. To njegovo mnenje je precej ne­ točno35. Danes še sp'loh ne moremo govoriti, katero od njih je starejše, ker niso, izvzemši v Butmiru, nikjer najdeni keramični izdelki, ako ne štejemo nekaj skromih fragmentov. Dalje so pa te naselbine tudi samo delno raziskane. Odsotnost plastike pa ne more biti še razlog za neko- mlajše datiranje. Ker so že keramični izdelki tako skrommi, morajo biti vsekakor tudi plastični. Kamenito orodje in orožje, ki ga imamo iz teh najdišč, odgovarja butmirskemu. Upo­ raba obsidiana v Donjem Klakaru ne pomeni še, da se ne bo našel tudi v Butmiru. Verjetno so vse te naselbine istočasne ali pa vsaj ni med njimi velikih časovnih razlik. Drugi karakterističen podatek za odmos Butmira do Vinče je ročaj v obliki roga, ki je upognjen navzgor. Četudi je v našem naj­ dišču znan samo en primerek in še to brez stratigrafskih podatkov,- ima vendar neprecenljivo vrednost, ker se podobni ročaji nahajajo tudi v srednjih plasteh Vinče36, tedaj ko so v uporabi široke sklede, okrašene z vdolbenimi ornamenti. Ta tehnika je v Vinči vodilna med 6,0 in 4,0 m. V Butmiru se redko uporablja, toda v koliikor prihaja, uporablja iste motive, kakor so v Vinai37. Skupni predmet Vinči in Butmiru je vazioa, znana pod imenom lekhiitos. Vsi vinčanski primeri pripadajo plastem od 6,0 do 5,0 m'8. Starejši je trikotni ročaj, okroglega preseka, ročaj v obliki jadca, kakor ga imenuje Vasic, ki je v Vinči najden pred 6,0on39. Vsi ti podatki so važni in nam dajejo čvrsto oporo, da Butmir ne stavimo paralelno z začetkom vinčaniske naselbine. Primerjamo 32~Glasnik Sarajevo, 1942, str. 61 in sledeče. 33 Г. c. 1914, str. 47 i.n sledeče. — 1. c. '1906,, str. 449 in sledeče. 34 1. c. 1897, str. 161 in sledeče. — 1. c. 1914, str. 33 in sledeče. 35 Vasic, Datòvanje Butmira, str. 18 in sledeče. « Vinca IV, si. 56 e, 155 Nr. 1061—62. 37 Vinča IV, el. 50, 52, 73, 88 in druge. 39 Vinca I, si. 120—122, str. 69 in sledeče. 39 Vinca II, si. 257, str. 126 (v Vinči se pojavljajo med 8,0 in 6,0 m globine). 143 ga lahko edino e srednjimi plastmi, ki leže od 6,0 do 4,0 m, čeprav so posamezni predmeti, ki so zastopani tudi v Butmiru, v Vinči nekoliko starejši, ker so najdeni pred 6,0 m. Gla^vTii vzrok pri moji domnevi je pa tehnika žigosanja. V poštev ne pride Mavadno žigo­ sanje s pomočjo slaniice äli trstike, ki je v Butmiru relativno precej često, temveč tehnika žigosanja s pomočjo koleščka z zobci m pa deščice z zobci. V Vinci se pojavlja žigosanje s pomočjo trstike prvič okrog 6,0 m40. Drugi način žigosanja s pomočjo koleščka ah pa deščice, ki je v Butmiru zastopan samo na nekaj fragmentih, je v Vinči karakterističen za posebno vrsto oblike t. izv. sklede s kapa- etim pokroviom, kjer se na prvem mestu pri ornamentiranju upo­ rablja ta tehnika41. Moram pripomniti, .da maši fragmenti tudi po videzu odgovarjajo vdnčamskim, le da so bolj sumarni in bolj netočno izvedeni. Pri tej tehniki, kot tudi pri vrezanih motivih na teh oblikah v Vinči, se uporablja poseben sistem. Tukaj ni en mo­ tiv izveden na celi površini v.aze, kakor n. pr. pri antromorfnih vazah, odnosno pri tamforah s proisopomorfnim pokrovom, temveč se na isti vaizi pogosto uporablja izmenoma nekoliko motivov. Tako prihaja šahovska tabla in spirala. Podobno je tudi ma samih pokro­ vih. V primeru, da se uporablja tudi samo en motiv, je on razdeljen na polja, ki so .strogo deljena med seboj. Taka delitev na polja in uporaba raznih motivov, je pa tudi karakteristična odlika butmirske keramike. Medtem ko se v Vinci uporabljata po možnosti samo dva razna motiva, v Butmiru ni pravega sklada in prihaja tudi po^ več motivov. Strah pred praznino je v Butmiru moral igrati često veliko vilogo. To se vidi tudi pri reliefno delanih ornamentili, četudi v manjši meri. » Tehnika žigosanja in sistem ornamentike, ki se sklada z vm- čanskim, je nov dragocen podatek za pravilno ocenjevanje rela­ tivne starosti Buitmira. Ravno ta ava. elementa celo v Vinči pred­ stavljata mejo med spodnjimi in srednjimi plastmi. Antropomorfna vaza odnosno prosopomorfni pokrov, vaza na visoki nogi ter več drugih oblik pričenja izginjati, na njihovo mesto pa prihajajo ka- pasti pokrovi in razne vrste skled in slkodel, a od ornamentalnih tehnik, tehnika žigosanja in tehnika dolbenja. Zadnja v velliko večji meri kakor poprej, prva pa prihaja prvič šele sedaj. Meja med temi plastmi leži okrog 6,0 m globine. Čais trajanja žigosanih ornamentom traja zopet do okrog 4,0 m, kjer se prično počasi, kon­ stantno izgubljati tudi vdolbeni ornamenti. Ravno zaradi tega lahko odredimo tudi približno mejo začetka naselbine v Butmiru, ki bo nekje med 6,0 in 4,0 m vinčanskih plasti. Pojav nekaterih starejših elementov, n. pr. trikotnega ročaja v Butmiru, je samo preostanek iz starejših časov, samo arhaični pojav, posebno ker se je v Vinči ta ročaj zadržal tudi še po 6,0 m. Veliko važnejši so pač lekhitos in naturalistično delane statuete42. V Vinči se najbolj naturalistične *o Vinca II, si. 162, str. S3. 41 Vinca li, si. 231, 252, 233, 235 itd. — Str. 116 in sledeče. 45 Glasnik Sarajevo, 1942, str. 111. 144 slaituete pojavljajo šele okrog 6,0 om". Stratigrafski podatki iz Bui- mina nam kažejo, da se tu niso pojavile na samem začetku nasel­ bine. Razlika od začetka znaša okrog 15 do 30 cm. To pomeni, da so sicer nastale še v spodnji polovici kulturne plasti, toda po osno­ vanju naselbine44. V Vinci do 6,0 m nimamo v uporabu spirale, temveč «o vsi orna­ menti pravolinijski. Izpustiti pa moramo nekoliko fragmentov sli­ kanih posod, kjer se nahajajo manjši spiralni zavoji. Te slikane posode pa predstavljajo tuj element v Vinči, ki se tudi ni udoma­ čil45. Ne morem predpostaviti, da je Butmir sprejeli spiralo iz Vlimče, < nasprotno pa vsekakor ni bilo. Zanimivo je, da se v Vinči s pojavom žigosanih ornamentov pojavlja tudi spirala ali spiralni zavoj (ko- vTČa, kakor ji pravi Vasic). Takšen spiralni zavoj je čest tudi na butmirsikih fragmentih. Ker imamo v Vinči prve stične točke z Butmirom okrog 6,0 m, vidimo pa, da se v Butmiru nekateri karakteristični momenti ne pojavljajo na samem začetku naselbine, temveč nekoliko pozneje, se začetek naselbine v Butmiru lahko stavi edino po 6,0,in, a ver­ jetno pred 5,0 m globine vinčanske kulturne plasti. Do katere periode je naša naselbina trajala, ni za enkrat mogoče ugotoviti. Z ozirom na debelino plasti, ki obsega največ 2,0 m lahko predpo­ stavimo, da je verjetno trajala dalje, kakor je čas, ki v Vinči pada na okrog 4,0 m, ker ' je bil Butmir skromneje naseljen kakor pa Vinča. Z ozirom na Egejo časovno 6,0 m v Vinči ne more pripadati čistemu neòlitu, za arhaičnega se pa lahko smatra samo z ozirom na material, ker kovina doslej ni najdena. Podobno bo tudi z But­ mirom. Med Butmirom in Vinčo že na prvi pogled obstaja velika razlika v materialni kulturi. Ker je pa daljava velika, tla dosti neprehodna, se lahko razumejo tudi razna odstopanja. Edino ko­ munikacijo so predstavljale reke, to je bila pa tudi smer, v kateri je prihajal vpliv iz Vinče do Butmira. Kakšne so bile istočasne naselbine med Butmirom in Vinčo, ne vemo odnosno vemo zelo malo. Nova iznajdba se je zelo spremenila na svoji poti iz Vince v Butmir, ker je prišla po raznih posredovalnicah, nikakor pa direkt­ no. Butmir je pa to novo iznajdbo zopet predelal ter jo prilagodil «voji potrebi. Na ta način je ista ostala samo ideja, medtem ko je oblika bila izmenjana. Zato ne moremo trditi, da je butmiTska kul­ tura samo varianta vinčanske. V odnosu do nekaterih drugih kultur, ki, kakor se danes zdi, nimajo nič skupnega z butminsko keramografijo, se, lahko opatzijo vendar neki pojavi, katere bo najprej potrebno raziskati. Tako je n. pr. z badensko kulturo odnosno kanelirano keramiko, kakor jo imenujejo Čehi. Smatra se, da je bila ena od temeljev, na katerih « Vinča Ш, si. 197. — Vinča IV, si. 243, 244. ** Glasnik Sarajevo, 1942, str. 89, 93; « Vinča II, si. 273, 275 in druge. 10 145 je nastala slavonska kultura. Njen izvor, meje njene razprostra­ njenosti pa tudi ona sama niso jasne. Na drugem mestu sem že omenil, da je verjetno samo značenje vimčamske kulture. Ena od karakterističnih odlik badeniske kulture je tudi orna­ mentika, kjer so motivi izvedeni samo z vbodi, a ne tudi z vrezi. Motivi sploh niso omejeni z vrezanimi linijami. Če pogledamo but- mirsko ornamentiko. vidimo, da so nekateri ornamenti izvedeni na isti Mački s pomočjo samih vbodov brez omejevanja. Postavlja se takoj tudi novo vprašanje, v kakih odnosih stoji Butmir do te badenske kulture, ako ona v resnici obstaja. V Butmiru imamo tudi nekoliko (primerov, ki bi jih mirne duše lahko pripisali ba- deniski, ne pa butmirski kulturi (n. pr. Butmir II, T. XI, si. 11). S tem pa imamo mov dokaz, da Butmira rie moremo datirati v polni neolit. Бутмирскап керамика Краткое содержание. Хотн бутмирскан керамика (Боснии) и свнзаннне с нек> про- блемм в настонвдее времл почти забмтн, они все же и ннне представлнгот интерес уже в виду того, что зта керамика имеет в своем инвентаре много единственннх в своем роде особенно- стеи как в орнаменталБном, так и в типологическом отношении. Ни в Боснии ни в других местах до сих nop, кроме Бутмира, еиде не бнли открнтн местонахожденин с кулБтурои такого характера. КулБтурнни пласт в Бутмире отнооителБно незначителен, едва 1.42 м., тогда как жилшцнме нмм достигагот приблизи- телмго 0,30—0,60 м. глубинн. Тем не менее, благодарл исклго- чителБно богатому материалу," можно установитБ все главнне формн. В то времн как основнан форма кулБтурн Винче бико- ническан, в Бутмире она более закруглена и имеет круглова- тук» и полкруглум форму. Однои из главнмх форм нвлнетсн амфора с почти цилиндрическои нижнеи и кругловатои верх- неи частБк». Ее отверстие в виде правила не профилировано. ЗдесБ наблгадаетсн несколБКо ступенеи развитии, которне можно определитБ ТОЛБКО типологически, но не в смнсле вре- меннои последователБности. При зтом не исклгочена и одно- временностБ всех зтих типологически различннх форм. Зто с веронтностБК», можно утверждатБ и o тех образцах, в которнх цилиндрическан пустотела» нижннн частБ заменена низкои ножкои или в форме колБца или в форме конуса. Зту форму имегот почти все орнаментированнБ1е вазн. — K другои, СТОЛБ же распространеннои группе принадлежат вазн на ВБГСОКИХ, обнчно целБннх ногах. He имеетсл, однако, ни' одного вполне сохранившегосн образца. Веронтно, зто 6Б1ЛИ более или менее 146 конические чаши на внсоких ногах. Гораздо реже встречагот- сн низкие ноги (также целБнне). Особни вид зтих ваз пред- ставлнгот цилиндрические или конические, ио пустне. Спе- циалБнои разновидностБК) нвлнготси вазн, имензодие no три или no четнре маленБких ножки. Третии вид керамичесмих форм представлнгот чаши и чашки коническои, цилиндрическои, no лукруглои, ницевидно-овалБнои, a также почти биконическои формм с непрофилированннми отверстинми. ОбБ1чнои грубоо 'Керамики бнло наидено болБшое количество, но реконструиро- ватБ можно ТОЛБКО немногие ее формм. Зто ^- разнме вазм коническои и подобнои формм и болБшие амфорн. Наиденм бнли разнме ложки, неболБшие крншки длн посудн и сита. Особуго категорига представлнгот вазн, предназначеннне длн целеи кулБта (?), например, неболБшие амфорБ1 в форме lehki- tos-a миниатурнБШ вазочки и особенно малБ1е жертвенники. Красота бутмирскои керамики еоде более повБИиаетсн бла- годарл орнаментике, с преобладанием разнБ1х пластических орнаментов. Ho подлишшх релБефнБ1х орнаментов встречаетсн весБма мало, тогда как имитации нееколБко 6ОЛБШС K числу первфх относнтсн те, в которБ1х окружаговдан поверхностБ изрезана или глубоко вдолблена. ОсталБНБге же орнаментБ1 или ТОЛБКО глубоко врезанБ1, или же окружаквдан поверхностБ сверх того, еоде и шрафирована. Помимо зтого, имегатсн и *некоторБ1е технические различин; но при зтом орнамент все же не остаетсн релБефнБ1м. В зтих случаих МБ1 всегда находим один и тот же спиралевиднБш мотив в различнБ1х комбина- цинх. При зтом употреблнетсн не настоиодан спиралБ, a искжо- чителБно волгата, — МОТИВБ1 В форме S и С. Указашше МОТИВБ1 наблгодавдтсн ТОЛБКО на амфорах. Ha вазах же МБ1 находим пластические МОТИВБГ В форме пластических полумеснцев, в одном случае отмечен и меандроиднБШ мотив; вообвде же мн находим разнБ1е неболБШие пластические релБефБг в раз«Б1х . сочетанинх. Ha грубои посуде МБ1 видим И разгше ребра и возвБгшенин. ВдолбленнБ1е орнаментБ1 относителБно редки; они характеризуфтсн мотивами в форме S в разнБ1х сочетанинх; вертикалБНБши или горизонталБНБШ« лининми и сетчатБш мо- тивом. Клеиме«Б1е орнаментБ1 представллгот малБШ круги и дру- гие МОТИВБ1, ВБ1ПолненнБ1е с ПОМОШБК» колесика или довдечки с ЗубЧИКаМИ.' ЗТИМ СПОСОбОМ ВБШОЛНеНБ1 ромбБ1, треуголБники, параллелБНБШ линии, спиралБ«Б1е КОНЦБ1 — или же сплошнБ1е лентБк — ВБ1резаннБ1е орнаментБ1, также часто встречаговдиесн, представленБг разнБШи мотивами, спирале.виднБши, шахмат- НБ1ми формами, шрафированнБгми треутолБниками, меандроид- НБШИ и другими геометрическими мотивами. Ha основании отделБНБ1х пунктов, совпадакнцих с Винче в отношении орнаменталБнои техники и других отделБНБ1х де- талеи, в настоншее времн можно определитБ положение Бут- мира и no сравненик) с соответственнБ1м пластом в Винче. Хотл io* 147 T- бутмирское местонахождение и невелико, тем не менее, оно независимо от Винче. Происхождение Бутмира повидимому значителБно более позднее, чем Винче, ибо в Бутмире в фор- мах нет никаких острмх различии, как зто наблвддаетсн в Винче в самнх низших пластах. В Бутмире нет никаких следов злементов Кбгбв-кулБтурм, представленнои в самих низких пластнх Винче. Типическои нвлнетсн и одна посуднан ручка, наиденнан в Бутмире, имеговдан свок> аналогик) в средних вин- чанских пластнх. Длн обеих кулБтур характерен и lehkitos. Самои важнои в зтом отношении нвлнетсн техника клеименин, играклцан одинаковук> ролБ и в распределении орнаментики в обоих местонахожденинх. Позтому мн можем признатБ, что хронологически Бутмирскан кулБтура соответствует кулБтуре Винче в ее пластах от шестого до приблизителБно четвертого метра. The ceramics of Butmir (Résumé) Although the ceramics of Butmir with its problems is today almost forgotten, it is nevertheless interesting for the very reason that ceramies has in .its inventory sevenal features or tralite uni­ que from the ornamental or the typological point of view. So far,, besides Butmir there are known no other find-spots with the •culture of this character neither in Bosnia nor anywhere else. The cultural layer at Butmir is relatively small, hadly down to 1.42 m, while the dwelling pits attain ca 0.30—0.60 m in depth. However, on account of the extraordinary large amount of material it is possible to ascertain all the main forms. While the fundamental culture ad Vinca is biconic, at Butmir it was more rounding off, in form it was spherical or globular and half-globular. One of the main forms is amphora with an almost cilindrieal lower, and. glo­ bular upper part. The mouth as a rule is never profiled. We have here several periods of development, which can be defined only typo- logically; the continuance or succession in time oonnot be defined. The simultanèousness of the several typologically different forms among them is not exclusive. That also holds good im those instan-" ces where the cylindrical hollow lower part was-interchanged by a low foot, either in the form of a ring or in the form of a cone. Almost all vases that are ornamented have this form. — In the second group which was just as frequent, the vases are found on "high, usually wholly finished feet. In no instance, however, the whole make or form has been preserved. Most likely, these wetre more or less conic cups standing on high feet. Much less were in vogue low feet (finished also in full). There is a secondary kind -of these vases, which are cylindrical or conic but hollow. A special secondary sort consists of those having from three to four little 148 feet. The third group of these ceramic forms lie represented by cups and small cups with conic, cylindrical, half-globular, egg-oval, and also almost biconic forms with unprofiled mouths. A large amount of the common, coarse ceramics is to be found, but very few forms can be reconstructed. These ате various cups wilth conic forme and the like, and besides a number of large amphora forms.' Spoons, little covers and lids were found likewise, and also sieves. A special department is represented by vases connected with cult, and serving religious rites, for instance little amphoras in the form of leeythos (lekhitos), miniature vases, and above all little offering- altars. The beautifulness of the Butmir ceramics is especially augmen­ ted and heightened by the ornamentation, where the various plastic ornaments lead and occupy the top place.. However, the true relief ornaments are very rare, while the imitations are to be found in a rather large number. The former are to be found where the surrounding surface is deeply cut out or where the hole is deeply chiselled in. The other ornaments are either deeply cut out, or else the surrounding surface is ntched, or the ornamentation goes in circular spirals. Besides that we find some technical diffe­ rences, where however the ornament does not remain in the relief. In this caise we always find the same epiraloid motive in various combinations. The true spiral is not employed, only the motive in the form S- and C- is being used. The motives in this technics are seen only on the amphoras. On the cups we find plastic motives in the form of plastic half-moons, in one case also the nieanderoid motive, namely an ornamental pattern of lines winding in and out; otherwise there are various smaller plastic convexities in differeint combinations. On coarse earthenware, on vessels and dishes, we find various slopes and convexities. Chiselled in ornaments are relati- cely rare; they contain the S- motive in various combinations, succh as oblique lines, or perpendicular lines, or the reticular motive. The stamped ornaments represent small circles, amd likewise other motives; they are done by means of teethed wheels, or cog wheels, or by means of small boards or shingles with teeth attached to' them. In this manner are done triangles, parallel lines, spiral termi­ nations, and complete ribbons. Cut in ornaments which are very frequent, are represented by various motives, such as spiraloid motives, chess boards, notched triangles, meanderoid and other geometrical motives. On the basis of particular links with Vinca, and in regard to the various ornamental, technical and other details, it is possible at present to fix and define Butmir in relation to the corresponding •layer or bed or stratum at Vinca. Although the Butmir bed or stra­ tum is rather small, it is nevertheless independent of Vinca. The beginning of Butmir must have been much smaller than that of Vinca, as in the case of Butmir we have no sharp breaks in the forms, as is the case in the lowest layers at Vinca. And there is 149 likewise no trace of the Koros culture at Butmir which however is represented in the lowest layers a Vinca. And very typical is a plouigh-taiil (crank, stake brace), discovered at Vinca, which has its analogy in Ihe central layers a*t Vinca. Lecythos (lekhitos) is like­ wise common to both cultures. The most important in this respect is the metod of stamping or impressing patterns upon the ornaments, which plays the same role in both find-spots. Accordingly, we must fix Butmir litri the succession of time after the sixth metre of the corresponding layer at Vinca (but before the fifth metre); however, it reached approximately down to the fourth metre of layer at Vinca. 150