RAST - L. IV, ŠT.3-4(17-18) JULIJ 1993 REVIJA ZA LITERATURO KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA )—{ ;> pj 11X 119 141 UVODNIK Kultura utrjuje in bogati razvoj LITERATURA Pcsmištirih-vrnitev Poezija poezije v njen dom Drobci spomina Spominčice Hiša o , ,42 an 141 ^ .................L" : "" : ............... ... Odi golobom ...prepih ' Sredi te moje doline Otroštvo Rekla si ^ JožcŠKUEi gz Ivan CRE( Janez. M H F* Kajetan K( n h- m ,46 ,obilo ...spremeni',"" 147 14X Janez MK! TonePA\ PT-OOjjfUjf Ciril ZLOBEC Marjanca KOČEVAR Ivan CRECORČIČ Stike letnih časov (Haiku) I4X k,„l,\!('!'\k Proza KULTURA NAŠ POGOVOR DRUŽBENA VPRAŠANJA Magdalena SVE LINA- -TERČON Ejodor IVANOVIČ- TJUTČEV (prevod: Rudi ROBIČ) ; ' ... (Pogovor z dr. Alojzom Bohom) Probletni stavbnega fonda na slovenskem podeželju Andrej Rit EL-EELAN Anica ZIDAR Dagmar SLEKOVEC Milan ŠKERL.) Stanc GRANDA Marinka DRAŽUMERIČ MilošJAKOPEC ToncCOŠNIK Marko KOŠČAK Ra/voj srednjega izobraževanja v Republiki Sloveniji 214 Okrogla miza Lastnina in lastninjenje 225 226 229 232 235 RASTOČA KNJIGA Pota slovenskega gospodarstva do preloma tisočletja 240 ODMEVI IN ODZIVI Ignacij Hladnik — vokalno-instrumentalna dela 246 Iz časnikarske preteklosti 247 Navček za materinščino? 249 Pred bližajočima se obletnicama Maksa Pletcršnika 251 Slike izkušenj in upanja (Ob razstavi Jožeta Kotarja v Dolenjskem muzeju) 252 Slovenija — kako v novo tisočletje? 255 Znanost mladini 257 Ob 16. dolenjskem knjižnem sejmu 258 Novosti Dolenjske založbe 259 Kronika: april —maj 1993 262 Sodelavci te številke 273 SLIKOVNO GRADIVO Dr. Alojz Boh Ignacij Hladnik Jože Kotar Dr. Milan Škerlj Ob 500-letnici Kolcgiatnega kapitlja v Novem mestu (izbor in foto: Zvone Pelko; podnapisi: Jožef Matijevič) Glavni trg in stara gimnazija Ljudsko izročilo o Gorjancih Stavbni fond na slovenskem podeželju Reprodukcije likovnih del Ilustracija iz knjige Mokronožci 261 Brez komentarja 155 Moje mesto 254 v* Ilustracija iz knjige Otroštvo Pod Gorjanci 260 174 Ferdo REČNIK EranciŠAl.l Veljko RUS EtmIM. P1N1AR EdoPlRKMAjER Bojan PEČENKO Ivo BANIČ Matjaž BARBO Miloš [AKOPEG Jože ZUPAN Martin DUŠ1Č Bojan BOZlČ JanezčiABRlJELČIČ Joža MIKLIČ Statuslava El.ORlJANČlč! [adrankaMAllČ- -ZUPANČ1Č EranciŠAll Peter ŠTEFANČIČ 192,200 246 252, 253 156,158 137, [45,157,169, 172, 173,183,201,238,239, 244,245,265 159 174,175,178,179,180,182 205-209 Jelka GODEC-SCHM1DT Stane JAGODIČ JožeKOTAR Jože KUMER VladimirLAMUT NASLOVNICA: Eno izmed slikanih oken v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. Še danes ohranjene skice so morda delo slikarja Ivana Vavpotiča. Okna-je izdelala tovarna Neuhauser Jele, Tiroler Glas-malerei iz Innsbrucka. Okna so bila uničena ob zavezniškem bombardiranju leta 1944. (loto: Zvone Pelko) KULTURA UTRJUJE IN BOGATI RAZVOJ Rast ima po svoji normativni opredelitvi uredniški odbor in svet revije. Vklju čenost posameznika v to ali ono revijsko telo pomeni tudi njegovo odzivnost in odgovornost. Opazovalcev in častnih elanov ta dva organa ne poznata. Člani uredniške ekipe so bili izbrani tndi po kriterijih in zahtevah, da so, brž ko je potrebno, hitro zbrani na delovnih srečanjih, seveda še vedno in samo v častilko imajo svoje redtie dnevne delovne dolžnosti za sabo. Zato bi bilo nesmotrno uredniški odbor krepiti s člani, ki imajo svoja domovanja iti redtie delovne obveznosti močno oddaljene od dolenjske metropole. Toda Rast ne eksistira samo zaradi Novega mesta iti tijegove bližnje okolice. Ob njenem snovanju pred več kot štirimi leti so bila vsaj načelno dogovorjena pritrdilna stališča, tudi zagotovila, da bo njen domicilni prostor obsegat vsaj naslednje (sedanje) občine: Brežice, Krško, Sevtiico, Litijo, Crosuplje, Ribnico, Kočevje, Črnomelj, Metliko, Novo mesto in Trebnje. Vpogled v dejansko sedati je stanje pa pokaže, da je revija že najbolj udomačena v novomeški in trebanjski občini in morda še v Beli krajini. Zastavljeni projekt Rasti pa potrebuje večji prostor, več sodelavcev in naročnikov, več vsestranske pozornosti, naklonjenosti in odzivnosti. Za sedaj ta publikacija v tem širšem pokrajinskem prostoru nima adekvatnega projekta iti ker ga tndi vzpostaviti ni prav lahko, bi vendarle kazalo strniti moči ob tem, kar je že pognalo korenine in prve sadove. To pa za Rast že lahko trdimo, iti to brez priokusa po pretiravanji). Pred dobrima dvema mesecema so bili na delovni posvet povabljeni sedanji člani sveta revije. Iz drugih občin sta bila prisotna le predstavnika iz Črnomlja in Kočevja. Da je bilo treba zavoljo tega programski in finančni projekt za tekoče poslovno leto verificirati po korespondenčni poti, v kontekstu teli razmišljanj ni najpomembnejše. Bistvo problema je v tem, da revija svet potrebuje. Reviji namreč manjka živa, nenehno odzivna povezava s svojim eksistenčnim zaledjem. Tega pa ne morejo zagotoviti ne brezplodni sestatiki iti tie še tako dodelana pravila o sestavi iti delovanju sveta revije. Jamstvo za pozitivne premike so ljudje, ki bi bili pripravljeni za revijo razgibati svoje okolje, zainteresirati čimveč posameznikov iti tvorno sodelovati z uredniškim odborom. V takih odnosih tie more biti nihče nikomur podrejen. Nihče tudi tie dela za drugega ah namesto nekoga drugega, saj je povezava smotrno odzivna le, če je cilj vseh iti vsakogar samo kvalitetnejša revija z več delavci iti več naročniki oziroma bralci. Sleherni korak do še boljše, še bolj v prostoru pričujoče in odmevne revije je naporen, toda ne nepremagljiv. Večkrat je bilo na glas povedano, da so za širša kulturna vprašanja zavzeti ljudje, delovno ali interesno povezani, v zvezah kul turnih organizacij po občinah, v kulturnih društvih, zavodih... /ato, da bi revija doživljala nadaljnjo rast, jih s prepričanjem, da delamo prav, vabimo k sodelovanju. Samo od ljudi je odvisen sleherni napredek, tudi pri reviji. Ob neprijaznem spoznanju, da se spisek naročnikov v tem letu noče povečati, pa je prijetno konstatirati, da je odzivnost vsebinskih ustvarjalcev revije zadovoljiva, občasno celo razveseljiva. Pri snovanju te številke se je moral uredniški odbor tik pred končno redakcijo, ker tli šlo drugače, spet odločiti za dvojtio šte vitko. Za nobenega od prispevkov v tem snopiču se nismo mogli odločiti, da bi bil prenesen v septembrski čas. Hote pa so bili zadržani tudi vsi notranji specifični vsebinski razdelki. Literarni del je poudarjeno obogaten s pesmimi Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Toneta Pavčka in Cirila Zlobca, torej pesnikov, ki so se pred štiridesetimi leti predstavili v skupni zbirki Pesmi štirih. Revija prvič objavlja iz sve-Rastl-4/l99.f tovne književnosti prevedeno pestiiško besedo, iti sicer iz. prevodne delavnice Rudija Robiča. V slovenski jezik je prepesni! štiri pesmi Fjodora Ivanoviča Tjut čeva, Puškinovega sodobnika. Spominski zapisi dr. Milana Škerlja, dijaka novomeške gimnazije ob koncu 115 19. stoletja, so zanimiv dokument tistega časa, tudi z arhaično obarvanim jezi kom, in pomemben prispevek za zgodovinsko popolnejšo podobo te izobraže valnc in kulturne ustanove na Dolenjskem, ki bo letos potrdila že 247 let svojega obstoja. Marinka Draž.tnnerič je z uvotlom in opombami pripravil i za reviio zapise Ivana Pirkoviča o bogatem ljudskem izročilu, ki je po nastanku loeiratto na šen tjernejsko dolino m njeno okolico. V teh zanimivih zgodbah je izpričana izjemno bogata ljudska tvornost s čarom brezmejne m živahno udejanjene domišljije. Skrbno in pregledno sestavljen povzetek rezultatov z znanstvenega simpozij ob SOO-lettiici Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu je pripravil Stane Granda, glavni organizator tega zahtevnega in vsestransko odmevnega ktilturno-zgodo vinskega projekta. K posameznim strokovnim temam iz tega okvira se bo revija še vračala. O volitvah na Dolenjskem do leta 1914 govori dokumentirano in komenti rano gradivo, ki ga je zbral in za revijo odbral sodelavee Miloš Jakopcc. /ačeto delo naj ne ostane torzo. Šeenkratbišelpotcjpotivživljcnje, je v pogovoru z. našim sodelavcem Tonetom Gošnikom zatrdil primarij dr. Alojz Boh, ki ga kot človeka dejanj in zaslužnega pediatra za razvoj otroškega zdravstva na Dolenskem predstav Ijatno na straneh te številke. Marko Koščak se v tehtnem zapisu o problemih stavbnega tonda na sloveti skem podeželju prizadeto ustavlja ob dejstvu, da je nenačrtno urejanje ruralnega prostora uničilo dobršen del tipične stavbne dediščine našega podeželja, hkrati pa opozarja, da «jc nujno potrebno posvetiti večjo pozornost ohranjanju tradi eije in tipologije v tem prostoru «. O stanju in perspektivah srednjega izobraževanja v Republiki Sloveniji piše Ferdo Rečnik, eden od snovaleev vizije razvoja tega segmenta našega šolstva, ki bo v bližnji prihodnosti postala uzakonjena sestavina naeionalnega šolskega programa. O lastnini in lastninjenju so za revijo (za njene bralee) na povabilo uredništva razmišljali Veljko Rus, Umi) M. Pintar, F/do Pirkmajer in Bojan Pečenko. Zaves ttio smo se odločili, da tako nastalih obširnih zapisov iz prvega dela ne prepolovimo za dve številki. Objavljeni tekst predstavlja prvo zaokroženo celoto. V prihodnji številki bo sledilo nadaljevanje; verjetno pa bo tedaj že možno objaviti tudi prve odmeve bralcev. Procesi lastninjenja so povezani ttidisproblcmi in nesporazumi. Menda tudi s takšnimi, ki niso zaželeni in ne sprejemljivi. Zato morebiti v ta kontekst, da bi stvari dobile avtentične enoznačnosti, vsaj do neke mere sodi pripoved (ah iz.po ved) Ivatia (Cankarja,povedanassugestivno noto biblijskega stilcma,ki se glasi: "Kar si rekel, to zdaj izpolni! Pri tebi je pravica, ti si jo poslal, ti potrdil, ti skrbi zanjo, da se izpolni tvoja zapoved! « O procesih lastninjenja, ustrezno zastavljenih, iti tistih, ki jim ne gre pritrje vati brez pretehtanih zadržkov, na razumljiv in prepričljiv način razmišlja Ivo Banič v prispevku Pota slovenskega gospodarstva do preloma tisočletja, la zapis je nasploh zgovoren primer,kakoselahkoostvareh,ki niti malo mso enostavne, razmišlja iti piše tako, da je sporočeno besedilo približano naslovnikom. Gradivo za kroniko dveh mesecev je po zaslugi našega kronista zbrano, urejeno, objavljeno. Spoštovani bralci in bralke! Če v njej ka; pomembnega pogre šate, sporočite uredništvu. Le zakaj ne bi bila kronika tudi po vaši zaslugi boljša, popolnejša! Nedaleč od nas pa se dogaja, damorajo Ipidje, hrepeneči po živlienju in svo-bodi, trpeti skrajna ponižanja in nezaslišane muke ter celo množično umirati. Kako strašni so kriki otrok na poti, ki jim prečrta varno ognjišče doma, jih Kast! 4/149! izmaliči do pretresljivih podob invalidov ah pa izročavbrezna poslednjih trepc-tov in izginotij. "Mirovniki« pa pišejo scenarije o mirti in v posmeh kruti resnici jim naseda diplomacija z. jalovimi rezultati. Na tej poti pa je kultura totalno izmaličila svoj vrednostni duhovni obraz. 136 [ože Škufca Pogled na kapiteljsko cerkev v Novem mestu; foto: Zvone Pelko Karikature: Borut Pečar, iz knjige Pogovori s slovenskimi pisatelji, Cankarjeva založba, 1978 I.ITPRAUfRA Rast 3-4/1993 I1S PESM/ - VEMTEV EOEZ//E V JV/EN DOM /.effzštz/tz ptzztzktt/ /e zzzzzzzkz že' šfzrztksef /ef, oe/kar st) šfzrje f.tkr.tf zttkztk peso/ k/; kt/ef.tzz Kov/e, /anez Meztztrf, /one' /'avček /n Czrz/ Z/tzkee s ptsztzško zkzrkte /'eszttz .šfzrz/t vrztzk skzveztsktz ptzezzjtz v ztjezt zzttztzzeztfzzz ek////, v zt/ezttz gztezt/tz v zztfzzno. 71/ snter /e' f/ko n.zkaztzvakz s svo/o keztetz v srez/ / 949. že' /lek/ ,^ker/, foZa gomito < nad Cerovim t.ogom. trne je izpe-tjanka iz nemščine: der Zahn — zob, die Berg — gora. KULTURA Rast3-4/t993 tSl peči, drugi pa trdijo, da naj bi bita to dva različna pojava. Perkmandetca sta videti Albina in Tončka Ntmčič iz ccrovljanskcga mlina. Kot štiri- in triletni deklici sta šli v Kosovo trgovinico v Gorenjem Vrhpolju kupit cikorijo. Pri samotni Simončičevi hiši sta skrenili s ceste v gozd nabirat borovnice. Kar naenkrat sta zaslišali pokanje biča. Ko sta se ozrli, sta zagledali majhno bitje, škrata v zelenih hlačkah, rdečem jopiču, pokri tega z rdečo koničasto kapico. Na glavi je imel rogove, na kosmatih kozjih nogah pa "ficelne«. V rokah je držal bič, z njim pokal in tekel za punčkama, ki sta sc skrili v Simončičevi rži. Ko je Albina odrasla, je še slišala pokanje biča in jo je bilo strah, kadar je šta mimo Simončičeve hiše. Čevljar Luzar je povedal, da so ga, ko je še) ponoči iz «štcre« v Zapu-žah domov, svarili: -Pazi, da te ne dobi Pcrkmandelc, teče bolj kot hudič!« Perkmandelc z zelenimi hlačami in rdečo kapico je poznan tudi iz ravninskega sveta ob Krki, kjer naj bi čuval potopljeni zaklad oz. srebrne zvonove iz srednjeveškega Gutcnwcrtha. Izročilo o divji jagi Luzarjev oče je nekoč v mesečni noči čakal pod «kostaluoccm«'" na Kiri zajca. Nenadoma zasliši vrh Gorjancev (na sv. Miklavžu) lovski rog. Ni še bilo, kar bi ura petnajstkrat zatiktakala, ko se oglasi rog že na Slivcu na Kozeljevki. Slišal je že tudi pse, ki so lajali. §e nekaj trenutkov in lovski rog je zatrobil že na Prcžku in psi so divje zalajali. Lasje na glavi so se mu dvignili iti čakajoči lovec je pobegnil s svojega mesta. Lužarjeva hčerka Karolina pa je povedala, da je divja jaga'^ vedno prihajala iz Petidirjevke iti vihrala za belim potokom vrh Gamberka^' iti izginila v Gorjance. Vedno so lajali psi, trobili lovski rogovi iti pokale puške. Izginila je pri Krvavem kamnu. V Odprta nebesa Šentjcrnejski podobar [osip Hudoklin (1866-1940) je pred 2. svetovno vojno pripovedoval Pirkoviču, da se včasih človeku odpro nebesa in v spomin na to, postavi tam kapelica ali leseno znamenje ter da sc ponavadi to zgodi ženskam. Tako so se tudi Ani bakše iz Kire, ki je nekega dne pod večer s hčerko sedela pred hišo in gledala v Gorjanec, naenkrat "odprla nebesa«. Zagledala je Marijo, ki sc ji je nasmehnila. Okoli nje so plesali v tcnčicc oblečeni angelci, nebesna odprtina pa je bila vsa zlata. Hčerka, ki je sedela poleg nje, ni videla ničesar. "Si že kaj hudega naredila, ker se nebesa odpro samo dobremu človeku,« jt je dejala mati. bakšetova je kasneje še večkrat strmela v nebo, da hi se ji odprlo, a tega ni doživela nikoli več. V spomin na doživljaj je postavila v vrtičku leseno znamenje. O vojaštvu «u mest« v vrhpoljski gmajni Francu Luzarju je sodar Franko (1883-1931), Matk iz Gornjega Vrhpolja, pripovedoval o tem, kaj je doživel Franc Goriškar (1863 — 19)6), Miklavžetov, ko je ponoči pasel konja v nekdanji vrhpoljski gmajni. Ker podnevi ni imel časa, je odšel na pašo pozno ponoči. «U mest« je zagnal konja v deteljo, sam pa razgrnil plahto in legel nanjo. V zvoniku šentjernejske cerkve je odbilo polnoč. Komaj je utihnil zadnji udarec, zadoni vojaška trobenta. Vojaški marš je spre- Marinka Dražumcrič VHŠČA JK NOČNt MK ! U! J !NS t AKA, SHtKANA /! NtCA 'Kartuzijanski red je !Mctcr)c kupi! teta !M99 in na novo pozida! samostan, ki ga je škof jegtič Ha gostovi! !eta!904. De! Vajndo!a v smeri proti Ore hoviet. !menajhinasta!oo<,!tega, ker je bito tam vedno vetikoškor eev. Majztjevove!ikoenonat! stropno zidanico najbipo Pirkovičevem mnenju v sedemdesetih !etih prejšnjega sto!etja pozida! Anton Majze!j (!S.S5-!9!7), gostilničar in tnesar iz Kaste!a v Šentjerneju. Xiktaniea je bi!a požgana med2. svetovno vojno. Krvavi kameti iz časov, ko so označevati mejo med Kranjsko in Hrvaško; foto: Atidrej Marte!) Kt!!.HJKA Kasti 4/t991 mtjato strumno in trdo korakanje vojaške čete. Konja sta dvignita gtavi in prestrašeno pribežata k pastirju, kateremu so se ob stušnem prizoru — videt ni ničesar — dvigniti tasje na gtavi. Pognat sc je na konja iti v divjem diru odjezdit z odtjttdne samote. Napoved vrnitve kartuzijanov v Pteterje t*epca Novak iz Šentjerneja je pripovedovata, da je kot sedenmajst-tetno dekte teta )H94 živeta v Pteterjah, ki so bila tedaj v tasti družine Horsch, iti nek večer doživeta nekaj čudnega: brez sna je težaki v postelji in gtedata skozi okno, ki se je odpirato na dvoriščno stran. Kar naenkrat je mimo pridrsata vrsta betih menihov v kapucah na sktonjeniti in kima-jočihgtavah.Pkinitajckokmgdabigaodprlainsipostavcboljcogtc-data. Neka Čehinja, ki je spaki z. njovsohi in jo jc prebudil Pcpičin krik, je skočita za njo, ker je mistiki, da se ji je zmešato, saj sama ni videki ničesar. Drugo jutro je bito v gradu vse na nogah. Čeprav je Pepca zatrjevala, da je bita budna, je obvetjalo mnenje, da se ji je vse skupaj sanjah), Lc oskrbnik Pckarek je zmajevat z gtavo, češ da se spomni, da so tukaj nekoč živeti beti menihi (kartuzijam), ki pa jih Pepca ni še nikoti videta. Ko je pozneje spremtjata baronico Zofijo v (iradcc, je tam zagtcdaki tia utici menihe in vzktiknila: "Take sem videta v Pleterjah!« Leto po Pcpičincm nenavadnem doživtjanju sta se pri horschih oglasita tjubtjanski škof in šentjernejski župnik ter povedata, da se francoski kartuzijam zanimajo za nakup Pteterij. Takrat je oskrbnik Pekarek dejat: "Pepca je imeki prav, menihi so se napovedati.«^' Videnje v Majzljevi zidanici na Tičcnci Ko je bita Karotina branko še otrok, je za Majzljev vinograd na Tičcncr* jeseni skrbet njen oče brane Luzar. Ko so neke jeseni trgati, so otroci pozno popotdne tezti po stopnicah v prvo nadstropje zidanice. Tu se je iz veže prišlo v «prcšnco« s prešo in kadmi, iz nje pa so druga vrata držata v sobo. Ko je Karotina na četu otroške trume ptamta skozi vrata v "prešneo«, je zagtcdaki procesijo ljudi brez gtav, obtečeniti v rjavo kot menihi. Prihajati so skozi sobna vrata m izginjali pod kadmi. Karolina je zavpita, zbežala po stopnicah in podrta vse otroke za seboj. Njen oče, gospodar in obirači so stekti v "prešneo«, v njej vse presvethh in pretaknili, a našti niso ničesar. Kapiteljski tirbari/ leta IS2S/IS26; foto: Zvone Pelko Miioš Jakopec VOLITVE NA DOLENJSKEM DOLETA 1914 KULTURA Rast 3-4/1993 V iskanju po stovenski potitični zgodovini zbudijo votitvc jskatčcvo zanimanje ztasti v obdobju narodnostnega prebujanja. Posamezna fragmentarna poročita o njih najdemo v takratnih časnikih. Po nastanku potitičnih strank na Stovenskem je časnikarsko poročanje pravitoma strankarsko obarvano. Votitve so pač že takrat bite najbotjše netivo za strankarske spopade. Dr. Vas;/// Me/tb je v zajetni knjigi Vo//fve na 5/ovenskem (Stovcnska matica, 1965) podrobno opisat in razčtenit votitvc do prve svetovne vojne. Ob iskanju votihiih izidov za Dotcnjsko sem v tej obsežni knjigi izgubtjat vetiko časa. Zato sem za svojo rabo izdetat izvteček. Na prigovarjanje posameznikov, ki so videti ta izvteček, sem se odtočit za objavo. Da bi bito gradivo dostopnejše širšemu krogu bratcev, sem dodat sicer pustim pregtednicam krajše besedito. To vsebuje okvirni oris takratmh votitev. Kot edini vir sem pri tem uporabit že omenjeno deto Jr. Vas;7//a Mehka. Votitve so na Stovenskem sorazmerno mtada ustanova. Prvič so Slovenci votiti v sodobnem pomenu te besede teta 1848. V Avstriji so bite takrat ob buržoazni revotuciji, poimenovani tudi "pomtad narodov «, razpisane votitve v dežetna predstavništva in v frankfurtski partament. Stednji naj bi odtočat o združitvi Avstrije in Nemčije v skupno državo. Stovenci nismo biti naktonjcni tej združitvi. Zato so votitvc v frankfurtski partament doživete v stovenskih dežetah žeto pičto udetež.bo. Revo-tucija )848. je bita še v istem tetu zadušena, frankfurtska prizadevanja so ostata neuresničena, v habsburški Avstriji pa ji je stedito desettetje Bachovega absotutizma. Šete v tetu )86t je bito nato s februarsko ustavo uvedeno ustavno živ-tjenje. Avstrija je s to ustavo dobita držav;;/ zbor kot vrhovno zakonodajno teto (partament). Upravno je bita razdetjena na 16 dežet, ki so imete svoje Ježe/ne zbore, pristojne za urejanje zadev na dežetni ravni. Nova ustavna ureditev je bita nazadnjaška in je pomenita precejšen korak nazaj v primerjavi s svoboščinami, ki jih je razgtasita rcvotucija )848. teta. Partamentarni sistem je bit zasnovan tako, da je bita v državnem in v dežetnih zborih zagotovtjena prevtada veteposestev (vetepo-sestniki so biti domata vsi Nemci) in nemške buržoazijc. Seveda je oh tem što tudi za poizkus ohranjanja fevdatne ureditve. Ztasti v začetnem obdobju po uvedbi votitev so bite mnoge stvari žeto nedorečene. Dcžetc so zaradi nuje vsaka zase hitetc sprejemati votitne predpise, osrednja obtast na Dunaju pa je odtašata. To si je tahko privoščita tudi zato, ker so bite prve državne votitve izvedene šete dvanajst tet za dežetnimi (dežetne 1861., državne 1873. teta). Zato je obstajato v votitnih redih mnogo raztik med dežetnimi in med državnim vohtnim redom. Državni votitni red je nekatera svoja dotočita prevzet po dežetnih, druga pa zasnovat po svoje. V tem razgtabtjanju se bomo omejiti te na najpomembnejša dotočita, ki so bita hkrati tudi sptošno vetjavna. Kra;;/.sb; Ježe/;;/ zbor (Dotenjska je hita sestavni det Kranjske) je imet ob ustanovitvi 37 postancev (po tetu t850 je bito njihovo števito povečano na 50). Po potožaju (ne da bi biti votjeni) so biti v Avstriji čtani dežetnega zbora škofje in rektorji univerz. Ta skupina je imeta naziv v/rJ/sr/. Na Kranjskem smo imeti samo enega škofa, univerze pa ni bilo. MilošJakopee VOI.IIV) NA UOI.LNJSKLM DOLLIAI4I4 NaUoknjskeuisovitkvirunKstin' kurije votililt'v Črnomlju, Kočevju, Kostanjevici, Krškctn, Metliki, Novem mestu, Kilmict inVišnii (lori. KULTURA Rast .1-4/1441 ISS Nastedttja pregtednica ponazarja sestav deželnega /bora Kranjske: Opis zastopstva lH6i do !90H post. štev. % potetu)9()S post. štev. 'X, viritisti t 2,7 2 2 vetcposestniki to 27 K) 20 trgovsko-obrtna zbornica 2 S,4 2 4 mestna k ti rij a S 2),6 10 20 kmečkaktirija t6 34,2 t6 32 sptošna kurija t ) 22 Sktipaj 37 too so too Votitvc so potekate v okvirtt tako imenovaniti kun/. Te so sestavtjati votitei po stanovski pripadnosti. Skupm.) ve/eposest/ukov je bita po šte-vitn votiteev najmanjša. Vrgovsko-obrfua ^borrt/ea je predstavtjata drtigo skupino votiteev. V okvirtt mestne kun/e so votiti prebivatei mest in nekaterih trgov', v okvirtt kmečke kun/e pa kmečki prebivatei. t eta )S97 je bita uvedena sp/o.šnn kun/a. Prvotni namen je bit zajeti z. njo nove skupine prebivatstva. Ta namen je bit močno okrnjen /. omejitvami, ki so bite uvedene hkrati. Detavstvu (z razvojem industrije je postalo ob pretomu !9. stotetja v Avstriji števitčno pomemben etejavtuk) je bila votitna praviea omejena z dotočitom o večtetnetn statnent bivatiščtt. Zavotjo tega so mnogi detavei ostati brez. volilne praviee, saj ie bita migracija takrat žeto prisotna. V sptošni kttrtji pa so dobile volilno pravico nekatere skupine, ki so jo imete že prej. t ako so odtlej obstajati v Avstriji votitei, ki so votiti po dvakrat... Na Kranjskem je imeto z uvedbo sp/ošne kun/e votitno pravico skupaj okoli dvajset odstotkov prebivatccv, pred tem pa dvanajst odstotkov. Ogtejmo si zdaj še sociatne in narodnostne nepravičnosti v sestavi dežetnega zbora, ki jiti prikazuje prejšnja prcgtcdnica. Vetcposestniki so skupaj s trgovsko-ohrtno zhortiico predstavljali te stabo tisočinko prebivatccv Kranjske, v dežetnetn zboru pa so imeti kar 12 postancev ali tretjino vseh. Votitei mestne kurije so predstavtjati petino prebivatccv itt votiti petino postancev. Kmečka kurija je predstavtjata SO odstotkov prebivatccv, votita pa je te dobro tretjino postancev. Sociatni sestav dežetnega zbora je bit torej v primerjavi s sestavom prebivatstva zc)o krivičen. Nič hotjše ni bito z narodnostnim sestavom: na Kranjskem je bito med prebivatstvom te pet odstotkov Nemcev. Že z zastopstvom vetepo-sesti in trgovsko-ohrtne zbornice pa je bito Nemcem zagotovtjenih kar 2S odstotkov postanskih sedežev. Veteposestnikt so btlt domata vsi Nemci, sestav trgovsko-obrtne zbornice pa je bil dotga teta prav tako povsem nemški. Votitna pravica je bita v mestni in v kmečki kuriji omejevana z Jav-enun cenzusom. Meščan ati kmečki prebivatec sta dobita votitno pravico pod pogojem, da sta ptačevata davke v dotočeni višini. Votitna pravica je bita navezana botj na ptačito davkov kot na čtoveka. Kdor je bil v občini obdavčen ter je plačevat s cenzusom dotočeni znesek davkov, je imet votitno pravico, če je bit polnoteten ali otrok, moški ati ženska, je bilo to podjetje, obrt, župnišče, samostan. Vendar votitna pravica iti hita MilošJakopec VOt.l l VH NA t)()I.HN)SK) M t)()t.PIAI4)4 KtHHIKA Kasti 4/IWl tudi gtasovatna pravica. Otrok ati ženska sta morata za gtasovanje poo-btastiti potnoletno moško osebo. Vcčtastniško podjetje ali ustanova, ki jo je sestav)jato več oseb (npr. samostan s I SO menibi), je imeta pravico do samo enega gtasu. Votitvc v kmečki kuriji so bite posredne. Potekate so v dveh stopnjah. Votitci (seveda samo tisti, ki so zadoščati davčnemu cenzusu) so na prvi stopnji v občini votiti vo/f/nc može. Običajno je 500 votitcev votito enega volitnega moža. V nastednj) stoptiji so nato votitm možje voliti postanca. Posredne volitve v kmečki kuriji so bite odpravljene na Kranjskem sete z zakonom 5. novembra )X9X. teta. /.govoren je podatek o števitu prebivalcev na enega poslanca. Na Kranjskem je v mestni kuriji prišet en poslanec ua 6424 meščanov, v kmečki kuriji pa na 27.57.5 kmečkih prebivalcev. Zaradi davčnih cenzusov je imeto votilno pravico te sedem odstotkov kmečkega prebivatstva. Država si je zagotavtjata votilne gtasove tudi z izjemnimi pravili, t a so vetjata za tako imenovano utrcbgcnčno skupino vob/ccv. Sestavtjali so jo uradniki, duhovniki, upokojeni oficirji, vojaški uradniki, osebe z tka demsko stopnjo, profesorji in učitetji. Za njili ni veljat davčni cenzus, imeti so morati te domovinsko pravico v občini. Državni uradniki (na Dotcnjskcm jiti je bito okoti t50) so tuli v času stovensko-nemškega narodnostnega spopada s svojimi gtasovi na votitvab nematokrat odtočil ni. O zmagi ali porazu je pogosto odločalo te nekaj gtasov,g/