i	tfm sv

KtavUke stane 1-50 din.
Poltnlna plaCana
H«ročnln4»«i jprcralttro 0o*po4vj»' t M«-Konftt easte 1
dopošUja o4-Naročsioji m fb-t nepr«j.
•ban It «5,
SPODAR
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO

Čekovni r*č*w Brad» LjuUJ*«»
Telefon Itilu uA—
S3. številka*
MARIBOR, dne 21. maja 1925.
59. letnik.
Za izjednačenje davkov in olajšave pri izterjevanju.
, — - INTERPELACIJA "" "
narodnega poslanca Ivana Vesenjaka in tovarišev na gospoda ministra financ dr. Milana Stojadinoviča v zadevi izjednačenja davčnih bremen in olajšav pri izterjevanju davkov.
2e v letu 1920 je zahteval ob priliki obravnave takratnega pravega proračuna naše države za proračunsko leto 1920-21 Jugoslovanski klub izjednačenje davčnih bremen na vse pokrajine sorazmerno pridobitveni zmožnosti, obsegu teritorija, številu prebivalstva in njegovi davčni moči. Na vzpodbudo mojo kot klubovega zastopnika v financijskem odboru je bil soglasno sprejet predlog, da se ima ustanoviti komisija najboljših strokovnjakov in interesentov po sorazmernem številu zastopnikov od strani vlade in od strani interesentov in ta komisija naj prinese ter predloži zgoraj v mojem predlogu označene rezultate.
Do sedaj se ni sestavila niti komisija, niti je vlada bodisi v svojem delokrogu po lastnih strokovnjakih, ali drugače izvršila ta posel, čeravno je to stalna zahteva ogromne "večine slovenskega zastopništva in tudi zahteva vseh gospodarskih in strokovnih pridobitvenih in trgovskih organizacij v Sloveniji.
Nejednakost dajatev ob že začetkoma težji obremenitvi Slovenije se je od leta 1920-21 s finančnimi zakoni v proračunih, dvanajstinah in specialnih zakonih še povečala ter dosegla mejo, ki je po ustavi nedopust-Ijiva in gospodarsko vsem našim slojem neznosna.
K temu prihaja še dejstvo, da so se gospodarske, pridobitvene prilike vseh slojev in panog v Sloveniji vsled splošnega evropskega gospodarskega položaja, veliko bolj pa še vsled valutne, tarifne in upravne politike naše vlade ter zanemarjenja naših interesov pri sklepanju trgovinskih pogodb tako poslabšale, da preti našemu ljudstvu kljub njegovi priznani pridnosti ne samo gospodarsko hiranje, temveč naravnost gospodarski pogin.
Kmetijski sloji se zadolžujejo vsled zanemarjanja trgovinskih pogodb in valutne politike ter silno strogega predpisovanja in izterjevanja davkov. Obrtniki propadajo in zapadajo eksekucijam radi davkov. Delavce je zadel strašen nesocialen davek na delo, ki se pri nas že pobira in onemogoča eksistenco delavskih družin ter prinašala tem slojem še večjo bedo, a industrija in trgovina nima poleta in razvoja, ker se duši kupna moč
f
prebivalstva in industriji in trgovini s preobdavčenjem odvzema potrebni kapital.
Na splošno gospodarsko stisko odgovarja vlada z novimi bremeni, z navijanjem davčnega vijaka in stori malo, da ne rečemo nič za povišanje produkcije.
Posebej v Sloveniji se obstoječa, z zakoni naložena težka bremena še pojačavajo z več kot točno brezobzirno delujočim izvršilnim aparatom, ki posluša le trdo in golo besedilo zakona, ter ga izvaja strožje, kakor si je to zakonodajalec sam zamislil.
Gospodu ministru je znano, da so davčna bremena nejednako razdeljena, gotovo mu je tudi znano, da se povrh davčni vijak nejednako nateza, ker davčni aparat posebej v Sloveniji dela strogo — naravnost kruto brezobzirno.
Zato vprašamo na podlagi vseh iznešenih okolnosti gospoda ministra financ:
1.	Ali hoče gospod minister dati potrebna navodila, da se bremena izjednačijo in se zakoni tolmačijo in izvajajo po duhu in ne samo po besedilu in to dobrohotno?
2.	Ali hoče gospod minister odrediti olajšave pri plačevanju davkov osobito še pri onih davkoplačevalcih, katerih dohodek je sezonski?
3.	Ali hoče gospod minister dati nalog, da se posebej pri osebni dohodnini uporablja pri lestvici dinarska podlaga in se postopa v duhu zakona o osebni dohodnini?
Krivice pri odkupu tobaka.
Pri odkupu tobaka so se letos dogajale po celi državi velike krivice. O tem se je razpravljalo v seji narodne skupščine dne 14. maja. V imenu Jugoslovanskega kluba je govoril poslanec Franjo Žebot, ki je v govoru navajal sledeče:
Zastopam okraj na severu naše države, kjer se zadnja leta tudi pridelava tobak. Radi tega mi dovolite, da tudi jaz navedem nekatere pritožb^ proti upravi monopola in proti načinu, kako se je postopalo pri nas z onimi siromašnimi ljudmi, ki so zadnja leta začeli saditi tobak.
Prva moja pritožba je, da se je pri odkupu tobaka pri nas v Sloveniji postopalo z ljudmi zelo krivično. Namesto, da bi se tobak odkupil onim ubogim malim ljudem, kakor viničarjem in bajtarjem, takoj v jeseni, se je to zgodilo šele v aprilu, oziroma maju tega leta. Pri odkupu tobaka pri nas v Sloveniji se je zgodilo veliko krivic tudi radi tega, ker so morali ljudje iz silno oddaljenih krajev prinašati, oziroma dovažati svoje tobačne pridelke, tako n. pr. iz Slovenskih goric na Mursko polje v Radence, oziroma v
Ptuj, in tam se jih je pustilo po dva dni čakati, predno jim je komisija prevzela tisto trohico tobaka, ki so ga ubogi ljudje pridelali.
Klasifikacija tobaka se je pri nas v Sloveniji vršila zelo pristransko. Tako imamo pritožbe, da je komisija, k» je prevzemala tobak v Radencih na Murskem polju, oziroma predsednik dotične komisije vpraševal ljudi, kateri partiji (stranki) pripadajo. (Poslanec Štefan Falež: Oho, to je ta partijski tobak.) In tako je bil nekemu viničarju, ki je izjavil, da je bil slučajno pri zadnjih volitvah pristaš Radi-čeve stranke, in nekemu drugemu ubogemu bajtarju, ki je bil pristaš naše stranke, tobačni pridelek, ki je bil iste vrednosti, kakor ostalih, klasificiran za eno stopnjo nižje, kakor drugi.
Namesto denarja so dajali pri nas ljudem nekake pri-znanice ali bone. Pravega denarja pri nas ljudje še do danes niso dobili, čeprav je g. minister naglašal, da so ga že dobili, kar dokazuje, da g. finančni minister o tem niti poučen ni. Resnica je, da so ljudje dobili samo ta papir, ki se imenuje bon, katerega pa še do danes niso mogli spraviti v denar. Ako prinese davkoplačevalec ta bon na davkarijo, ga ta noče priznati, pač pa ga sprejemajo banke, toda odtegnejo si pri tem 25%, tako da ima pridelovalec še novo občutno škodo.
Sadenje tobaka se je pri nas začelo takoj po ustanovitvi naše nove države. Že za časa, ko je še Avstrija obstojala, so se naši poslanci dolgo časa borili in potegovali za to, da bi tudi naši siromašni kraji v Sloveniji imeli pravico saditi tobak. Toda šele po preobratu in po ustanovitvi naše nove države se je za naše pokrajine izdala pravica, da se sme saditi tobak. To redko rastlino sadijo pri nas skoraj samo siromašni ljudje, mali posestniki, ki se imenujejo bajtarji, in najemniki. Nujna je bila potreba, da se najde nov vir dohodkov za te sloje, ker jim je bilo vsled nove meje onemogočeno vnovčiti rano sadje, kakor slive, črešnje, jabolka itd. v Avstriji t j. na Štajerskem, kjer jim je bil edini ugodni trg za te pridelke. Zato so naši siromašni mali posestniki z veseljem pozdravili uspeh naših poslancev pri upravi monopola in pri finančnem ministrstvu, da se je tudi v Sloveniji dovolilo saditi tobak.
Radi tega pa imam tudi jaz navesti tukaj več pritožb in sicer pred vsem zato, da se je letos spomladi' prepovedalo nadaljnje sadenje tobaka v naših slovenskih .krajih. Ta prepoved je naše uboge ljudi, viničarje in bajtarje, zadela kakor strela iz jasnega neba. Saj vendar nihče ne bi mogel pričakovati, da bo monopolna uprava in finančni minister odvzel tem siromakom one skromne dohodke zad njih let, katere so imeli namesto prejšnjih iz kupčevanja s Štajersko. Monopolna uprava, pred vsem neki strokovnjak Domes, kakor se zove, se sicer izgovarja, da je bila kriva tej prepovedi, slaba ali kakor pravijo »loša« kvaliteta
LISTEK.
>—i t—•
Zgodbe napoleonskega vojaki.
j Francoski spisal Brokmann-Chatrian; preložil Al. B.
8. nadaljevanje.
Pogledal sem tja in v daljavi ugledal Pfalzburg, vojašnice, smodnišnice in zvonik, odkoder sem bil s starim Brainsteinom pred šestimi tedni videl Katarinino hišo: vse to je bilo sivo, gozdi naokrog pa črni. Rad bi bil postal nekaj minut, a oddelek je korakal dalje in jaz sem moral ž njimi. Šli smo navzdol proti Mettingenu.
VIII.
Tisti dan smo prišli v Bitsch, drugega v Hornbadh, v Kaiserslautern itd. Med tem je bilo zopet pričelo snežiti.
Kakor večkrat poprej sem si med tem dolgim maršem fcelel debelega plašča gospoda Guldena in čevljev z dvojnimi podplati.
Hodeč zdaj med gorami ,zdaj po dolini, smo prehodili mnogo vasi. Pri vhodu v vsako vas so bobnarji prijeli za bobne in zabobnali koračnico. In smo dvignili glave in stopali krepkeje, da bi bili videti kot stari vojaki. Ljudje so prihajali k malim oknom ali pred vezna vrata ter rekali: »Novinci so.«
Zvečer na počivališču smo bili vsi srečni, da si bodo počile trudne noge, posebno jaz. Ne morem reči, da so me poge bolele, a kako so bile težke! še nikdar nisem ob-feutil take utrujenosti. Naša listina nam je dajala pravico do prostora pri ognjišču, a ljudje so nam dajali prostora tudi pri mizi. Skoro povsod smo imeli kislo mleko in krompir, včasih tudi svežo slanino in skledico kislega zelja. Otroci so se nam približevali ter nas opazovali; starci so povpraševali, iz katerega kraja smo in kakšno rokodelstvo smo imeli prej; mlada dekleta so nas gledala z žalostnimi obrazi ter mislila pri tem na svoje ljubimce, ki so bili od-
šli v vojsko pred petimi, šestimi ali sedmimi meseci. Potem so me peljali k postelji sinovi. S kako naslado sem se iztegnil v njej! Kako rad bi bil spal celih dvanajst ur! A že na vse zgodaj, ko se je svitalo, me je vzbudilo bobnenje. Strmel sem v okajene tramove na stropu, male, z ledom pokrite šipe v oknih, in se vprašal: »Kje pa sem?« In srce se mi je skrčilo in rekel sem sam pri sebi: »V Bitschu si, v Kaiserslauternu . . . rekrut si!« In potem sem se moral hitro obleči, vzeti torbo na pleča in hiteti k apelu.
»Srečno pot!« je rekla gospodinja, ki se je bila vzbu-! dila že zgodaj.
»Hvala lepa!« je odgovoril novinec.
In odhiteli smo.
Seveda . . . srečno pot! Ne bodemo te videli več, siromak . . . Koliko drugih je šlo isto pot!
Nikdar ne pozabim, kako sem drugi dan po našem odhodu v Kaiserslauternu, ko sem bil snel torbo, da bi oblekel novo srajco, med srajcami našel majhen, precej težak zavitek, v katerem sem, odprši ga, naletel na štiriinpetdeset frankov v kosih po šest lir in na papirju te-le besede gospoda Guldena:
»Bodi vedno priden in pošten v vojni. Misli na svoje sorodnike, na vse tiste, za katere bi dal svoje življenje, in ravnaj po človeško s tujci, da bodo tudi oni po človeško ravnali z našimi. Bog naj te pripelje nazaj k nam . . . naj te varuje nevarnosti! Tu imaš nekaj denarja, Jože. Dobro je, da ima človek daleč od svojcev vedno nekaj denarja pri roki. Piši nam, kadar le moreš. Poljubljam te, dete moje, ter te pritiskam na srce.«
Solze so me polile, ko sem čital te vrstice in mislil sem si:
»Nisi čisto zapuščen na tem svetu . . . Vrli ljudje se te spominjajo. Nikdar ne pozabiš njih dobrih svetov.«
Slednjič smo peti dan proti deseti uri zvečer prišli v Majnc. Dokler bom živ, se bom spominjal na to. Strašen mraz je bil. Odrinili smo na vse zgodaj in dolgo, predno smo prišli v mesto, marširali skozi vasi, ki so bile prenapolnjene vojaštva: konjeništva in peštva, dragoncev v kratkih jopičih in čevljih, s slamo nabasanih, ki so sekali led na potoku, da so mogli napajati konje, medtem ko so drugi svežnje mrve in slame spravljali v hleve; trans-
portov smodnika in krogel, ki so se pomikali zo cesti, po-| kriti z ledom; estafet, artilerijskih oddelkov, pontonirjev, ki so tekali po zasneženem polju in se tako malo zmenili za nas, kakor bi nas ne bilo.
Stotnik Vidal je bil, da bi se segrel, stopil s konja in pridno korakal peš. Častniki in naredniki so priganjali, naj hitimo, ker smo se bili zamudili. Pet ali šest Italijanov, ki niso mogli več naprej, je ostalo zadaj v vaseh. Tudi mene so zaradi moje napake boleli podplati; v zadnjem ¡počivališču sem se bil komaj mogel dvigniti. Drugi Pfalz-buržani so hodili vrlo.
Znočilo se je. Na nebu se je lesketalo brez števila zvezd. Vsakdo se je oziral v daljavo in rekel: »Kmalu bomo tam!«, kajti temna črta, črne točke in svetle pičice na robu obzorja so naznanjale bližino velikega mesta.
Nazadnje smo skozi semintja vodeče nasipe prišli do prednjih straž. Ukazano nam je bilo, naj sklenemo vrste in korakamo ubraneje, kakor je navada v bližini utrjenega kraja. Vse je molčalo. Ko smo zavili krog ogla nekakega polmeseca, smo uzrli pred sabo zledeneli mestni jarek, za njim iz opeke zidane nasipe in ravno nasproti stara, mrka vrata z dvignjenim mostom. Straža z namerjeno puško nam je zaklicala od zgoraj: »Kdo je?«
Stotnik, ki je stal prav spredaj, je odgovoril: »Francija.«	,
»Kateri polk?«
»Rekruti šestega redovnega polka.«	,
Zdaj je nastal trd molk. Most se je ponižal, straža nas je preiskala. Eden izmed njih je nosil veliko svetiljko na drogu. Stotnik Vidal je stopil nekaj korakov naprej, da bi govoril s strežnim častnikom, potem smo začuli klic: »Naprej!«
Naši bobnarji so pričeli bobnati, a stotnik jim je ukazal, naj bobne zopet denejo na hrbte. Šli smo v mesto čez dolg most in potem skozi druga vrata, ki so bila prvim pcvsem podobna. Zdaj smo bili v mestu, ki je bilo tlakovano z velikimi, gladkimi kamni. Vsakdo si je prizadeval, da ni šepal, kajti vse gostilne in prodajalne so bile odprte, čeprav je bila noč; velika okna so bila razsvetljena in kakor podnevu je hitelo semtertja na stotine ljudi.
J*
' lAu 1
SLOVENSKI GOSPODA«.
21. maja 1925.
naSege tobaka. Da se prepričam, koliko je resnice na tem, sera vprašal člana komisije, ki je prevzemala tobačne pii-«lelke, za mnenje, toda ta mi je izjavil, da je tobak, pridelan v Sloveniji, popolnoma dober kot tobak za pipe in za manj vredne tobačne izdelke. (Medklici na levici: Čujmo, čujmo!) Radi tega ne razumem, kako je mogla monopolna uprava oziroma finančni minister odrediti, da se pri nas ne sme nadalje saditi tobak. Slovenija je pridelala 1. 1923 okoli 150.000, a 1. 1924 175.000 kg tobaka. In sedaj nam je centralistični režim še to malenkost odjedel!
Pri tej priliki hočem navesti še neko drugo pritožbo, •katero imamo zastopniki Slovenije tukaj predložiti. Zgodi se čestokrat, da na vrtu ali na njivi viničarja ali bajtarja ali malega posestnika zraste par bilk tobaka. Prva leta uprava naše nove države v takih slučajih ni postopala bogve kako ostro. Toda zadnja leta opažamo na žalost, da se naši ljudje, ki niso imeli dovoljenja za sadenje tohaka, naravnost kruto kaznujejo, ako finančna kontrola po de-narncijantih zvoha za par bilk tobaka.
Tako je bil v občini Ajdovec mali posestnik, ki ni bil Mki sam kriv, da je zrastel na njegovi njivi tobak, ampak prejšnji lastnik te njive, kaznovan ne samo z denarno glo bo, ampak tudi na 30 dni ječe. Navedel sem samo eno teh ■pritožb, čeravno bi jih lahko naštel celo vrsto. Kakor sem se informiral, v južnih krajih takih seka tur in tiranskih kazni ni!
Še nekaj mi je omeniti in to je veliki nered, 'ki vlada pri naših tobačnih zalogah. Tako imamo v Mariboru gla-wbo zalogo tobaka, ki po več dni ali tudi celi teden nima jgoiovih vrst tobaka na razpolago, tako da so ubogi ljudje na deželi bili često prisiljeni, da so morali jemati in kupovati najfinejši in najdražji tobak in cigarete, ker drugega tobaka ni bilo dobiti. Krivica je tudi, da se je glavno zalogo v Mariboru odvzela dvema slovenskima invalidoma. Sato se je nato podelilo nekemu trgovcu-bankirju iz južnih Zmajev. Sploh se z ubogimi invalidi glede trafik 'postopa po mačehovsko.
Mi nimamo prilike, da bi se pritoževali pri upravi rao-nc^x)la, ker tam ni zastopana Slovenija po nobenem članu odbora, zato si dovoljujem tukaj navesti naše pritožbe ter od uprave monopola in g. finančnega ministra zahtevati, da bi se ozirali na naše opravičene pritožbe. G. finančnega ministra pozivam, da naj vpliva na upravo monopola, da bo upoštevala naše pritožbe. (Živahno odobravanje in ploskanje na levici.)
Z* povrnitev Škode slov.
denarnim zavodem.
Vprašanje narodnega poslanca Vlado Pušenjaka in tova-sišev na g. ministra zunanjih zadev dr. M. Ninčiča in g. ministra financ dr. Mil. Stojadinoviča.
Vsled neugodnih določb pogodbe, sklenjene z republiko Avstrijo, so znatno oškodovani razni denarni zavodi v Sloveniji, kateri so pred preobratom bili prisiljeni nalagati svoj odvisen denar pri centralnih zavodih v Nemški Avstriji; ko se je razpravljalo o pogodbi v odboru in v plenumu narodne skupščine, smo zastopniki iz Slovenije opozarjali na težke posledice za razne denarne zavode, ako se pogodba sprejme. Minister zunanjih zadev g. dr. Ninčič je v imenu vlade v narodni skupščini podal izjavo, da bo vlada, upoštevajoč navedene razloge, dala oškodo-
Ubogi, kako kaši jas!
In kako hripav si? Ako bi imel čudovite »TORO« prsne karamele vedno pri sebi, ne bi tako trpel! Vsakemu bolniku se toplo priporočajo, ker so sestavljene iz 5 raznih zdravilnih zelišč. Ne škodijo otrokom. Dobijo se za 3 dinarje pri vsakem trgovcu. Poskusite jih!
vanim denarnim zavodom (zadrugam in občinskim ali o-krajnim hranilnicam) podporo.
Z ozirom na dano obljubo so se prizadeti denarni zavodi potom velikega župana in potom poslancev opetova-no obrnili na vlado, da določi in podeli podporo, ker je obstoj teh zavodov v nevarnosti. Vloge so ostale nerešene, ne v dvanajstinah in ne v proračunu ni določen noben kredit za te zavode. Pač pa je veliki župan oblasti v Mariboru začetkom leta 1925 v časopisih s svojim podpisom podal izjavo, da bo finančni minister potrebne kredite zagotovil v proračunu.
Pribiti moramo, da se že dve leti borimo brez uspeha, da dosežemo podporo za te zadruge, 27 po številu s približno 5300 člani, katere so ustanovljene od narodnoza-vedniih zadrugarjev, katere vodijo narodnozavedni kmetje, katere kljub težkim razmeram po prevratu delujejo prav uspešno v prid kmetijskega stanu, dočim vidimo, da je vlada hitro priskočila na pomoč Središnji Zemeljski Pozaj mionici (centrali nenarodnih veresijskih udrug v Hrvatski in Vojvodini, ustanovljenih od Madžarov iz političnih ozd-rov) in isti odredila v zakonu o dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij podporo v znesku dva milijona dinarjev.
Da je nujno potrebno, tem zadrugam priskočiti na pomoč, je najboljši dokaz poročilo Pokrajinske uprave za Slovenijo (odelenje za Poljoprivredo) v Ljubljani z dne 7. aprila 1923, ki se glasi sledeče: Kakor je temu ministrstvu že znano, obstoja v Sloveniji večje število zadrug, ki imajo še izza časa Avstrije naložen denar v zavodih današnje | Nemške Avstrije. V ministrstvu se nahajajo vsi dokazi, da zadrugam takoj po osvobojen ju ni bilo mogoče prenesti svojega denarja iz Avstrije. Na eni strani je prepovedale avstrijska vlada izvoz nemškoavstrijskega denarja, na drugi strani je pa branila vlada kraljevine SHS uvažati avstrijsko valuto. Poleg tega so pa veljali pri avstrijskih denarnih zavodih zelo dolgotrajni odpovedni roki, tako da je bilo posebno v prvih mesecih po osvobojen ju nemogoče našim zadrugam svoje zahteve uveljaviti.
Po pogodbi, zaključeni letos med vlado SHS in Avstrijo, bi morale naše zadruge dobiti od svojih zahtev v Avstriji 32% in to samo od kapitala s stanjem ob času osvo-bojenja, torej brez obresti za leta 1919, 1920, 1921 in 1922. Skupno zahteva 27 zadrug iz Nemške Avstrije krog 1,450.000 dinarja kapitala; 32% dovoljenega izplačala znaša 996.000 dinarjev. Zadruge izgubijo poleg 68
Večkrat smo zavili okrog cestnih oglov in prišli na mai trg pred visoko vojašnico. Tu se nam je ukazalo: Stoj!
Na oglu vojašnice je bila v zidu dolbina. V njej je •čepela za mizico prodajalka pod velikim, tribarvnim dežnikom, s katerega sta viseli dve svetiljki
Skoro obenem z nami je prišlo na trg več častnikov: hü je poveljnik Zemo z nekaterimi drugimi, katere sem bil tudi spoznal medtem. Stotniku so smeje se stiskali roko in aas ogledovali. Potem so prečitali apei in vsak izmed nas je dobil hlebec komisa in list za stanovanje. Naznanili so nam, da bo drugo jutro ob osmih raport zaradi razdeljeva-»ja orožja, ter nam potem veleli: »Odstopi« Nato so častniki odšli po cesti na levo ter skupaj vstopili v veliko kavarno.
A mi drugi, posebno Italijani, ki niso umeli niti besedice nemškega ali francoskega, kam naj bi se v takem velikem mesrtu obrnili s svojimi stanovanjskimi listi?
Najprej mi je prišlo na misel, da bi ogovoril prodajalko pod dežnikom. Bila je stara, debela, polnolična Alza-Cijanka. Ko sem jo vprašal, kje je kapucinska cesta, mi je •dgovorüa:
»Kaj plačaš?«
Prisiljen sem bil torej, da sem pri njej izpil čašico äganja. Potem je rekla:
»Glej, ako tam-Ie prav nasproti zavijen na desno okrog ogla, prideš v Kapucinsko ulico. Lahko noč, rekrutl«
In se je zasmejala.
Tudi dolgi Fürst in Cebedej sta imela liste za Kapucinsko ulico. Napotili smo se torej, srečni, da smo mogli vsaj skupaj šepati po tujem mestu.
Prvi je Fürst našel svoj stan, a hiša je bila zaklenjena. Medtem ko je trkal na vrata, sem tudi jaz našel svojega. V njem sta bili dve okni na levi strani razsvetljeni. Pritisnil sem na vrata, ki so se odprla, in stopil sem v temno vežo, v kateri je dišalo po svežem kruhu. To me je zelo poživilo. Cebedej je šel dalje. Zaklical sem v vežo:
»Ali ni nikogar tu?«
Skoro isti hip se je zgoraj vrhu lesenih stopnic poka-aala stara žena, ki je držala roko pred gorečo svečo.
»Kaj bi pa radi?« me je vprašala.
Povedal sem ji, da sem dobM lisi za stanovanje pri
njej. Prišla je dol in pogledala list. Potem je rekla po nemško:
.»Pojdite z mano!«
Šel sem torej gor po stopnicah. Mimogrede sem opazil skozi odprta vrata dva moža v samih hlačah, ki sta bila do pasu gola in pred niškami stoječ gnetla testo. Bil sem torej pri peku, in prav zaradi tega tudi starka še ni spala, ker je imela bržkone tudi še opravka. Nosila je čepico s črnimi trakovi in široko krilo iz višnjevega platna na trakovih obešeno čez rame. Rokave je imela zavihane do komolcev. Bila je žalostna videti. Zgoraj me je peljala v precej veliko sobo, v kateri je stala zidana peč in za njo postelja.
»Pozno prihajate«, je rekla žena »Da, ves dan smo hodili«, sem odgovoril s težavo, »kar v glavi se mi vrti od gladu in utrujenosti«
Pogledala me je in slišal sem, kako je mrmrala predse: »Revež, revež!«
Potem je rekla, naj sedem k peči in me vprašala: »Ali imate ožuljene noge?« »Da, že tri dni«
»Sezujie čevlje in nataknite te-le coldje«, je odgovorila. »Takoj se vrnem«
Pustila je luč na mizi in odšla dol. Jaz sem odložil tornister in se sezul. Na nogah sem imel žulje in si mislil: »Moj Bog . . . moj Bog ... ali more človek toliko prestati? Ali ne bi bilo boljše, ko bi bil človek mrtev?«
Ta misel me je bila obšla med maršem že bogve kolikokrat. Zdaj pa sem se pri gorki peči čutil tako trudnega, tako nesrečnega, da bi bil kljub Katarini, kljub teti Marjeti, gospodu Guldenu in vsem, ki so mi bili naklonjeni, najrajši zaspal za vedno. Prehudo sem bil zdelan.
Ko sem mislil na vse to, so se odprla vrata in v sobo je stopil velik, močan mož, že sivih las. Bil je eden od dvojice, lu sem jo videl spodaj. Oblekel je bil srajco m držal v roki vrč in dve čašL
»Dober večeri« je rekel ter me resno pogledal. Jaz sem mu pokimal. Za možem je vstopila starka. Prinesla je lesen čeber ter ga predme postavil« na tla. »Umijte si noge«, je rekla, »to vam bo dobro delo.« To meje ganilo in mislil sem si: »Še so dobri ljudje na svetu.«
odstotkov kapitala tudi ohresti od štirih let v iznosu 34C tisoč dinarjev, torej skupno 1,221.000 dinarjev.
Na zadrugah rve leži nobena krivda, ker ob preobrata ni bilo mogoče denarja prenesti iz Avstrije, pri pogajanjSti z Avstrijo pa zadruge niso imele prilike, da branijo svoje koristi.
Za zadruge bo čas, ko stopi pogodba med našo državo in Avstrijo v veljavo, usoden; dosedaj se ni znalo, koliko bodo dobile zadruge od svojih zahtev v Avstriji Kakor hitro pa stopi pogodba v veljavo, bodo morale zadruge propasti, ker po njihovih pravilih izgube ne smejo presa-gati dobička. V vseh 26 zadrugah je včlanjenih okrog 5300 zadružnikov ter pride na zadrugo okrog 196 članov. Zadrugarji so izključno mali posestniki. Propad zadrug b3 značil tudi njihovo pogubo, kar bi bilo usodno tudi v dr» žavno-politienem pogledu, ker se nahajajo te zadruge ofc meji.
Oddelek prosi ministrstvo, da izposluje kredit v znesku 1,231.000 dinarjev za rešitev 27 kmetskih zadrug v mariborski oblasti, ki imajo svoj denar naložen v avstrijskih denarnih zavodih in ki trpijo vsled pogodbe z Avstrijo veliko škodo.
Izdatna in skorajšnja pomoč je tem bolj potrebna, kar so se razmere tekom zadnjih dveh let še poslabšale« skupna izguba z obrestmi za celo leto 1923, 1924 in 192S vred bo znašala 1,500.000 dinarjev. Radi splošne gospodarske krize prihajajo vlagatelji, ki so vložili svoje prihranke v te posojilnice in zahtevajo njih izplačilo. Z ozirom na obljubljeno državno pomoč so se zadovoljili s obljubo, da dobijo izplačane vloge z obrestmi vred, ko hr polni država svojo obljubo. Čakali so pol leta, jedno leto, čakali dve leti, a sedaj zahtevajo sodnijskim potom izplačilo .vlog, ako se zadrugam ne posreči dobiti sredstev wi izplačilo vlog, je konkurz teh zadrug/ neizogiben.
Z ozirom na predstoječe razloge stavimo sledeči upit:
1. na ministra zunanjih zadev g. dr. M. Ninčiča: alfi in kdaj namerava storiti vse potrebne korake, da vlado izpolni obljubo, dano o priliki razprave o konvenciji z republiko Avstrijo v narodni skupščini?
Za pravo vsebino in kakovost
preishušanih
aspirinovih tablet
jamči samo originalni zavoj (ploSčnafi kationi s 6 sli 20 tabletami)
z modro - belo - rdečo varstveno znamko. V lastnem interesu odklanjajte vse druge zavoje.

Nato sem sezul nogavice. Ker so bili žulji odprti, K krvaveli, in dobra starka je ponavljala:
»Ti revež ti!«
Mož me je vprašal:
»Odkod pa ste?«
»Iz Pfalzburga na Lotarinškam.«
»Tako?« je zinil.
Čez nekaj časa se je obrnil k svoji ženi:
»En kolač prinesi gor. Fant bo pil kozarec vina, potem pa ga pustimo mirno spati, mora si odpočiti!«
S tem je mizo porinil predme, tako da sem imel noge v prijetni kopelji, vrč vina pa pred sabo. Potem je natofl® čaši z dobrim belim vinom in rekel:
»Na vaše zdravje!«
Gospodinja je bila šla ven in se zdaj vrnila z velikim^ še toplim kolačem, ki je bil čezinčez pokrit s svežim, napol raztopljenim sinovim maslom. Zdaj sem šele čutil, kako sem bil lačen: skoro sem omedlel. Menda sta dobrotnika to opazila, kajti žena je rekla:
»Predno boste jedli, prijatelj, morate noge vzeti fe vode!«
In predno sem razumel, kaj namerava, se ja skloni!» in mi s predpasnikom otrla noge.
»Za božjo voljo, gospa«, sem vzklknil, »saj delate s mano, kakor bi bil vaš otrok!«
»Midva imava tudi sina v vojni«, je odgovorila.
Glas se ji je tresel pri teh besedah in to mi je stiskalo srce: spomnil sem se Katarine in tete Marjete in nisem mogel nič odgovoriti
»Jejte in pijte«, je rekel mož in razrezal kolač.
To sem tudi storil z naslado, kakršne še nisem poznaL Onadva sta me gledala molče. Ko sem končal, je moA vstal.
»Da«, je reikel, »tudi midva imava sina v vojni Lanske leto je šel z drugimi na Rusko in nič nisva zvedela o nje» ... Te vojne so grozne!«
To je govoril sam s seboj in zamišljen hodil po sobi k rokami na hrbtu prekriianimi Jaz pa 9em čutil, kako so w mi zapirale oči.
(Dalje prihodnjič.)
21. maja 1925.
»SLOVENSKI GOSPODA.
Stran I.
tL Ne ministra Lnanc g. dr. M. Stojedinovioa: AJi je pdpravtje« z ozirom na dane obljube, osobko javno dane cUjube velikega župana v Mariboru v začetku leta 1925, in ■ odrom na groizeč propad omenjenih zadrug vposta-vflB v prihodnje dvanajstine znesek 1.5 milijona dinarjev.
Prosimo, da se ta zadeva smatra kot zelo nujna ter natn da ustmeni odgovor v narodni skupščini.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Parlament zopet praznuje. Pretečeni petek so ga »dgodili za 10 dni, to je do 25. t. m., z utemeljevanjem, da je treba počakati na zakonske načrte, ki jih pripravka zakonodajni odbor. Samostojni demokrati so hoteli, da bi se skupščina odgodila najmanj za en mesec, češ, da nima kaj delati. Ta1 želja je prav razumljiva. Mala ftibičevičeva skupina se silno neprijetno počuti v parlamentu, kjer ima cela vlada ali »nacijonalni blok« pičlo večino 10 glasov, če so vsi njeni poslanci navzoči, kar se pa le redko kedaj zgodi, ker jih je nekaj vedno po svetu naokrog na raznih komisijah, par jih pa navadno samovoljno ostane doma. Na vsaki skupščinski seji se Pribičevič boji, da bo Pašič odvrgel njegovo maku skupino ter se pobotal z drugo najmočnejšo stranko — ■ radičevci.
Zadnje skupščinske seje
so se vršile prav na hitro. Ko so člani opozicije iznašali važne in nujne predloge, so vladinovci kar na hitro izglasovali — prehod na dnevni red. Tako je bilo tudi, ko so opozicijonalci iz vseh pokrajin govorili o krivicah pri odkupovanju tabaka, opisovali slabo gospodarstvo monopolske uprave, iznašali krivice, ki se godijo sa-dilcem tobaka in delavcem po tobačnih tovarnah itd. Vladna večina vsemu temu ni mogla oporekati, prešla je pa vendarle na dnevni red in sejo zaključila.
Izgovor, da za skupščino ni dela, je prava brez-vestnost. Saj so že naši slovenski poslanci toliko predlagali in upravičenega zahtevali, da bi bilo dela dovolj, če bi vlada hotela.
Parlamentarni odi or v Zagrebu.
Parlamentarni odbor ali anketa, ki je bila izbrana v Zagrebu radi še nepotrjenih 24 hrvatskih mandatov, |e še pred odgoditvijo skupščinskih sej dovršila svoje delo. Po izjavah radikalskih članov tega odbora in po dejstv u, da so se mnogi sklepi sprejeli soglasno, se da a gotovostjo sklepati, da proti potrditvi hrvatskih mandatov ni nobenih pomislekov. Anketa je predsedništvu skupščine predala svoje poročilo, skupščina se je pa odgodila.
Radikalni člani ankete so se v Zagrebu pogajali s hrvatskimi poslanci in tudi s samim Stjepanom Radi-čem v svrho sporazuma med radikalno in hrvatsko seljačko stranko, izjavili so, da »gre vse dobro, izborno, izvrstno in še več kot izvrstno«, Pašič pa sedaj še vedno razmišlja ter daje svoje navadne zagonetne odgovore Pavlu Radiču, ki govori za sporazum, ravno tako kakor JVibičeviču, ki govori proti.
r1 • -f
R, R. — P, P. R. \
* Dva mesca, cîdkar je Pavle Radič v skupščini podal aoano izjavo, — se že najrazličnejše govori o sporazumu in o novi vladni politiki. Najbolj se pričakuje sporazum obeh najmočnejših strank — radikalov in radi-ôevcev, da bi vladali radikali sami ob podpori radičeV« •ev v parlamentu, ali pa, da bi se sestavila RR (radi-kalna-radičevska) vlada. To bi bila enostavna in primerna rešitev, ko Hrvati vse priznavajo ter zahtevajo samo pošteno upravo, in če radikali ne bi bili po enem delu svoje stranke in po hujskanju samostojnih demokratov' tako zagrizeni v samovoljni in protiljudski politiki, bi se bila stvar lahko že uredila.
Samostojni demokrati, ki Hrvate še vedno obreku-jčjo in zmerjajo za »veleizdajalce«, so začeli sedaj trositi vesti, da bodo çadidevci stopili kar v sedanjo PP vlado, tako brezpogojno, kakor lani hrvatska uskoka Šurmin in Drinkovič in da bi bila potem PPR (Pašič-Pribičevič RadiČeva) vlada. Napram tem vestem, ki izhajajo iz samostojno demokratskega strahu in razburjenja, se je v Zagrebu sicer že slišalo: »Če smo že toliko popustili in žrtvovali, bi lahko še to prenesli — —«, hrvatska večina pa še vedno odločno izjavlja: »S Pribičevičem skupaj nočemo niti v raj, kaj šele v vlado!«
Pribičevič naj se umakne!
Posamezni radikali že precej časa naglašajo, da je Pribičevič glavna zapreka vsakega sporazuma. Svoj čas je dejal, da se umakne, če bi bil sporazum na poti, zakaj se ne umakne sedaj?! — Take in podobne radi-kalske izjave so sicer značilne, nimajo pa mnogo na sebi, ko je jasno, da bi radikali lahko umaknili ali odstranili Pribičeviča, če se sam noče. Pa tudi s tem se po malem začenja. Važno radikalsko glasilo »Vreme« v Beogradu je te dni priobčilo oster članek proti Pri-bičeviču in njegovi politiki z odločno zahtevo, naj se umakne.
Kot delo skupščine
po 25- t. m. se iz vladnih krogov napoveduje sledeče: 1. po skrajšanem postopanju zakoni: a) o tisku, b) o sodnikih, c) o državnih pravdnikih in d) o organizaciji sodišč. Ti zakoni se predlože po zakonodajnem odboru. 2. Po rednem postopanju: zakon o poljedelskih kreditih, zakon o spremembi člena 12. zakona o vojn r odškodnini in zakon o nošenju orožja.
RUMUNI IN KONFERENCA MALE ANTANTE.
Konferenca Male antante je rumunske politične kro ge zelo razočarala, ker se ni pečala z ruskim vprašanjem in z organizacijo skupne fronte proti sovjetski Rusiji. Zato runumski listi ostro napadajo vnanjega ministra Duco in naglašajo, da v takih okolnostih Mala antan-ta za Rumunijo nima nobenega pomena. Mnogi listi zagovarjajo misel, da bi bilo bolje za Rumunijo, če bi politično samostojno nastopala,, ker bi v tem slučaju lahko vsa j na gospodarskem polju se svobodno uveljavila. Več rumunskih poslancev bo spravilo zborovanje Male antante tudi v parlamentu na razgovor, ker so mnenja, da Mala antanta Rumuniji več škoduje kot koristi. Poslanec Vajda je pa izjavil, da konferenca Male antante ni bila nič drugega kot navadna majniška proslava!
ITALIJA.
Zbornica je z večino glasov sprejela zakonski načrt o ženski volilni pravici pri administrativnih volitvah. Glavni pogoj za volilno pravico je starost 25 let. Volilno pravico imajo ženske, ki so odlikovane zaradi vojnih in civilnih zaslug, nadalje matere v vojni padlih, vdove padlih, če še uživajo penzijo, one, ki so dovršile zadnji razred ljudske šole, ki se nahaja v do-tični občini in one, ki plačujejo najmanj 100 lir direktnih državnih in občinskih davkov.
Od opozicije so sedaj v parlamentu samo liberalci, računa se pa, da bodo po 25. t. m. prišle v parlament tudi druge skupine v svrho skupnega nastopa proti fa-šistovski vladi.
FINANČNE REbORME V FRANCIJI.
Finančni minister Caillaux se je energično lotil dela za ureditev francoskih financ. Cai)laux računa za letos s primanjkljajem v znesku 4 milijarde frankov. Za kritje tega primanjkljaja predlaga znatno zvišanje osebne dohodnine zlasti v višjih stopnjah, zvišanje davka na dedščine, zvišanje cen tobačnih izdelkov, usta novitev velike državne zavarovalne družbe in udeležba države na dobičkih sladkornih in petolejskih rafinerij.
AMERIKA TERJA.
Ameriška v!ada je pozvala vlade Francije, Italije, Belgije, Jugoslavije, češkoslovaške, Poljske, Rumunske in Grške, da se čimpreje pripravijo za ureditev vprašanja dolgov, ki jih imajo plačati ameriškim drža-
va

DVA SVETOVNA POLITIČNA TABORA.
Na letošnjem kongresu zveze sovjetskih držav je ruski zunanji komisar čičerin povdarjal, da bodo evrop ske države in svetovna politika sploh razpadle na dva tabora: na angleško-amerikanski blok in na evropsko-azijsko zvezo. Amerikanci in Angleži kot upniki evropskih držav in veliki producenti stremijo po nadvladi v Evropi in po osvajanju azijskih tržišč in cele Azije. Pot v Azijo že sedaj zapira Rusija in tudi druge evropske države — v prvi vrsti Francija, Poljska in češka se bodo morale braniti ameriško-angleške nadvlade ter se zbližati z Rusijo in Japonsko.- Anglija skuša tudi Nemčijo vpreči v ameriško-angleški jarem. Od-nošaje med Rusijo in Nemčijo je Čičerin označil kot dobre, glede društva narodov je pa izjavil, da Rusija ne more pristopiti, dokler je Društvo narodov nekako orožje proti njej.
ANGLIJA IN INDIJA.
Indijski nacijonalisti so na svojem kongresu raz- ! pravljali o odnošajih do Anglije in niso prišli do pra- j vih zaključkov. Zahtevali so za Indijo pravico, da mori živeti svoje lastno življenje, neovirano od zunaj po tujem gospodstvu. Zahtevali so, da se izpuste vsi politični jetniki in prekliče neomejena oblast za aretacije. Ni čisto jasno, ali so hoteli s tem izjaviti, da odklanjajo vsako silo in da bi bili le pod tem pogojem pripravljeni, sodelovati z angleško vlado. Vsekakor je maloverjetno, da bi se temeljem sklepov kongresa začela pogajanja z angleško vlado, tem manj, ker je bilo razpoloženje na kongresu skrajno nespravljivo in je imel voditelj Indijcev Das sam težko stališče. Na vsak način je prepad med Indijo in angleškimi gospodarji čezdalje večji. Ako se Anglija ne odpove izjemnim metodam, s kate-' rimi od leta 1919 dalje hoče ukrotiti Indijce, in če ne spremeni omenjene samouprave v resnično, bo doživela čez desetletja vihar, ki ga najbrž ne bo prestala zdrava in neokrn jena.
S
recept
za vsakega, ki trpi na srbenju glave in nastanku luskin, je: V pol litra vroče vode se da vrečica šam-pona s črno glavo. S tem se opere glava natančno po navodilu, ki je priloženo vsaki vrečici. Pri umivanju je tTeba temeljito masirati kožo na glavi
»Sampon s črno glavo « odstrani že po kratki uporabi nadaljni nastanek luskin.
Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, Edini proizvajatelj: Hans Schwarzkopf, Berlin-Dahlem.
Važno je, da pri ^ii"» naglašate dostavek nakupu posebno	»s čmo glavo.«
Rimskim romarjem
se še naznanja:
1.	V torek, dne 26. t. m., pred odhodom iz Maribor« bodo prevzvišeni g. škof dr. Andrej K ari in v stolnici ci> 7. uri zjutraj opravili sv. mašo za srečen potek rocnanja ■ Romarji, ki bodo v torek v Mariboru, se naj te sv. ma&e sigurno udeležijo.
2.	Romarji naj skrbijo za to, da pravočasno pridejo v Postojno.' Italijanski vlak se odpelje iz Postojne dne 26. maja že ob 6. uri 45 minut zvečer. Vozni red posebnega vlaka, ki vozi iz Maribora, smo objavili že v zadnjem »Slov. Gospodarju.« Tega voznega reda se naj romarji t strogo držijo in naj gledajo, da pravočasno pridejo na ta vlak.
3.	Romarji naj vzamejo za pot od doma do Rima, t. j. do srede zvečer, potrebno hrano seboj, ker med potom ne bo mogoče obedovati Dobili bomo v Padovi samo zajo-trek. Skoraj gotovo je, da nam italijanski, cariniki radi žhti ne bodo delali težav.
4.	Še enkrat opozarjamo romarje, da imajo na vseh jugoslovanskih železnicah polovično vožnjo. Od postaje, kjer vstopijo, pa do postaje Rakek meja naj si kupijo celo karto. Na to karto jim uradnik naj pritisne mokri žig. Te karte pa ne smejo nikjer oddati, ker bo veljala še tudi za nazaj.
5.	Romarji ne dobijo na dom nobenih izkaznic aK dokumentov. Vse kar bodo rabili, dobijo na vlaku.
Na veselo svidenje!
Dr. Anton Jerovšek.
prebivalcem ptujskega okraja.
Strašna nesreča je zadela dne 8. t. m. naše »obrate in sotrpine v Zlatoličju, občina Sv. Janž na Drav. polju. Požar je neusmiljeno uničil 21 poslopij in ž njimi veliko živine in pretežno vse kmetijsko orodje. Vsi vemo, da ob sedanjih razmerah ljudje nimajo visoko zavarovane svoje imovine, ker visokih zavarovalnin plačati ne morejo. Ubogi, težko prizadeti naši sobrati in sotrpini so prisiljeni prositi pomoči pri svojih s obratih in sotrpinih. To tem bolj, ker so njihova polja majhna, kamnata in malorodovitna, gozdov pa sploh nimajo. Prav dobro vem, da živi kljub vsej pridnosti v našem ptujskem okraju kmetsko ljudstvo v težkih razmerah, toda res je tudi, da ima siromak do siromaka, revež do reveža in sotrpin do sotrpina še vedno več srca, usmiljenja in razumevanja, zato kot zastopnik ljudstva v ptujskem okraju prav lepo prosim za te nesrečno prizadete sorojake, ki sami kljub svoji mravljični pridnosti brez pomoči sobratov ne bodo mogli preboleti težkega udarca. Naj jih sprejme vsak, ko pridejo z uradnimi potrdili in jim pomaga po svoji moči, volji in vesti kat brat nesrečnemu bratu, če pa kdo ne bi mogel, ali pa ne bi hotel pomagati, naj jim privošči vsaj pošteno besedo in jih v njihovi bedi in žalosti ne žali. Storimo vsi prav lepo v smislu pravega krščanskega bratstva, kar zamoremo, da lajšamo gorje in obrišemo solze našim sobratom!
V Beogradu, 12. maja 1925.
Ivan Vesenjak, poslanec za ptuj. okraj.
Prireditve.
Prostovoljno gasilno društvo v Razvanju priredi
na binkoštno nedeljo gozdno veselico v Razvanju zraven vile Swaty. Na sporedu bo:: šaljiva pošta, šaljivi ribolov, vinotoč pod vejo, boj s konfeti, zapor, godba. Za dobra vina ter pivo skrbi društvo. Začetek ob 3. uri, Vstopnina 5 D. Pri slabem vremenu se vrši veselica v, pondeljek, dne 1. junija. Avto-promet iz Glavnega trga. Čisti dobiček se porabi za novo turbinsko brizgalno.
Vurberg. Polno, natlačeno sobo gledalcev je imela predstava naših deklet preteklo nedeljo. Posebno je uga jala Sardenkova igra »Skrivnostna zaroka«, ki je posneta po resničnih dogodkih. Junakinja igre je deklica Evrozija Alloati iz Turina. Bila je hči bogate meščan-1 ske rodbine in je imela veliko snubcev. Toda ona se j« vsem odpovedala, postala je redovnica in je od leta 1888 do leta 1919 poučevala in izobraževala bolgarsko žensko mladino v Makedoniji. Leta 1919 je zbolela, pre^ selila se je v svojo domovino Turin v Italiji, kjer j« 26. decembra leta 1920 zapustila njena lepa duša to solzno dolino. Drugi dve igrici sta vzbujali obilo smeha. Imeli smo na odru pravo turško »moka«-kavo, ameri-kansko damo in Rusinjo s pravo kozaška kučmo. Kaj hočete več? Naši vrli Rusi in njihove blage gospe so našim dekletom mnogo pomagale z obleko! Bodi jim zato izrečena prisrčna zahvala! Hvala tudi vsem gledalcem, ki so prispevali k novi zastavi!
Cirkovce. V nedeljo, dne 3. maja t. 1. so imeli fantje in dekleta Bralnega društva krasno prireditev v Društveni dvorani. Kljub slabemu vremenu je bila dvorana čisto polna. Igrali so igri: »Pogodba« in »Amerikanski brivec«. Bili smo v skrbeh, kako bo šlo. Vsa čast pevcem in igralcem! Zlasti petje je bilo lepo. Hvala vam fanlom in dekletom za krasen užitek in le naprej! Zavel je sveži duh, vztrajajmo!
Sv. Jurij ob fcčavnici. Prostovoljno gasilno društvo Slapetinci priredi v nedeljo, dne 24. maja v prostorih g. Perger veliko tombolo z nad 300 lepimi dobitki. Glavni dobitki so: Novo moško kolo, polovnjak, brestove deske s kom,, pol sežnja drv itd. - Cena srečke 4 din.
Stran 4.
»SLOVENSKI GOSPODAR.«
21. maja 1925,
Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, vas vabi k obilni udeležbi odbor. Začetek ob 4.
uri popoldne.
Dijaška prireditev pri Mali Nedelji. Gojenci tretjega iktnika moškega učiteljišča v Mariboru priredijo pri Mali Nedelji v nedeljo, dne 24. maja akademijo s pestrim sporedom. Čisti dobiček je namenjen dijaški knjiž-ioici, zato se udeležile prireditve v čim največjem številu. Začetek je točno ob pol 4. uri popoldne. Prireditev se tvrši ob vsakem vremenu.
Ljudski oder v Središču uprizori v nedeljo, dne 34. maja ob 8. uri zvečer v Društvenem domu — za zaključek letošnje sezone — Nušičcvo tridejanko »Navn-dep človek«, katera je zlasti med našimi brati Hrvati dosegla in žela velike spehe in pohvalo. Predprodaja vstopnic 17. t. m. na dan prireditve od 8. ure zjutraj naprej v prostorih Kmečke posojilnice. Sedeži 6, stojišča 3 dinarje. Za mnogobrojni obisk se priporoča odbor.
Orlovski odsek Sv. Pavel pri Preboldu proslavi dne 14. junija t. L 15 letnico svojega obstoja. Prireditev se ¡vrši popoldne. Ob 2. uri sprejem gostov v Dolenjivasi, 2a tem spored v cerkvi k slovesnim litanijam. Ob pol 4. uri javna telovadba na telovadišču Društvenega doma s sodelovanjem sosednih odsekov. Vabimo na našo proslavo vse prijatelj ■ orlovskega gibanja.
Polzela. Orel Polzela priredi dne 24. maja ob 3. uri popoldne v dvorani g. Cimpermana na Polzeli narodno ligro v 8. slikah »Miklova Zala«. Igra se ponovi na Bin-košti ob istem času in prostoru. Vsled omejenega pro-!.štora se priporoča vstopnice rezervirati.
Tedenske novice.
Prvi slovenski minister umrl. V zdravilišču pri ■Gradcu je zadnjo soboto umrl ljubljanski vseučiliščni profesor g. dr. Ivan Žolger. Rajni je bil rojen kot sin ¡priprostih kirietskih staršev v De vini pri Slov. Bistrici. Srednje in visokošolske študije je dokončal vse 'z odliko. Še kot mlad uradnik je bil radi izvanrednih duševnih zmožnosti poklican na Dunaj v ministrsko predsedstvo. Leta 1917 je postal celo minister. Bil je prvi in zadnji Slovenec v Avstriji, ki se je kot zaveden sin slovenske matere povspel do ministrske časti in dostojanstva. Avstrijski minister je ostal do 6. maja 1918. V Jugoslaviji je zastopal koristi naše mlade države na mirovni konferenci v Parizu. Po končanem razmejitvenem delu je bil rajni vseučiliščni profesor v Ljubljani. Rajni je zatisnil svoje oči komaj 58 let star in bo prepeljan na Dunaj, kjer bodo njegovo truplo položdi v lastno grobnico. Zavednemu in zaslužnemu Slovencu svetila večna luč!
Mariborske novice. Zadnje dui se je zgodilo v Mariboru več nesreč. V pondeljek zjutraj je zdivjani in preplašeni konj povozil žensko Rozo Pfingstel na Glavnem trgu. Uboga ženska je dobila pri padcu na glavi težke poškodbe, da je malo upanja, da bi ostala pri življenju. — Zadnjo soboto je popravljal zidar Krajnc na Melj-skem vrhu streho. Pri tem delu mu je spodrsnilo in padel je s strehe 4 metre globoko. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico. — V nedeljo popoldne je povozil osebni avtomobil na velikem mostu 13 letnega dijaka. Avtomobil je sunil dečka na stran in kolesa so mu šla preko obeh nog. — V Mariboru so se zopet pojavili tatovi biciklov, ki so prav pridno na delu in to predvsem v veži mariborske oblasti, kjer so bila ravno te dni raznim strankam pokradena kolesa. — V nedeljo, dne 24. jnaja priredi mariborski Orel v Jarenino izlet in celodnevno prireditev. — Veselica društva za zidanje mag-dalenske cerkve, ki se je vršila zadnjo nedeljo v kadetnici, se je prav dobro obnesla. Udeležba je znašala več .tisoč oseb.
Mariborsko porotno zasedanje se bo začelo 15. junija. Pri tej priliki pride do obravnave trojni roparski umor družine Miki na Ruški cesti v Studencih pri Mariboru. Kot glavni krivec pride pri tem slučaju v po-štev čič, ki je svojo krivdo že priznal. Glavni sokrivec y tem zločinu, je mizar žlahtič, ki še danes taji ter zanika krivdo. Žlahtič je že nad 2 meseca v bolnici mariborskega okrožnega sodišča. Prišel je v bolnico, ker je bolan na pljučih. Sedaj pa, ko se bliža slučaj Miki porotni obravnavi, je začel Žlahtič kazati znake slaboumnosti. Očividci iz njegove okolicc so resnega mnenja, da bi se rad Žlahtič s hlimbo slaboumnosti rešil smrtne obsodbe.
Pomožna pošta v l)obju se je p-idelila vsled odredbe pošt. direkcije v Ljubljani D. št. 11.613-llb 1925 z dne 4. maja 1925 od 16. maja 1925 poštnemu okolišu v Slivnico pri Celju in bo poštni sel nosil pošto vsaki dan izvzemši nedelje.
Usmrtitev narednika Rumpla v Zagrebu. Narednik Avgust Rumpl je rodom iz Kranjske, in sicer iz Kamnika. V noči od 20. na 21. marca 1924 je Rumpel izvabil trgovca Dragotina Kelkoviča iz Nove vesi pri Zagrebu v klet inženjerskega oddeljenja v Jezuitski ulici, ga uda ril z vso silo po glavi in nato z dvema sainokresnima streloma ustrelil. Njegovo truplo je stlačil potem v predal stare pisalne mize na dnu skladišča. Nato je odšel v Kelkovičevo trgovino, si nabasal nahrbtnik z raznimi •stvarmi, pokradel denar in zlatnino in potem nalepil na trgovino listek z napisom: »Radi ureditve blaga ostane trgovina dva dni zaprta.« Z ukradenim blagom je krenil potem okoli pol dveh zjutraj proti mestu. Ko je šel pe Zvonarnički ulici, ga je višji stražnik Sava Aluga, kateremu se je zdel sumljiv, ustavil in vprašal, kaj nosi seboj. Rumpel je v odgovor potegnil samokres. Med obema se je razvii srdit boj, tekom katerega je redarju j pritekel v odločilnem trenutku še en tovariš na pomoč, j na kar je bil Rumpel zvezan in odpeljan na polici jo, po-
tem pa v garnizijski zapor. V preiskavi, ki se je vršila pred divizijskim sodiščem dne 25. avgusta, je Rumpel priznal svoj zločin in tudi povedal, kjer se nahaja Kelkovičevo truplo. Izgovarjal se je samo, da je izvršil dejanje v samoobrambi. Obtožnica je zahtevala radi premišljenega roparskega umora smrtno kazen. Med razpravo je bil Rumpel nenavadno surov. Sodišče ga je obsodilo na smrt z ustrelitvijo. Prosil je večkrat za pomilostitev, a vse njegove prošnje so bile zavrnjene. Da bo ustreljen, mu je bilo prečitano v zaporih divizi j-skega sodišča zadnji petek. Po srbskem kazenskem za- j konu bi ni oral biti Rumpel ustreljen tekom treh dni, to- ! rej v pondeljek. Prvotno so ga nameravali ustreliti ne- ! kje v bližini pokopališča. Pripeljali bi gabili v zaprtem j vozu na kraj usmrtitve. Postaviti so ga hoteli po srb- j skem običaju pred izkopano jamo in ga privezati na steber. Pet vojakov pod komando oficirja bi ustrelilo vanj iz oddaljenosti 5 korakov strele. Proti ustrelitvi Rumpela v bližini pokopališča sta se pritožili civilna in cerkvena oblast in radi teh pritožb je vojaška oblast odložila usmrtitev za en dan. Ruinpel je v torek ustreljen na dvorišču zagrebške policijske kasarne in mrtve-<ga so ga nekam zagrebli.
50 letnico hrvatskega pevskega društva »Vila« v Varaždinu obhajajo na binkoštno nedeljo. »Vila« je v teh 50 letih večkrat obiskala Slovence, pa zdaj prijazno vabi vse prijatelje petja, posebno pa sosede na meji, ako se ne morejo udeležiti kot pevsko društvo, da se | vsaj posamezni udeležijo te slovesnosti, za katero se j vestno pripravlja.
Že zopet velikanska rudniška nesreča na Nemškem. Ni dolgo tega. kar smo poročali o grozni rudniški nesreči v Nemčiji, ki je zahtevala 120 človeških žrtev. V okolici rudniškega in industrijskega mesta Dortmund se je v soboto zvečer iz dosedaj se nepojasnjenega vzroka užgalo 2000 kg bencina, ki je bil pripravljen za razne rudniške potrebe na skladišču. Eksplozija bencina je pokopala 250 l judi. Koj po nesreči se je začelo rešilno delo za rešitev podsutih žrtev. Šele v nedeljo zvečer se je posrečilo izkopati okrog 100 podsutih, od katerih je bilo 15 mrtvih. Ubogi rudarji so bili deloma zasuti od zemlje, kojo je zrušila na nje eksplozija, deloma so jih spravili v smrtno nevarnost strupeni plini, ki so se razvili in razširili po rovih radi vnetja tolke množine bencina. Ravno nemški rudniški kraji so v zadnjem času obiskani od groznih nesreč, ki zahtevajo kar na stotine človeških žrtev.
Upokojen, samski učitelj, izvrsten organist išče službe. Ne zahteva plače, toda prosto sobo. Naslov: Ce-cilijanec, pošta Slov. Bistrica.
Pozor teme t je, dJelaTrcI!
Obiščite v Mariboru jinotoč
„Štajerska klet" TMl
v podzemeljskih prostorih restavracije »Narodni dom«.
Belo in črno vino liter od 9 D naprej. Mrzla in topla jedila. Pristni jabolčnik. Toči se tudi čez ulico.
Priporoča se najbolje A. M. Oset.
i. ini ....................... ...... . i ...............■murni...... »Mi«
Dopisi.
Sv. Križ nad Mariborom. Umrl je 30. aprila na Slemenu samski posestnik Janez Strnad v 82. letu in v soboto, 2. maja smo ga med silno snežno burjo izročili pri Sv. Križu zadnjemu počitku. Bil je naročnik »Slov. Gospodarja« od njegovega početka in tudi že čez 55 let ud Družbe sv. Mohorja. Zaveden in odločen narodnjak je bil v času, ko so njegovi sovrstniki trobili brez izjeme v nemčurski rog in se je z navdušenjem udeležil ustanovitve Bralnega društva pri Sv. Križu leta 1887. Bil je čez vse delaven in pobožen mož, ki je gotovo vsako leto obiskal kako božjo pot, ali Sv. Antona na Pohorju, Ruše ali Puščavo; celo na Višarje je enkrat peš od Sv. Križa romal. Zelo radodaren je bil za olepšavo domače cerkve; sploh so ga dičile same lepe čednosti. Počivaj v miru, blagi Janez in Bog Ti bodi plačnik za Tvoja dobra dela!
Kapla. Zahvala. Ob priliki svojega 40 letnega delovanja v kaplski občini so mi člani občinskega odbora priredili sijajno slovesnost. Hvala gospodu županu Štrablegu kot glavnemu prireditelju, hvala obč. svetnikom gg. Richterju, Volmajerju in Wraberju za so-trud in vsem odbornikom, ki so tudi pripomogli, da je slavnost tako lepo uspela. Najtopleje se pa zahvalim čast. g. župniku Lovrenčiču za prelepe beseda, ki so me naravnost ganile, so prihajale iz srca, pa so tudi segle v srce. Jurij Koprivnik, pd. Pušnik.
Jarenina. Zadnjo nedeljo so imeli pri nas mariborski Sokoli svoj dirindaj. No, razven učiteljstva se ni te veselice udeležil malodane nikdo od domačinov, ki se pač dobro zavedajo, ka j da je dr. Pivkov mariborski Sokol. Prihodnjo nedeljo ima pri nas svojo celodnevno prireditev mariborski Orel. Prepričani smo vsi Jarenin-čani, da se bo tega slavja udeležila po pretežni večini prav vsa Jarenina, ki je po svojem prepričanju po vzgledu vseh občin na naši severni meji trdno v vrstah SLS. Obilna udeležba pri nedeljski orlovski prireditvi od strani Jareninčanov in Jareninčank naj bo dokaz, da je naša lepa župnija res iz srca vneta za slovenstvo in krščanska načela, za koja se bori naša mladinska organizacija — Orel. Na naše orlovsko slavje vabimo prav vljudno naše somišljenike iz sosednih župnij.
Sv. Marjeta niže Ptuja, V nedeljo, dne 17. t. m. snse spremili k večnemu počitku skrbno gospodinjo in dobre mater Marijo župečevo iz I^agojič. Bridka in težka izguba, ki je zadela spoštovano družino Župečevo, je tem krutejša, ker je prišla nenadoma. Umolknila je hiš«, pevcev. — Z materjo je odšla brezkrbnost naših veselii pevcev in njih pesmi so utihnile. Želimo in upamo p», da zamrle niso, čeravno se ne bodo glasile več tak» brezskrbno veselo ob vsaki priliki. Težko prizadeti družini naše sožalje.
Sv. Urban pri Ptuju. Dne 10. t. m. je bil blagoslovljen v Ločkem vrhu nov križ, ki ga je izdelal tukajšnji
podobar g. Alojz Sel. Križ je dal postaviti gospod Janets Senekovič v zahvalo Bogu za ozdravljenje svoje žen«. Pri pogoščenju znancev in prijateljev se je ob tej priliki zbralo 82 1) za Dijaško večerjo. Vsem darovateljem najlepša hvala! Dne 11. t. m. pa smo imeli tu krasno gostijo. Poročila se je namreč edina hčerka urbanskega župana g. Mihaela Rašl. Kakor je oče vzor naših krščanskih mož, ki se nikdar ne sramuje javno pokazati svoj* odločno krščansko prepričanje, tako je bila tudi hčerka Micika vzor naših deklet in dolgo vrsto let vrla članic® in odbbrnica tukajšnje dekliške Marijine družbe. Tudi ženin, g. Anton Murko, je zvest pristaš. Mlademu par« kličemo: Bog ju živi innoga leta! Bilo srečno! Med veselimi svati se je nabralo 128 D za Dij. večerjo. Lepe. hvala!
Svetinje pri Ormožu. Med družbo, ki se je zbirala krog muropolskega glavnega žerjavovca Lovreta Peto-varja je pognala »Naša Straža« s svojimi razkritji bombo. Vsi Petovarjevi prijatelji zrejo nanj z začudenjem, ker na vse, kar se mu z dokazi podprto očita, molči kot grob. Najprej je prismolila bridek in občuten udarec g. Lovretu ptujska »Petovia«, sedaj pa še ta razkritja ki učinkujejo na dosedaj zaslepljene ter zapeljane Mu-ropolce prepričevalno, ker sedaj lahko vidi vsak na-prednjak iz Murskega polja, kaj da so pravzaprav ljudje, ki se pehajo za Žerjavom in centralizmom. Kakor j* vedeti, bo Petovarjeva politična mogočnost na Murskent polju kmalu pri kraju. Vse pride enkrat na dan in take-tudi Petovarjevo delovanje ne za občni, ampak svoj lastni dobrobit razčiščeno. Po razkritjih »Naše Straže» je ponosni Sokol Lovro mogoč edino — v Žerjavov; stranki.
Sv. Krištof pri Laškem. Gospod Baltič je naši občini, na željo orjunskih demokratov poslal gerenta, laškega poštarja. Iz domače občine namreč nobeden ni hotel prevzeti rabeljskega posla nad občinsko avtonomijo. Gerent je takoj uvidel, da je občinsko korito za demokrate premajhno, zato je pisal v Ljubljano, naj se zvišajo obč. doklade. Iz Ljubljane pa so ga prijazna poučili, da to ne gre tako lahko in kratko, kot je kratka gerentova pot od poštnega do občinskega urada. Gerent mora dobiti prej sosvet. Zato so Roševci dolgo ugibal:, koga naj predlagajo isa sosvet. Da pridejo vanj vsi bivši demokratski odborniki, šest po številu, to smo že naprej vedeli. Nato so predlagali nekatere omahljivce, dt jih tako priklenejo na liberalno protiljudsko stranko Od bivših odbornikov Slov. ljudske stranke so vzeli samo dva, ki pa ne marata postati sužnja orjuncem na občini. In tako je narastlo število teh dičnih svetnikov
na 20, ki jih---je veliki župan potrdil. Sklicana.
je bila seja. Najnujnejši predlog je bil zvišanje občinskih doklad od 80 na 150 odstotkov. Ker imajo liberalci večino, so mogočno pokimali in predlog je bil sprejet. Mi ne bomo protestirali, ker vemo, da zakoni za liberalce ne veljajo. Saj še novih volitev niso razpisali, četudi je že minulo 6 tednov. Upamo pa, da v Ljubljani zvišanja obč. doklad sredi leta ne bodo dovolili. Demokratsko orjunska korita bomo temeljito odstranili ob volitvah.
Kapele pri Brežicah. Po dolgem času in moledovanju smo pričakali mi Kapelčani občinskih volitev, katere se vrše 6. junija 1925, da obračunamo z onimi, ki so sedaj na knnilu občine. Da pa ne bode javnost mislila, da smo Kapelčani kakšni zdražbarji ali karsi-bodi — hočemo tukaj podati o nekaterih seda j vodilnih gg. občine samo malo sliko. Leta 1924 se je imel dražbati občinski lov, ki slovi daleč na okoli kot eden najboljših. Da pa ne bi na dražbi prišlo preveč denarja v obč. blagajno (katerega tako občina ne potrebuje — saj je bil davkoplačevalcem nastavljen proračun za leto 1925 zelo malenkosten, in sicer 700%) sklenil je obč. odbor da se prepusti lov nadalje v zakup bivši družbi, sedanjemu županu g. Premelč za s^oto 600 D. Pozabil je pa bil g. Premleč vzeti v društvo bivšega lesnega trgov ca in socialdemokrata g. Bradača. Radi tega je ta s pomočjo podpisov večine davkopalčevalcev protestiral zoper oddajo lova in dosegel, da se je sklep obč. odbora razveljavil in je prišel lov na dražbo. Vsem, ki smo podpisali protest, je obljubil, da plača on za lov na dražbi čez 5000 dinarjev. Zaupajoč besedam gospoda Bradača, se nismo udeležili dražbe. A glej čudo! — Gospodje so se dogovorili, da dobi polovico lovišča gospod Bradač in tii je prepustil dražbo g. Premelču in ker ni bilo konkurence, je dobil lov v najem za letno 550 D. Tako je potegnil gospod Bradač za nos vse davkoplačevalce in jih oškodoval v času letne najemnine lova za svoto po 26.700 D ali za 106.800 kron. Lepa svota, kaj ne, ki p« ne bode prišla v prid obč. blagajne, temveč v prid gosp. Premelču in g. Bradaču. Sicer se bodemo pa s to zadevo še pozneje bavili na drugem mestu. Leta 1919 je bila kupljena za svoto 14.000 K rupa za dobavo gramoza iz katere se naj posipavajo obč. poti, a gramoza ni nikjer. Tako bi lahko opisali še mnogo o obč. gospodarstvu v Kapelah, a odložimo za prihodnjič. Za danes omenimo še samo to, da se stari občinski očetje za te volitve niti pod pravim imenom, katerega se sramujejo, niso postavili vol. liste, temveč so vzeli ime na posodo od kouvu-
01. maja 1025.
Siran S.
nistov in krstili listo za: kmetsko-deLavsko, katere nosi tel j je g. Premelč ter obrtno zvezo. Pa gospodje, vse ne bode nič pomagalo. Dne 6. junija vas vse pomete volilni veter tje, kamor spadate — ker tam se nas zbralo bo sto — in Premelč nam županil ne bo!
Gospodarstvo.
O KOŠNJI IN SPRAVLJANJU SENA.
Vsakemu živinorejcu je vrednost dobre suhe krme za zimo dovolj znana, vendar se pogostokrat dogaja, da pojedini kmetovalci ne vedo pravilno ceniti tega važnega gospodarskega pripomočka. Vrednost suhe živinske krme je odvisna od tega, kedaj smo travo kosili in kako smo po-košeno seno spravili domov.
Glede pridobivanja sena ne smemo gledati edino le na to, kako bi prišli do čim obilnejšega kosmatega donosa naših košenin, marveč se ozirajmo tudi na to, da pripravimo živini tečno, lahko prebavno krmo, katero živali z največjim pridom izkoristijo.
Hranilne snovi, ki jih rabi govedo, ovca ali konj za molžo, svojo rast in delo, niso v vsaki travi enako prebavne, v eni bolj, v drugi manj. Niti v eni in isti travi niso enako prebavne v vsakem času svoje rasti. Dotok hranilnih snovi v stebelca in listje različnih trav traja samo dotlej, dokler se po končanem cvetu ne začne v kelihu tvoriti seme. Odsihdob se porabijo omenjene snovi le za rast in zoritev semena. Ker so krmske rastline v rastni dobi po cvetu manj sočne in njih stebelca več ali manj zles-nela, bi živalim ne koristila mnogo, ako bi jih kosili v tem času in pokladali.
Mlada trava.
Mlada trava pred cvetom je sicer lahko prebavna in sočnata, a zeleže vsled majhne množine le zelo malo. Takšno mlado travo moremo kositi le tedaj, ako krmimo zeleno klajo, ko gre za to, da imamo vsak dan na razpolago potrebne množine sočne zelene krme. Če bi pri zelenem krmljenju čakali s košnjo trave predolgo, bi se utegnilo pripetiti, da nam trava dozori popolnoma, predno pridemo na konec njive ali senožeti.
Košnja Uave za suho krmo.
Drugače je s košnjo trave za suho krmo, ko pokosimo ves prostor naenkrat. V tem slučaju določimo čas košnje poljubno ter kosimo tedaj, ko so rastline pridobile maksimum na svoji1 velikosti in obsegu, ne da bi pri tem trpela njih prehavnost. Ta čas nastopi, ko se trava ali detelja nahaja v polnem cvetu. Rastline v polnem cvetu nam dajejo največ in najobilnejšo krmo. Če bi kosili prej, dobili bi manj krme, ker se mlada trava in detelja močno vsuši. Če bi pa čakali, da nam trava odcvete, bi dobili sicer več sena, toda prazno, pusto in težko prebavno krmo.
Napačno postopanje pri košnji.
Nekateri gospodarji pustijo travo dozoreti nalašč, meneč^ da se bo na ta način sama vsejala in zgostila iiv da bo v prihodnjem letu zato več sena. To postopanje je napačno, ker seno, ki smo ga pridobili na ta način, ni mnogo vredno in gospodar, ki pusti travo na travniku dozoreti, j*e kosi več trave, ampak slamo, ki nima nobene večje vrednosti od žitne slame na polju. Travniki naj služijo za pridobivanje sena, polja pa za pridelovanje žitnega zrnja in slame. S travo obenem se zaseje tudi raznovrstni plevel, 'ki raste po neobdelanih tfavrukih tu in tam v zelo bujnih barvah.
Kdor ima travnike s slabo, pleveloo in redko rušo, aiori najbolje, ako jih preorje in zaseje s travno mešanico, ki je za dotična tla najbolj pripravna.
Poziva servena košnja je tudi že vsled tega nepriporočljiva, ker dobimo slabšo otavo, ki pozno zraste in se zatega lelj težko posuši.
Vse trave ne razcveto ob enem in istem času. Največ trav se nahaja v cvetu, ko začne cveteti pasja trava (Dac-iyils glomerata). Zatorej nam služi razcvet pasje trave kot kazalo za pričetek senene košnje.
Košnja in sušenje.
Za košnjo trave in detelje so jutranje ure najboljše, ker so zjutraj rastline mokre in rosnate. Za košnjo služi navadna kosa, ¡ki obstoji iz kosišča in kose. Kosa rnora biti masajena tako, da se koscu pri košnji ni treba pripogibati k dom, vsled česar se kosi mnogo lažje. Koso je po potrebi sklepati, da napravimo rezilo tanko. Za klepanje rabimo klepalno orodje, ki obstoji iz klepača in babice, na kateri se drži rezilo kose. Pri klepanju je paziti na to, da udar jamo enakomerno ob rezilu naprej in ne napravimo škro-botca. Sklepano koso je nabrusiti nazadnje z brusnim kam aom, katerega nosi vsak kosec pri košnji s seboj v vodirju. Srednje vajen kosec pokosi z lahkoto pol orala na dan.
Na večjih posestvih rabijo za košnjo posebne stroje: kosilne stroje, ki pa so pripravni samo za ravne lege. S kosHnim strojem se more pokositi na dan 5—7 oralov (3—4 ha). Dobri kosilni stroji se naročajo v Ptuju pri podružnici tvrdke Združene tovarne poljedelskih strojev Me-Iichar—Umrath—Bacher—Kaub, Praga-Roudnice, za ceno 5000—6000 din. komad.
Pri sušenju sena moramo gledati na to, da se seno dobro in hitro suši. Dobro posušeno seno je dosti bolj tečno in veliko več vredno, kakor seno, ki ga je izpiral dež, kajti pri izpiranju zgubi seno ne le na svoji tečnosti, ampak tudi na hranilnih snoveh (beljakovinah), ki se nahajajo v njem. Pri sušenju se lahko zdrobi tudi mnogo perjiča in drobnih bilk, zlasti pri detelji, kar prav tako zmanjša vrednost sena.
Če je takoj po košnji nastopilo deževno vreme, naj °stane trava v redeh ali plasteh. Ovenelo travo je na ve-•čer devati v male kopice ali navale, ki ne smejo biti pre-
visoki. To storimo radi rose, ki se na takih kupcih hitreje suši, kakor na redeh. Tudi dež toliko ne škoduje, ako pade na nje. Ko se je seno drugi dan že nekoliko bolj posušilo, a še ni dovolj suho za spravljanje v stalno shrambo, ga spravimo zopet v navele in sicer večje, kot prvi dan. Kupe delamo tem večje, čim bolj suho je seno.
Med sušenjem ob ugodnem vremenu je samo 2 do 3. krat obračati. Za obračanje sena nam služijo najbolje senene vile iz lesa, za grabljenje pa lesene grablje. Na večjih posestvih imajo za obračanje in grabljenje sena poseb-' ne stroje, ki jih vleče po ena žival. S stroji se delo dosti hitreje in ceneje opravlja.
Deteljo in grašico je z ozirom na obilico listja sušiti kolikor mogoče počasi in malo obračati. Kakor že omenjeno, odpada pri sušenju prav rado nežno listje ter se zmrvi in porazgubi na tleh. Ker je to listje najbolj redilno, zgubimo na ta način največ redilnih snovi v krmi. Ako pa nagaja deževno vreme, nam takšno drobno listje hitro seg-nije in se tudi suši nerado.
Deteljo sušimo prosto na njivah, na ostivih ali rogljah, na sušilnih piramidah, kolibah ali v kozolcih.
Na njivi moremo sušiti deteljo v krajih, kjer je vreme ; ugodno in stanovitno. Da se listje ne zmrvi, grabimo de-: teljo le zjutraj in zvečer, med časom po dnevi pa jo samo enkrat obrnemo. Dobro je tudi, ako pustimo deteljo dva dni v redeh, katerih ne trosimo, temveč obračamo kar cele rede, dokler se detelja od obeh strani nekoliko ne posuši. Nato jo zdevamo v navele, katere pustimo stati na i njivi toliko časa — seveda ob lepem vremenu — dokler j se detelja popolnoma ne posuši.
Boljše kot na prosti njivi sušimo deteljo na ostrvih. To so 2.5 do 5 m visoki leseni drogi ali koli, ki so napravljeni iz mladih smrekovih debel. Na teh se puščajo spodnji konci vej, tako da imajo drogi po sebi zobe ali roglje. 1 Te droge je zapičiti v zemljo navpik, a ravnih vrstah, ki so po 20 m oddaljene druga od druge. V vrstah postavimo ostrvi po 3 in tudi več metrov narazen. Na ostrvi be-šamo deteljo tako daleč od tal, da more rasti spodaj nova detelja in da se detelja lažje suši. Z obešanjem začnemo spodaj .Zgoraj si pomagamo pri tem poslu z lestvami. Na rogljah se detelja prav dobro suši, ker se deževnica hitro odteka in od znotraj nič ne zmoči. Na eni roglji lahko po-I sušimo približno 25 kg detelje, ali tudi več. Če dobimo od ene košnje na 1 ha n. pr. 25 meterskih stotov detelje, potrebujemo 100 rogelj, da spravimo vso deteljo na roglje. { Ostrvi pripravimo tudi na ta način, da prevrtamo lesene droge in pretaknemo skozi luknje po 1 m dolge lesene kline in sicer po dva in dva navskriž. Takšne roglje ali . ostrvi pridejo dražje od naravnih smrekovih. Na ostrvi je obešati deteljo, ko je dobro ovenela, da rajše obvisi na klinih.
Sušilne piramide se rabijo V krajih, kjer je zemlja p'it-va in kamenita, da ni mogoče drogov trdno zapičiti v zem-| Jjo. Sušilna piramida obstoji iz treh drogov, ki so zgoraj | medsebojno zvezani z lesenim klinom. Drogi so po 2.5 do 3 m dolgi ter imajo po sebi več klinov, ki so tako nabiti, da je mogoče na nje polagati late ali preklje. Sušilne piramide so zelo zračne in za sušenje pripravne. Veter jih ne more prevrniti. Njih senčna stran je samo ta, da pod njimi ! nič ne raste.	■ ¿NP,
Kolibe so strehi podobna ogrodja iz drogov, ki se postavijo na sledeči način: Po dva in dva droga se drug proti drugemu zapičita v zemljo kot strežnice in sicer tako, da i se zgornja konca križata. Na vsake 3 m naprej se zabijeta v isti vrsti zopet dva kola. Ves sušilnik se napravi iz 3—4 j .parov tako zloženih kolov. Zgorej je kole povezati z vrbo-S vimi šibicami. Na zunanji strani teh kolov se navdajo luknje kakih 40 cm narazen, v katere pridejo klini, da se na • nje položijo preklje. Na preklje se obeša Grenela detelja j od zgoraj navzdol. Kolibe so v marsikaterem pogledu j boljše, kakor piramide. Na njih se detelja bolj suši, dež pa J manj škoduje, ker se sproti odceja, kot pri strehi. Na kolibe je deteljo tudi lažje obešati in lažje dol jemati, kakor s piramide ali ostrvi.
Kozolci so stalni ali začasni. V stalnih kozolcih se detelja najboljše suši, ker je pod streho. V Savinjski dolini I in na Kranjskem se največ detelje posuši v kozolcih. V kozolce vozimo deteljo, ko se je že nekoliko posušila.
Kjer nimajo stalnih kozolcev, napravljajo tudi začasne kozolce, ki nimajo strehe. Zato se detelja na njih suši enako, kakor na ostrvih ali rogljah.
Nakladanje posušenega sena.
Posušeno seno smemo nakladati, kadar je popolnoma suho. To spoznamo na tem, da se drobi in rado trga. Če se da ovijati okrog prstov, še ni dovolj suho. Suho seno šumi pri nakladanju. Nakladajmo in vozimo ga v shrambe, dokler je vroče in ni odmeknilo.
Pri spravljanju v shrambe moramo seno trdno tiačiti, da nam pozneje ne splesni in se ohrani dobro. Shramba za seno bodi suha in zračna. Nad hlevi se seno slabo ohrani, ako nimamo obokanih hlevov ali dobro ometanih stropov. Pri lesenih stropih uhaja smrdljivi vlažni zrak iz hleva naravnost v seno ter ga spridi in poslabša. Dobra streha, ki ne prepušča deževnice, je za pohranjevanje sena velike važnosti
Vsak umen gospodar preračuni težo posameznih vozov, da izve, koliko sena je pridelal. Če tega ne stori, ne more dobiti pregleda čez krmske zaloge za zimski čas, vsled česar se utegne pripetiti, da je primoran sredi zime prodajati za slepo ceno svojo najboljšo živino.
Vekoslav štampar.
BBtana KBaBHBBaBaK>iSBBflB£i?BB»BBaG
Na kak način si podaljšamo svoje življenje? Samo takrat, ako notranji ustroj telesa dobro deluje. Jedino sredstvo, da to doseže te, je Radenska zdravilna voda!
SSBBHBffiBBBBBflaBBBnBB&CfiaKBMBHBBB
Čebelarski poučni shodi. Dne 21. maja ob treh popoldne pri Sv. Benediktu v Slov. gor. v šoli. — Dne 24. maja ob treh popoldne pri čebelnjaku Valentina Toplak v Gao-niku, župnija Jarenina. — Dne 1. junija ob treh popoldne pri Negovi v šoli. — Dne 7. junija ob desetih dopoldne v Špitaliču pri šolskem čebelnjaku; ob treh popoldne pa pri šolskem čebelnjaku v Žicah. — Dne 14. junija ob treh popoldne v Polju pri čebelnjaku g. Vreča, okraj Podčetrtek. — Dne 21. junija ob dveh popoldne pri kapeli pri čebelnjaku g. Fr. Coblja. — Dne 28. junija ob treh popoldne v Frankolovem v Društvenem domu. — Dne 29. junija ob treh popoldne v Tinjah na Pohorju pri čebelnjaku gosp. Franca Ačko.
Mariborski trg dne 16. maja 1925. Vkljub precejšnji vročini (+ 20°) so slaninarji pripeljali 31'vozov na trg in so prodajali svinjsko meso in slanino po 20 do 30 din., drob pa po 20 din. kg; domači mesarji so znižali malo cene in sicer so prodajali govedino po 15 do 17.50 din., te-letino in svinjino pa po 17.50 do 20 din. kg. Cene klobasam so pa vkljub temu ostale dosedajne. — Perutnine je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem 20 ao 25 din. za par, kokošem 25 do 50 din., gosem in racam 60 do 80 din., puranom pa 80 do 125 din. komad. — Domači zajčki so se prodajali po 10 do 50 din., kozlički po 50 do 75 din. komad. Kozlički se vsakokrat v kratkem času prodajo, čeravno se prodajalci in kupci potezajo za cei\e. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila: Ker se bliža čas novemu krompirju, so cene poskočile. To pot so ga že prodajali po 10.50 do 12.50 din. mernik (7 K kg), oziroma na drobno po 2 din. kg. Tudi kumare, ki so se začele pred dvemi dnevi prodajati, so drage, namreč po 18 do 20 din. kg, oziroma po 10 din. komad. Drugače pa so bile cene čebuli 5 din., česnju 15 do 20 din., kislemu zelju 3.50 din., kisli repi 1.50 do 2 din., solati 4 do 5 din., jabolkam 3 do 8 din., posušenim slivam 16 do 18 din. kg. Črešnje so se prodajale v sredo, dne 13. t. m., po 35 din., v soboto, dne 13. t. m. pa že po 30 din. kg, toda kupujejo se malo. Surovo maslo je bilo po 46 din., kuhano po 54 din. kg. Jajca so se prodajala po 75 para, pomaranče po 1 do 3.50 din. in limone po 0.50 do 1 din. komad. — Lončena in lesena roba: Bilo jo je precej in se je prodajala po 0.50 do 150 din. komad Leseni stoli so stali 50 do 75 din., lesene vile 15 do 20 din., lesene grablje 15 do 25 din. komad, brezove metle 2 do 5 din. komad, koruzo va slama na 30 din. vreča. — Seno in slama: V sredo so kmetje pripeljali 4 vozove sena in 6 vozov slame, t soboto pa 15 vozov sena, 3 vozove otave in 12 vozov slame na trg. Cene s obile senu 55 do 87.50 din., otavi 60 do 75 din. in slami 45 do 60 din. za 100 kg. — Slama se je prodajala tudi po snopih (škopah) in sicer po 2 do 2.50 din. komad. — Proda se pa skoraj vsakokrat vse.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 15. maja 1925 se je pripeljalo 434 svinj, 30 ovc in 2 jag-neta. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 50 do 75 din., 7 do 9 tednov stari 112.50 do 200 din., 3 do 4 mesece stari 225 do 350 din., 5 do 7 mesecev stari 375 do 450 din., 8 do 10 mesecev stari 625 do 750 din., 1 leto stari 1000 do 1500 din., 1 kg žive teže 12 do 14.50 din., 1 kg mrtve teže 15 do 16.50 din„ ovce komad lOO do 112.50 din. Prodalo se je skupno 279 komadov.
Celjski svinjski sejm dne 16. maja 1925. Dogon 150 komadov. Povprečne cene za komad: 6 do 7 tednov stari prašički 75 do 100 din., 8 do 9 tednov stari 100 do 115 din., 10 do 12 tednov 175 do 200 din., 4 mesece 250 do 300 din., 6 mesecev 350 do 400 din., 1 leto 500 do 600 din. Kupčija živahna in se je prodalo nad polovico prignanih prašičev.
Poročilo zagrebškega živinskega sejma z dne 18. t. m.
Za 1 kg žive teže so se trgovali: voli I 12—13.75, H 9- -10, IH 8-8.50, biki 7.50—9.50, krave II 7-8, III 4-7, teleta 13—15, junice I 10.50—11.50, H 8.50—9, mlada živina I 10—11, IO 2.25—9.50, svinje nepitane 11—14, pitane sremske 14—17 din. Konji po 3800—6800 din., žrebeta do 2 let 2000—2750 dinv do 3 let 3500—4000 din. Krma: seno I 125, II 100, otava 125 din. za 100 k«.
Hmelj. I. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov v inozemstv i. Žatec, ČSR, 11. V. 1925 Pri zadostnih padavinah in toplem vremenu .¿e hmeljska rastlina lepo razvija. V zgodaj oo-ezanih nasadih se trte že privezujejo k drogom. Pozno obrezana hmeljišča tipe po bolhaču, kateri ovira pogan;e.i!e trt iz zemlje. Ker so se ne češpljah že prikaz e listnate uši, se hmeljarji bojijo, da bodo prišle tudi na hmelj, kar se v enakih slučajih prav «do zgodi. — »Saazer Hopfen- und Brauer-Zeit.
ŽITNI TRG.
V teku enega tedna se je položaj na našem žitnem trgu zopet spremenil. Očvrstiia se je cena naši pšenici in tudi amerikanska je postala dražja. Domača pšenica se je podražila za 5—lO para pri kilogramu, amerikanska pa se prodaja po 450 din. za 100 kg franko Postojna. Promet s pšenico je malenkosten, ker so mlini svoje potrebe pokrili za več tednov naprej. V Slovenijo se pa še naprej uvaža amerikanska moka.
Trgovina s koruzo je pričela čutiti amerikansko konkurenco. Amerikanski koruzi je padla cena za 5—6 točk ter je š tem znatno cenejša od naše; radi tega je izvoz v inozemstvo zastal. Zaloge neprodane koruze so pri nas znatne, nahajajo se pa samo v rokah bogatih posestnikov in žitnih trgovcev, katerim se ne mudi s prodajo, temveč čakajo, da se cene izboljšajo. V naše pasivne kraje, osobito v Hercegovino in Črnogoro, pa se bo zopet pričelo z uvozom amerikanske koruzne moke, ker je cenejša, nego domača.
Oves se drži vedno čvrsto. Zaloge so v Bački in Slavoniji izčrpane, precej ga je pa še neprodanega v Južni Srbiji, ki prideljuje obilo najboljšega ovsa. Na trgu se ponuja dokaj bosanskega blaga, ki pa je po kakovosti slabše od bačkega ali južnosrbskega.
Büt Ii 8.
»SLOVENSKI GOSPODA IL«
>1. maja 1936.
Gene raoke so Se vedno trdne ter se polagoma dvigajo s cenami pšenice. BaČka in banatska moka prihaja v v«dno manjših količini v Slovenijo, iker jo tu izpodriva m»ogo cenejša amerikanska moka» katero pa uvažamo iz itaiije Italijanski mlini so nakupili po oeni velike količine aanerikanske moke in ker se zadovoljujejo z majhnim dobičkom, z uspehom konkurirajo v Sloveniji domačim mlinskim podjetjem, ki so bila navajena dosedaj prodajati svoje UagO po čim večji ceni ter na tak način pospeševati ne-cmoeik> draginjo.
Cene domačim žitom so na novosadski žitni borzi sledeče:
Pšenica 485—495 dan. za 100 kg.
Oves bački 310—320, južnosrbski postavljen v Beograd 300—310, bosanski 290—300 din. za 100 kg.
Koruza takojšnja dobava v Baolci 190—195, v Sre-«vu 195—200, v Banatu 187—190 di®., dobava za jurvij-
205—215 din.
Fižol pisan 170—175 din.
Moka r.ularica 690—700 din.
Otrobi 155—560 din. za 100 kg.
Na ljubljanski hiagovni borzi, ki določuje tudi cene ©oljskih pridelkov v Sloveniji, so pretekli teden veljale sledeče cene: Inozemsko žito: pšenica Rosafe 490 din., Hard-Winter št. 2 500 din., avstralska pšenica 485 din., «S iz Kanade 460 din. za 100 leg. Od domačega žita so se prodajali samo otrobi in koruza in sicer otrobi po 190 D. m 100 kg in koruza po 232.50 din.
Ponujal se je na prodaj tudi krompir in sicer iz Dolenjskega in Štajerskega. Cena za dolenjski krompir za 100 kg 125 din., štajerski rumeni se je prodajal franko po-©teja po 115 dirt, rdečkast pa po 135 din. Fižol v trgovini v Sloveniji ne pride več v poštev, enako ne tudi drugi poljski pridelki, razve« pomladanskega sočivja, katerega pirehivalci iz okolice večjih mesi pridno vozijo na tržišča. Zgoraj omenjene cene veljajo za žito samo v trgovini na veliko, kar pri naših ljudeh skoro ne pride v poštev. Cene poljskim pridelkom v trgovini na malo so pa razvidne iz Oašega poročila o položaju na mariborskem trgu.
LESNI TRG.
V lesni trgovini je vladal dolgo časa zastoj, toda se-dtej se položaj od tedna do tedna boljša. Gradbena doba te je že pričela in trgovina s stavbenim lesom je oživela. Tudi izvoz se ugodno razvija in izvozna trgovina je izredno ihrahna. V teku enega tedna izvažamo približno 1000 vagonov raznega lesa v inozemstvo. Večina izvoza se vrši v Italijo, kjer smo si zopet osvojili tamošnje lesno tržišče in izpodrinili Avstrijo in Rumunijo, ki sta nam dosedaj v Italiji konkurirali. Izvoz v Ogrsko je prenehal radi previsokega kurza dinarja. Ogrski trgovci uvažajo les iz Rumunije in nekaj iz Čehoslovaške. V Francijo in Anglijo izvažamo trdi hrastov les; konkurirati nam skuša tu Japonska, ki nudi svoje manjvredno blago po ugodnejših cenah. Drva se še ne izvažajo in tudi v naši državi je trgovina z njimi neznatna. Bukov rezan in obdelan les izvažamo največ v Italijo. Lesno oglje se izvaža v majhnih količinah na Madžarsko. — Naš izvoz še splošno trpi radi previsokih cen. Da-«rravno je v tem ozira opaziti večjo uvidevnost naših trgov •ev, bo potreba cene še vseeno znižati, če si hočemo zo-pet osvojiti izgubljena inozemska lesna tržišča. Pomagati mora pri tem lesnim trgovcem tudi država z izpremembo železniške tarife; o tem se že dolgo govori, toda gotovega še ni nič znano. Če se bo nova tarifa raztegnila na oelo državo, se bode tudi lesna trgovina nahajala v novem in ugodnejšem položaju, kajti dosedanje drage cene je povzročal po večini drag prevoz na naših železnicah. Zniža-* nje železniške tarife za les bo baje stopilo v veljavo tekom. 3-—4 mesecev, ko bo gotova nova klasifikacija tovornega tiaga, izdelana po klasifikaciji blaga zapadnoevropskih držav.
Cene so za sedaj sledeče: Remeljni in polremeljni monte 60/60, 78/78, 98/98, 120/120, 4 m dolžine». 98/98, 120/120, 5 m dolžine, franko meja 630 din.; traini monte 8/8—1316, 5 in 4 m dolgi 410 din.; bukove pai> jene deske L in II. 27 in 38 mm, 2 m dolžine in 15 cm širine franko Postojna 1123 din. Mehke deske 30, 40, 50 in 60 mm, postavljene na mejo, 580 din. Hrastovi tra-mti 4—9 m dolgi, 25'60 mm, L in II. 1380 din. Smrekovi plohi od 25 cm naprej, franko nakladalna postaja 250 D.
Na Hrvatskem in v Slavoniji se plačuje les, postavlje» na železniško postajo: Hrastovi plohi L 1500—2000 dirv, a 900—1000 din. Hrastov les za furnirje 3000—4000 din. Hrastove deske 3000—3500 din., izbrane 5300— 5800 din. Hrastovi trami neobtesani 1500—2000 din. Železniški pragi hrastovi 50—80 din., bukovi 40—50 din. Bukovi plohi 300—400 din., bukov rezan les, parjen 1600—2000 din. Jesenovi plohi 700—900 din., rezan les 1500—1700 din. Javor 700—900 din., brest 550— 650 din. Mehki les tesan 400—500 din., rezan 600— 800 din. DrvA bukova za lOtonski vagon 2600—3000 D. Bukovo lesno oglje za lOtonski vagon 9000—9500 din.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 61 do 62 din., francoski frank 3.20 do 3.22 din., italijanska lira 2.50 din., nemška marka 14.60 do 14.70 din., avstrijski šiling (prejšnjih 10.000 avstrijskih kron) 8.64 do 8.76 din., češkoslovaška krona 1.82 do 1.84 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 8,35 centimov.
Oglas. V smislu naredjenja g. ministra vojske in mornarice E. P. Br. 6130 od 20. avgusta 1924, vršila se bo v pisarni 32. artilerijskega polka v Mariboru, Stritarjeva ulica dne 27. maja t. 1. ob 10. uri predpoldne javna ust-mena-licitacija za nakup živil za čas od 1. junija do 31. juliji' 1925 in sicer v sledečih količinah: 700 kg fižola, 600 kg riža, 240 kg ječmenčeka (ješprenja), 1850 kg krompirja, 220 kg koruznega griža, 420 kg makaronov, 200 kg svinjske domače masti, 300 kg kis«. 80 kg namiznega
olja, 570 kg čebule. Ponudbe se bodo sprejemale tudi za posamezna živila z vzorci. Predaja živil polku od posameznih ponujaicev se bo vršila v začetku meseca junija 1925 po vzorcih v skladišču polka; prodajalec mora torej živila sam pripeljati. Pred licitacijo mora vsak, ki se želi udeležiti licitacije, položiti kavcijo v višini 5% (inozemci 10%) vrednosti onih žjvil, katera želi polku prodati. Vsem, ki ne postanejo liferantje, se kavcija takoj po licitaciji zopet vrne. Plača se takoj po predaji na blagajni 32. artilerijskega polka. Pogoji (uslovi), po katerih se bo nakup vršil, se lahko vpogledajo vsak dan — razun ob nedeljah in praznikih — v pisarni 32. artilerijskega polka v Mariboru.
Razne novice.
Svetovno zborovanje proti proklmjanju. Osrednji odbor proti proklinjanju v Veroni na Italijanskem se je obrnil do vseh. državnih poglavarev s prošnjo za podporo, ker namerava sklicati svetovno zborovanje zoper proklinjanje. Novi nemški predsednik Ilindenburg je že poslal odboru brzojavko, kjer mu obeta svojo podporo.
Koliko tehtajo živali? Povprečno tehta konj 450 do 500 kg, vol 450 do 650, pitani vol 700 do 900, krava 450 do 600, prašič 150 do 200, kamela 500 do 700 in slon 3000 do .3500 kg.
llindenburgovi dolarji. Nemška vlada je dala kovati novce po 3 marke, ki se bodo imenovali dolarji. Na novcih bo slika predsednika Hindenburga.
Občni zbor
'('«cinilnice in posojilnice v Šrrtartnem ob Dretji,
r. z. z n. z.
«e vrši v nedeljo, dne 24. maja 1925 ob 14. uri v uradnem prostoru s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Čitamje revizijskega poročila.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1924.
4.	Volitev: a) načelstva, b) nadzorstva.
5.	Spreimemba pravil. O. Slučajnosti.	t*24
18 »«dni občni sboi
Hranilnice in posojilnice v Selnici «A Dravi, r. z. z n. z.,
se bo vršil v nedeljo, dne 24. maja ob 8. uri zjutraj v uradnih prostorih v župnišču.
D n e vili red:
1.	Čiiamje in odobrenje zapisnika o zadnjetn obč. izboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje rač. zaključka za leto 1934. , 4. Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri vsled nezadostnega števila ¡članov ne foik> sklepčnosti, se vrši občni zbor pol ure pozneje pri vsakem številu članov in z istim dnevnim redom	391	Načelstvo.
L?
Pridnost čebeL Ni neupravičen izraz: marljiv fco? čebela, ki ga uporabljamo v človeškem življenju. Da p čebela v resnici izredno marljiva,, je pred kratkim jaaom ugotovil neki H. Stassart. Dognal je, da tehta 10.000 te-ščih Čebel, predno odlete na nabiranje medu, 1 kilogram ko pa se vrnejo obložene z medom, jih gre le 9000 na m kilogram. 1000 čebel tehta torej toliko, kakor med. ki ga je nabralo 9000 čebel. Ali z drugimi besedami: zaloga medu, ki ga je nabralo 9 čebel, je po teži enak eni tešči čebeli. Čebela tehta en decigram, med pa, ki gfc nabere, eno devetino decigrama. Devetdeset čebel da torej en gram medu. Toda čebela ne odleti vsak dan sam«, enkrat na nabiranje medu, ampak povprečno po petnajstkrat; šest čebel nabere po tem računu en gram medu na dan. Za en kilogram medu je treba torej šest tisoč čebel, ki ga naberejo v enem dnevu.
Izvaruredno dobra mlekarica. Po podatkih vodstva društva za pospeševanje goveje živine v Gradcu je dala krave »Bella«, last avstrijskega zveznega predsednika Hamisch« v Jauerju pri Špitalu ob Semerniku, od' 7. maja 1924 da 6. maja 1925, torej ravno v enem letu, 10.155 litrov mleka, ki ima 3.8% maščobe. To odgovarja dnevni množin» 27.7 litrov. Uspeh je tem večji, ker je bila krava približna polovico časa na paši in je dobivala le malo tečne krm». Da je to res izredna krava, vidimo takoj, ako pomislimo», da da srednjedobra mlekarica na leto povprečno 2000 litrov mleka,	.p , & fftifgg«
Izredna igralska sreča. Te dni je igral podpolkovnik Elemer Szemszo v igralnici v Budimpešti in dobil v kratkem času 404 milijone madžarskih kron (okrog 370.000 dinarjev) s tem, da je 22krut zaporedoma obdržal banko «i se ni umaknil. Ta izredna igralska sreča je vzbudila v Budimpešti ogromno pozornost. Szemszo je izročil odborniku židovskega dobrodelnega društva, ki je bil prisoten, o4 priigranega zneska dva milijona kron v dobrodelne nar mene.
Največje biojno letalo bo zgradila znana Fokkerjev»
tvornica za letala na Holandskem. Letalo bo imelo en sam motor, ki bo pa močan 1000 konjskih sil. Na letalu p« b» cela baterija stropih pušk, ki jih bo letalec lahko sprožit z enim samim pritiskom na gumb, in 5 centov bomb. Letalec bo lahko letel z brzino 290 km na uro in se bo lahk® dvignil 10.000 m visoko.
Koliko neviht je na svetu na leto? Angleško ministrstvo za letalstvo je objavilo Statistiko o nevihtah, sestavljen® na podlagi poročil 3000 meteoroloških postaj. Po tej Statistiki je na svetu letno povprečno 16 milijonov neviht to je 44.000 na dan. Največ neviht je okoli otoka Jave v
T* ijarnifeam kuhinjske posode je ic aajMjiaga ala-»mstm Ma u ««rttotja trpaftaa. Dobavlja »
proti predplačilu ali povzetju.
/tflK*
t
IkiMtnstai industrija tNŽ.J*M.BO«l,*w»l*ttl
(HUlMaMi)	«I| I» « lin U «l»t.
Pasti« drlija ia ta faraja vrsta od leve na desaa pa ca ■K, 1H ta 1K litra ia spadaj« vrst« p» c« t, 1«, 1K, 1K litra, paaev ista M cm premera. Nara&te takaj, kar, as rana, aka aam kad« razmera davalile, vi dri*'d traja« ugadaa paaudba.
Senik brfcsplačao. Iaserat priložiti. Ako u ngpaja, m le radevolje aaaaj.
Avtomobilske nesreče. Uradno so ugotovili, da je p*, avtomobilih ponesrečilo v Združenih državah Severne Antt rike v letu 1924 približno 550.000 oseb. Od teh lOO.OOb smrtno. To število presega število vseh izgub Združenih držav v svetovni vojni.
— — — »■ r-r7.^
MILA OZNANILI,
Učene«, ki se hoče učiti lončarsko obrt, sprejme Stauber, Maribor, Ob bregu 4 608
Dobro izvežban Žagar (Vene-cijaner) se takoj sprejme. Več love lastnik žage, Josip Sern-:o. Račje	615
i
Kdor hoče na Francosko iti
delat v železn. rudnik, naj se obrne na Alois Vidic, Trieux, Citi Nr. 262, Meurthe et Mo-selle, France, ter navede raj-stni dan, mesec, leto in kraj.
Močen učenec se sprejme v mizarstvu, Maribor, Krekova
ulica 18-
623
Pekovski učenec iz dežele za moderno parno pekarijo, 15 do 16 let star, močen in iz dobre hiše, se takoj sprejme. — Pekarna Pisanec, Maribor, Koroška cesta 11. 577 2—1
Posestvo dam v najem ali
prodam, dam tudi na polovico: 10 oralov njiv obsejanih, 14 oralov travnika in sado-nosnika in nekaj vinograda, drva, steljo in stanovanje, vse poljedelsko orodje, stroje, hleve, nekaj živine, vse v najboljšem stanju. Naslov v upravništvu.	616
Posestva, trgovine, gostilne, hiše prodaja od 50.000 dinarjev dalje Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.	620
I
®
E 0
0
0 0 0 0 0 E r«,
□ □□

□lOPDOD
00000000000000001
Lepo posestvo v lžmuri 3t oralov v Ničnem št. 2 obč. D<*5 pri Hrastniku, na katerem s* lahko preredi do 7 glav živine, s štirimi gospodarskind-poslopji. Posestvo obstoji ia njiv, travnikov, sadonosnika in gozda. Oddaljeno od r«6 nika Hudajama tri četrt ur« in od farne cerkve pol ure, s» takoj ugodno proda Izve * pri lastniku Jožefu Golovrk pd. Marinko, Gor. Rečica pošta Laško	622 2_1
Brez konkurence za trgoviac in gostilno pri farni cerkvi na deželi se išče družabnik aH družabnica s primernim kapitalom, tudi uestrokovnjakr pozneje se lahko celo podje» je zelo ugodno prevzame — Ponudbe pod »trgovina« m upravo.	tfgf.
Kovaška in sedlarska deiav-
■iea na dobrem mestu se jako ugodnimi pogoji proda Vpraša se pri Hermanu Golk Velenje.	611 2—5
Proda se: nov čebelnjak it
21 A. Ž. panjev, motorno koi«> »Wanderer«, pomožni motor I>KW in A. Motorette, nov dvw sedežni avto »Peugeot« železen rezervar 1000 1 vsebina Vse zelo po ceni. Pojasnila dajV Fr. Pograjc, Breg, CeJj»
0
ZtTld
Priptričt se pni sliTtiski
¥ZAJEIM;ZAYÄRO¥ÄLSICA V LJUBLJANI i
- IM V-1 '"^"t»'--	■ •-" —-	-.........- -
Dunajski cesta 17
ki je edina le vrste.
Dunajski cesta 17
Podruimicer Celje, Breg 33; Zagreb, Hatzova ulica 12; Sarajevo, Koro-ščeva ulica 15 in Split, Ulica 11. puka.
□□□□□□□□

Kolje cepano in žagano pra-
daja ali zamenjava za vino ia sladko seno tvrdka Franlo Gnilšek v Mariboru, Razla-gova ulica 25.	621 2—1
Priporočam se za lična, trpeš-aa čevljarska dela po meri in oopravila. Ivan Ekart, čevljar Koroška cesta 34, Maribor.
MOSTIN
izdelovanje zdrave iu dobra domače pijače se zopet dobi ■lamo pri edinem izdelovatelju Vlaks \Volfrapi, med. drogert;' ja, Maribor, Gosposka uL 33.
606 3—1
r
-- - —-------
BI. maja 1925.
»SLOVENSKI GOSPOBAR.«
Stran 7.
Kolarskega ucrma s takoj Anton Keršič, kolar v Framn.	604 2—1
prejmelProda >lar v brez l
Sodarske pomočnike sprejme
i>ri prosti tirani, stanovanju o perilu Fran Repič, sodar-ski mojster v Ljubljani, Ko-lozejska ulica 18. 552 4—1
Sprejme se samski rokodelec «li invalid-rokodelec kot me-žnar pri Sv. Andražu pri Velenju, p. Velenje. 589 2—1
«e posestvo z mlinom
brez konkurence. Ivan Kovač Črešnjevec 1, Slov. Bistrica.
Lep travnik se proda v Ru-perčah; zglasiti se je pri Ant. Kraner na Ropovem v Za-markovi.	561 2—1
Posestvo 22 oralov, od tega trije rodovitni, sedem letni vinogradi, vse cepljeno na amerikanski podlagi, samo prvovrstne izborne kakovosti —;— ! trije sadonosniki, rodovitne
Dobra oskrba. Katera deklica njjve) travniki, po katerih ra-sirota brez staršev, 13 do 14 ste ie prvovrstno in sladko let stara, dobrega srca in po- seno o gozda z mešanim le-
K fV7 ri n hi čin V> r*r\r< m/i i Jjpg^ '	. . .V	. .	^^^^
božna, bi šla h
som, hiša zidana, gospodar-
hčerke v oskrbo. Bila bi za ^o poslopje, klet in svinjski vedno preskrbljena. Naslov v hlevi, vse v dobrem stanju, upravmštvu.	565 3—1 ftudi nekaj inventarja, cena in
Starejia^štnžkinja za vsa hiš.j^^Vr^lšt^ 4-1
dela, vajena mora biti samo-	H .....
stojne srednje meščanske ku- Vinogradniki! — Škropilnice hinje, zdrava, pametna in po jproti peronospori. Senzacijo-štena, se sprejme za takoj- nalna novost. Nepokvarljiva! šnji nastop v večji trgovski toletno jamstvo. Boljše kakor hiši na dezeh. Ponudbe z na- franc,oske. Cenik s sliko. Mi-vedbo dosedanjega službo-!]an Ceraj, Samobor. 581 2—1
vanja pod »Snažna in pridna«	-	—----
na upravo »Slov. Gospodar-Pozor! Ravno došlo blago no

■ograd nasajen z muškatom; in večinoma z ranfolom, da 6 hI vina. Ceno pove Katarina Letonja, Podlože 113, pošta | Ptujska gora.	594 2—1
Kupim ali vzamem v najem hišo za manjšo trgovino (tudi gostilno) Sliva r, Ljutomer.
583 2—1
344 6-1
«»«• »r»*»
K A H NBR a»«ves v, Í

ne boš »trgal, ne, mam močno obleko, kot aea kupil tukno v veletrgomi K. STERMECKI v Ceijn itev.24kat«ra ««pošilja trpetao zakne m D tO —, močen S«»jot m D 70'—, fiai kaangarn m D 90 - Uastrovaai ceaik s bn 18*0 «likanj a« peilje m> keasu zaateaj, vzerci od «akia, kia|tr» i» rasa« miaui&kturne robe pa samo «a • dni na ogltd. Kdor pride z vlakom o-aebao kupovat, dobi nakupu primerno pavraite» vožnje. Naročila crae D 500 — poŠta, proato. Trgovci eagro* cena.
Vinogradniki pozor!
najboljše žveplo »VENTILATOR ima na zalogi Z. TONEJC, MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 35 trgovina z vinarskimi potrebščinami in umetnim 607	gnojem.
Rois Karel v Ormožu
nljudno naznanja, da kupi hrastove, bukove, črešnjeve in orehove hlode ter plača po dnevni ceni. — Na prodaj imam po ceni rezan les za stavbe, deske, letve, krajce, les za strešne grede in razno stavbeno gradivo. 610
mr- KOMATI
in opreme zakonje za lahko in težko vožnjo, dežne plahte *a konje in vozove, svetiljke za kočije, ovratniki, nagobčniki za pse. Dalje velika izbera kovčekov in torbic za potovanje, nahrbtniki, gamaše, gonilni jermeni za mline, žage itd. Popravla se sprejemajo ter točno in solidno izvršijo.
Ivan Kravos
Maribor
574 2—1 |ve cene. Platno barhenh drui
Malo posestvo na prodaj: pet:Wačevrna svaleni robc suk^ oralov zemlje, nekaj njiv,^
travnika, sadliega	Trpinu, Glavni trg 17. 49
hoste. Hiša zidana in gospo-,Braahao britve, škarje, nafte darsko poslopje v dobrem itd. Električna brusarna (v stanu. Cena 80.000 kron. M- brivnici Koštomaj) Celje, Prevodnik, Sevnica ob Savi 46. šernova uijca !9.	in«
________ 571 3—1------
Lepo posestvo se proda: oko-	£*,eSkl 1" r41"
li 3 orale: vinograd, njive, sa- P11*?" na dr®bn* lD donosnik, gozdf poslopje; bli-^eb?l* dobavi po znatna « zu šole in cerkve/tričetrt ureižanUi.cenah Mariborska mest
od postaje. Cena 25.000 din. 'la Pllnarpa-__18
Ugodni plačilni pogoji Na- Prima Dirkopp fiivalai «trajf slov v upravmštvu. 542 3-1 ip kole8|l po ^ajnižjih cenah
Proda se malo posestvo, če- PJ?	Ussar' Krek°™
trt orala njive, hiša zidana, 2 ullca 14"_^
sobi, kuliinja, hlev za 2 kravi Ia portlandcement zagorsko m svinje. Jožef Vidovm, Sp. apn0> strešno in zidno opeka,
__ ______deske, late, cementne cevi
Proda se lepo malo posestvo 7seh velikosti, ter tesan les na Ptujski gori blizu cerkve,tra^e"e; kovaški premog iti M. Božje, 2 orala: vinograd, ;s? dobl letos po čudovito m« sadonosnik, gozd, njiva v I. & f nl z ,vseb P°staJ- ~ razredu. Hiša zidana s kletjo, stalna zaloga vedno pri V. z opeko krita, hlev za dve Bratlna'. Križevci pri Ljuta kravi, kolarnica, parma za meru, ki je glavm zastopnik steljo, dva nova svinjaka. Vi- za ves stavbeni matenjaL
Tqjovina in zaloga: Aleksandrova c. 13
Sedlar, in torbar. del. Slomškov trg ŠL 6
Trajno vrednosti
Mfaiatjo vedno darila iz zlata In srebra, ker obdrle i« »reteku mnogih let svojo prvotno vrednost. Ure, verliir«,
prstani, zapestni«« kakor tudi vsaka» vrstna zlatnina !s srebrnina, nakit !» predmeti za dati» no uporabo, v nR$» lepši in najbolj kakovosti dobi m dobro in po ceni prt tvrdki Suttner. --Zahtevajte diw ilustrirani ceaik, za katerega j« tro-
^a poslati samo S dinarja na:
0DPaSILJALIfCO UR H. SUTTNER,
V LJUBLJANI št 992, Slovenija.
Za udobnost odjemalcev se morejo za nadopsJ-nitev paketa primotati tudi dobra in tina 151»»-Mila lepote in drugi kosmetični preparati lek&r-i narja FellerJ*.
¡I
lamo 250 D
stane gumijevi dežni plašč zelo trpežen, isti boljše vrste 290 D. Najfinejši 460 D. Dobiva se v lepih barvah samo v
P*9l linijski nzp«S|aliicl
IVAN SAVNIK, KRAM 4M
Istotam se razpošilja zopet vse vrste ma-nufakturnega blaga po zelo nizkih cenah. Zahtevajte vzorce in cenik!
•ta«
RUB
Na debelo in na drobrro!
Znamo znižane cene!
V,	v					r.i		k*			O	>VI		HIKKKI
			k*»				\y4\		K-	L<	k"J	ii	kvk^i	
Mmrfomr, ■•flak*
Parna žaga ii Ima triivina. -m
Kupujemo okrogel les in sicer: plohe in dolg les (samo dober, zdrav in močnejši les) od 10 eol v premeru naprej.
Prevzamemo rezanje okroglega lesa vseh vrst in dimenzij do največ 60 cm v premeru, po najnižjih cenah.
Prodajamo vse vrste rezanega lesa in razni stavbeni materija!
Menjalnica za les in sicer oddajamo v zameno okroglega lesa rezan les in stavbeni materijah
APNO
i iz Zagorja, Portlandcement v vsaki množini in zmiraj ' sveže. Traverze in vsa druga železnina se kupi ceneje kot drugod v staroznani
veletnivini z žeiizalia la sridivii«
maierijilom
I. Andraschitz
Vodiiktv trs Hftribor Vitiiikav tri
m
Z m s t o n i
in poštnine prosto se pošlje takoj krasni cenik z več tisoč slikami. — Pišite nemudoma ponj v
e&a«B!v	j"./'
PmJf«reijsko razftiiljalao
Ivan Savnik
Kranj—Sloveiija,
Vzorci raznega blaga za obeske se pošljejo na ogled.
Somišljeniki inserirajte!
Pripinča se
Mama sv. Cirila v Mariooro.
Za poljslce križe '
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 D, 75 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 950 D in po 1280 D, 120 cm veliki po 1700 D.
Stenski kr>iži
2 leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 D, 25 cm po 55 in 90 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 115 D 40 cm po 140 D.
Stenski kz»i£i
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih po 4, 12, 18 in 24 D.
Stoječi kpiži
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 D.
Izpeljava je zelo okusna in solidna ter se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, ■ ' kupi v Tisk. sv. Cirila v Mariboru.
'vVc*k*

Samo na 1 besedo
in sicer na varstveno znamko »Elsa« moramo paziti ako nam je do najboljših MIL LEPOTE lil ZDRAVJA. To so edLno le FELLERJEVA MILA T OBLIKI STEKLENIC Z ZNAMKO .ELSA«, s ka«
terimi umivati se je pravi užitek! Nežna, dobra., čista, jako peneča, diskretnega vonja v 5 različni* vrstah!
ELSA-LILIJINO-MLEČNO MJLO prvovrsta*
cvetlično milo, stori kožo mehko in nežno.
ELSA-GLICERINSKO MILO, vpliva izrečua na roke, ki trpe vsled dela in mraza.
ELSA-BORAKSOVO MILO je najpriljubije*
neje sredstvo za odstranjenje fatalnih peg, prilčet i. t. d.
ELSA-KATRANOVO MILO za lase in glava. Končno ELSA-MILO ZA BRITJE, posebno fine vrste.
ZA POIZKUS 5 kosov Elsa-mila v obliki stekleni», f z zavojnino in poštnino 52 dinarjev, toda le tedaj, akt I se pošlje denar vnaprej. Po povzetju 10 dinarjev vel, | torej 62 dinarjev. Naročila nasloviti na:
AUGEN V. FSLLER, lekarnar,
v Stnbici Don ji, Elsatrg 341, Hrvatska.
Maauiaktaro in konfekcijo, v«enine, pletenine Ltd. kakar maSke is ieatke obleke po men iz laatne prvo-v rita* krejataice ter praaaog in drva dobit« proti ■¿•daeau adplaiavaaj* le pri tvrdki
DAVORIN JOHAN JN DRUGOVI
1	družbi z t. K.
Muiktr.VcJainlika «1.2, pisarna Bregtrilieva ■!. 1
DEN
si prihranite, ako kupite mannfakturno blago
v Celju „Pri solncu"
Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega hlafa, kakor: sukno za moške, volneno za ženske, hlačeviiio, tiskovino, baržun, barhent, belo platno, rujavo platno^ nogavice, pavola, vsakovrstno moško ter žensko perila, brisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in plava platno za srajce, klot čepice in naglavne rute.
Ht opustite se prepričatil Za obilen obisk se prigorot*
Alojz Drofftnik
Slavni tre 9 C«!je Slavni trg §
Postrežba točna!
Mera obilna!
Stran 8.
»SLOVENSKI GOSPODAR.«.
21. maje 1925.
' , r.vv ri v ri m n rt r/.r* m/, r. r' ri rt
. A J A k" A ' k".. t J A 1 k".. ! K A > ¿V k% |*Vl Ja 1 ft ! J A ! J A ! O i : k'^ 1 {'/ ' W
KRSPISSSE - TOPLICE
boi
ri Zagrebu zdravijo: protin, revmatizero, išias, ženske olezni itd.— Stala a vojaika godba, električna razsvetljava, kino, lastna radiopostaja ter druge zabave. Izven glavne sezone znatni popusti na cenak. Pojas-^^ nila daje brezplačno kopališčna uprava
2RAPHSKE"- TOPLICE
'.11 r.t r-. rt rt rt r.t : rt ; rt, H i rt ¡ r.t ; r.-. i r.i ¡ r.-. r.-i rmt i k k".* I kV ¡ k."^ I k V, kV, k"^ k'^ k^lk^ k.MkMkV!kMk% kilkJ
Pezer!
Kadar pride te t Maribc r, obiščite tudi
Dilaitiiska klit
na GriMa* trn iti«. 1.
Klet Vam nudi pristno dalma tiesko vino po D,n. 10 — liter, restavracija pa okusna jedila ir Iristna domača štajerska vina vse po najnižji ceni.
Za cenj. obisk se priporoča
M. S. Radllovič
Velika efektna loterile
¥ Ptuiu
T korist novih[orgelj v cerkvi sy. Petra in Pavla Loterija obsega 250 lepih dobitkov v skupni vrednosti
l 50.C09 Dfn.
Trši se 29. junija 1925. Prvi in glavni dobitek je Se» ml®d kG ni
2. Šivalni stroj (»Singer«) 8. Kolo (bicikl)
4.	Cela lu-avja koža, ustroj, za podplate
5.	Polovnjak vina (3 hI) 8. Namizni servis
7.	Bala belega platna
8.	Prašič	£ ' 1 «4
9.	Kuhinjska garnitura
10.	Blago za moško obleko
11.	Blago za žensko obleko
12.	Žepna ura
13.	Vreča moke
14.	Klaftra drv
15.	Vsi zvezki .Jurčičevih spisov (vezani)
16.	Servis za vino
17.	Servis za pivo
18. Zaboj mila itd. itd.
Srečka stane samo 5 Din. — Dobijo se pri župnem uradu Sv. Peter in Pavel v Ptuju.
&iaflBBHBBaBBBBBai8aBBBaBBaBBBBBBafgsiaaaBBanBBR'3£i&£
£8 í
m
»
g
Dancr nalažlta
nMbsta« li» minrMli »ri
SiolnješttjBsfcž guiski MstjiMd r.z.zi.z.
* HilUvi, StfllH iBci št. C.
ki obrestuje hranilne vloge po
8% * 10°/®
oziroma po dogovoru.
V
t S
s ■
« »
C »
ft ft K i K
K ■
ft
t K
i
ft >
t t
ii9mm Original
j t. ..
. ima na zalogi po zelo ugodni ceni j kakor tudi vse ostalo orodje za polje-; delce, kovače, mi-~ zaije, sodarje i. t d.
[•ve pluga ~lftff
dalje za stavbenike traverze, cement, žičnike in pločevino kakor tudi vse v to stroko spadajoče predmete
veîet'soviia z žaitziliia
i c... «»v.. PinterILcnard ^»¡¡w»
MUHM	"
i« V>\
Uaëskl pasajllatcl v Celju
...... ratfstrwaal zaloti z aaMNjeao zavez«. ——-
Caskarjeva ulica 4, poleg davkarije
(poprej pri » Belem volu«)
Vrhunec fino mehanike Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletno iamstvo. Brezkonkurenčoi pisalni stroj sedanjosti je edino
STOEVfER-fiECORD
mmemmamm
Xj"CTH).
Ljabljana, Selenburgova mlica 61.
Specijalaa mehaničaa delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografičai zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni
papir vedno v zalogi.
£tfSUBBBBflBBBWB9HBBBBBBSBBBBBSIWBBBBB9IBaBBB
BBBB»ar9	v fye#av. eaapadarju" I
kjer je najbolj varno naložen m se naj? iM* f obrestuje. - Bestni in invalidni davek pl?Čt?jf
posojilnica
■ajfcaljii aapahl
Prva žebljarska in železiobrtu zadruga v Kropi in Kamni gorici.
•Pisma: 2ebljarika »druga, Krop« (Slovenija).
<321
Zabjji za »onsalae in czkotine železiice, it S««jka za tir« is
vijaki z H&tlcami
Ttleioa interurban: Podnart
' W1.....amtfr^ >'W v,t
ftraojavke: Zadruga ropa. »

ilne in czkotine žileziice, žikiji za ladjo, črii ali potiskali, žiklji ia »laik«, lis i. t. d., žiblii zi črrlje. ' ia prati, spojke za laiji ia žilavi. Zmmii kraai. Zckie za bran. Kljuki m foiiki, zid, cm ilike L t i.
au. Pccložae pločice. Katice. Zaiivici za ttaderje, kotle, zcie, aeztive, lličuiii, k&lua itd. Tijačii časi. Terirt.
«^aaami»trme	m
nftio stvako ■paiajoil ž«leznl^lz4«lki[po vzorcih lxx vabah najoanaja.
Yil> našo ati
Ilnatvovani oaulki na raspolagol -j Prodaji
bah najoanaji
^■^mm^m»ripv'»*'*v • fWB^nna ■
áabalo trfovaam.
-i

I k 1»i . L I	k 1'a I .'i I j ^ I I l^J k "j k 1

Zadružna gospodarska banka d. d.,
P#<flr«l»lea T Marltoer«*
IMP" ' y lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cista 6, pred frančiškansko cerkvijo, Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovan je vlog na knjižice in v tek. računu.
f»o€»fclaitemi pre4«|alec ireit	rur« totorlft,
T^IH f HIH1HIH1HIK1H iHlHtH IH1HIH i MIHIHIMIH i H1HIHIHIHIHIH
L ,Tisk Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Janui Goleč.
Izdaja konzorcij »Slov. Gospodarja«.