Poštnina plačana v gotovini 70. V Ljubljani, dne 17. julija 1922. Letnik IV. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST pokrajinske oprave za Slovenijo. Vsebina: Zakon o proračunski dvanajstini za mesec julij 1922. -- Uredbe osrednje vlade: Pravilnik o postopanju s kočijaži, vozniki, tovorniki in ostalimi osebami, ki izvršujejo v zmislu člena 144 carinskega zakona stalen promet (prevoz) med obmejnimi kraji. Razpis glede potrdil o izvoru blaga pri uvozu; pojasnilo k temu razpisu. — Razglasi vojaških oblastev: Natečaj za več rokodelskih mojstrov ali pomočnikov pri vojaško-tehničnih zavodih v Kragujevcu. Natečaj za sprejem gojencev v vojaško-obrtno šolo v Kragujevcu. — Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. Zakoni in kraljevske uredbe. 225. Krediti, ki so bili s posameznimi izmed naštetih členov odobreni za dva meseca in namenjeni potrebščinam, ki imajo značaj rednih razhodkov ter obstoje kot take tudi v mesecu juliju t. 1., veljajo v polovicu'nt znesku, označenem v dofičnem členu. Mi iOeksamdei? I., p« milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je sklenila narodna skupščina kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v LXXXVI. redni seji dne 30. junija 1922. in da smo Mi potrdili in potrjujemo ki se glasi: Zakon o proračunski dvanajstini za mesec julij 1922.,* Obče odredbe. Člen 1. Proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1920./1921., odobren z začasnima zakonoma z dno 21. avgusta in z dne 26. oktobra 1920. in podaljšan z začasnim zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesece: junij — december 1921. z dne 27. junija istega leta, nadalje potrjen, izpremenjen in dopolnjen z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesece: junij december 1921. z dne 30. novembra 1921. in naknadno podal jšan z zakonom o proračunskih dvanajstinah za meseca januar jn februar 1922. z dne 31. decembra 1921., za meseca marec in april 1922. z dne 28. februarja 1922. in za meseca maj in junij 1922. se podaljšuje tudi za mesec julij 1922. Državni razhodki naj se vrše v tem času v višini nastopnih zneskov: a) ena dvanajstina kreditov, označenih v členu 1. finančnega zakona za loto 1920./1921., in kreditov, označenih v prilogi 1., delu II., začasnega zakona o proračunu državnih razhodkov in dohodkov z dne 26. oktobra 1920............................Din 262,099.665-02 K 416,386.854'12 h) ena dvanajstina kreditov, označenih v členu III. začasnega zakona o proračunu državnih razhodkov in dohodkov z dne 21. avgusta 1920.................................................Din c) ena dvanajstina specialnega kredita 100,000.000 Din iz 'dena VIL začasnega zakona z dne 21. avgusta 1920., zvišanega z začasnim zakonom z dno 27. junija 1921. in z zakonom z dne 30. novembra 1921. o sedmih dvanajstinah za mesece: junij — december 1921. za vsoto 140,000.000 Din, kar znaša . . Din č) ena dvanajstina rezervnega proračunskega kredita za nezadostno preliminirane razhodke, partija 1974. proračuna za leto 1920./1921., kateri znesek je obsežen v točki a) tega člena, zvišanega z začasnim zakonom z dno 27. junija 1921. in z zakonom z dne 30. novembra 1921. o sedmih dvanajstinah za mesece: junij — december 1921. za vsoto 70,000.000 Din, kar znaša . . . Din d) ena dvanajstina kredita zvišane partije 859., poz. 2. po členu IX. začasnega zakona z dne 21. avgusta 1920., v znesku Din 24,250.000 • — 28,333.333 • 33 10,000.000 *- 3,333.333 •33 Skupaj Din 328,016.331'68 K 416,386.854'12 l*o odbitku izvršenih znižb, navedenih v prilogi 1. zakona o dvanajstinah za meseca januar in februar 1922. z dne 31. decem-dfa 1921. (glej pregled znižb v izredni številki »Službenih Novin» 294A z dne 31. decembra 1921.)** v znesku, ki odpada na «no dvanajstino . .......................................Din 53,825.515'80 K 27,200.312-68 Skupni znesek kreditov za eno dvanajstino..............Din 371,487.451'24 (tristoedeninsedem- deset milijonov štiristosedeminosemdeset tisoč štiristoedeninpetdeset Din 24/100). člen 2. Za čas, za katerega .se s tem zakonom odobru-d-Jo krediti, so tudi podaljšuje veljavnost odredb v-akona o proračunskih dvanajstinah za meseca maj Novinah kraljevine 142 A, izdanih dne Razglašen, v »Službenih ***, Hrvata i Slovenaca* št. 'i0- Junija, 1922. '* Ta priloga v Uradnem listu ni bila iniobčeua, vl‘1’ je bila ljubljanska delegacija ministrstva za fi-Uance itak nakazovalce že obvestila o redukcijah. in junij 1922. z dne 29. aprila 1922.. in sicer: odredbe, omenjane v členu 2., nadalje odredbe členov 3., 4., 5., 6., 7.. 8., 9., 10., 11., 12., 13., 15., 16., 17., 18., 18. a, 19., 20, 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29.. 30., 31., 32., 33., 34., 35.. 36., 37., 38., 39., 40., 41., 42., 43., 44., 45., 46., 47., 48., 49., 50., 51., 53., 54., 57., 58., 59., 60., 61., 62., 03.. 64.. 65., 67., 68., 69., 70., 71. Člen 66. istega zakona velja istotako, samo z iz-premembo v drugem odstavku, prvi vrsti, kjer je treba namesto based: «pri kuhanju žganja* postaviti besedi: «z žganjem*. člen 3. Ministrski svet se pooblašča, da sme na predlog ministra za trgovino in industrijo in ministra za finance, dokler se ne sklene nov trgovinski dogovor, podaljšati veljavnost pogodbe o provizorni ureditvi vzajemnega trgovinskega prometa med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in avstrijsko republiko z dne 27. junija 1920., ki ji po zakonu z dne 30. januarja 1922., »Službene Novine* št 26/22., poteče rok dne 30. junija 1922. Razen tega se pooblašča ministrski svet, da. sme na predlog ministra za trgovino in industrijo in ministra za finance začasno uvesti dopolnilni dogovor o reguliranju obmejnega prometa, sklenjen dne 23. februarja t. I. med našo državo in avstrijsko republiko, dokler narodna skupščina ne reši defini-tivno predloga zakona o tem dogovora. člen 4. Zidna in strešna opaka jo pri uvozu oproščena plačila carine. Zaradi nedostajati ja stanovanj so pooblašča ministrski svet, da sme sporazumno s finančnim odborom opraščati carine in taks tudi drug stavbinski material, ako nastane potreba za to. Odredbe o taksah. Člen 5. Izza dne 1. avgusta 1922. se zvišujejo v vsej kraljevini takso spodaj označenih tarifnih postavk u čhma 10. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah, in sicer: Tar. post. 1. od 2 Din na 3 Din; tar. post. 2. od 0-50 Din na 1 Din; tar. post 3., 4., 5., 6. od 5 Din na 10 Din; tar. post. 10., 3. opomba, od 0-50 % na 2 %; tar. post. 12. od 1 % na 2 %; od 5 % na 6 %; tar. post. 14. od 1 % na 2 %; tar. post. 52., 53. od 10 Din na 20 Din; tar. post. 94. od 1000 Din na 3000 Din; tar. post. 110. pod 5 od 5 Din na 10 Din; tar. post. 147. od 50 Din na 100 Din; tar. post. 148, pod b od 50 Din na 100 Din; tar. post 153., pod a od 1000 Din na 3000 Din; tar. post, 154. od 2000 Din na 3000 Din; od 8000 Din na 4000 Din; tar. post. 202., 205. od 2 Din na 3 Din; tar. post. 209. od 5 Din na 10 Din; tar. post 212. od 5 Din na 10 Din; tar. post. 219., 220., 222. od 2 Din na 3 Din: tar. post. 224., pod a od 2 Din na 5 Din; tar. post, 230. od 6 Din na 10 Din; odi 10 Din tur 20 Din; tar. post. 232., 233. od 5 Din na 10 Din; tar. post, 234., pod a od 5 Din na 10 Din; tar. post. 236. od 30 Din na 50 Din. Doplačilo takse iz tar. post. 236. se mora izvršiti v 30 dneh od dne, ko dobi finančni zakon obvezno moč. Kdor tega ne stori, se kaznuje. Kazen jo po tej tarifni postavki petkratna poleg plačila ali doplačila redne takse. Tar. post. 251. od 5 Din na 10 Din; tar. post 271. od 2 Din na 3 Din. Kdor prosi za odobritev, da so pogodbe, sklenjeno z državo, razvežejo ali izpremene, skladno s členom 84. zakona o državnem računovodstvu, plača za razvezo ali izpremembo polovico ono takse, ki se plačuje ob sklejjanju pogodb. člen ti. Kljub tar. post. 99. a plačujejo izza dno i. septembra 1922. bari, kabareti, orfeji, varieteji, calč-ohantants in vse ostalo napravo podobne vrelo kot takso 20 % celokupnih (kosmatih) dohodkov v lokalu (od vstopnic, prodaje programov, garderobe, pijač, jedi in vseh drugih vrst dohodkov, ki bi si jih pridobljivi podjetnik utegnil izmisliti). Lastniki dotičnih obratov morajo voditi sodno potrjene knjige, v katere morajo dnevno vpisovati celokupno (kosmate) dohodke dotičnoga obrata. Kdor tega ne stori ali kdor jih vodi netočno ali izkazuje neresnične dohodke, pa to ugotovi pristojno nadzorno oblastvo, ki ga odredi minister za finance, so kaznuje V denarju od 1000 do 10.000 dinarjev. Istotako morajo odrejenemu obl as Ivu vsak čas dajati v vpogled to knjige zaradi potrebno kontrole. Kdor tega no stori ali kdor to ovira, so kaznuje z gorenjo kaznijo. Te takso morajo polagati lastniki v gotovini za minulih 10 dni najkesnoje v nadaljnjih 5 dneh. Kdor tega no stori, se istotako kaznuje z gorenjo kaznijo. Natančnejše odredbe predpiše minister za finance s pravilnikom. Člen 7. V tar. post, 99. b naj dosedanja «pripomba* postane »Pripomba l.», kot drugo opombo pa je dodati: Pripomba 2. Izza dne 1. julija. 1922. se pobira po tej tarifni postovki skupaj 10 %. Odredbe o državni trošarini. člen 8. Kok v drugem odstavku tar. post. 5. člena 0. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah se porniče do konca veljavnosti tega finančnega zakona, stopnja 40 dinarjev pa se zvišuje na. 41 dinarjev, kolikor so tudi že sedaj pobira. Člen 9. Minister za promet so pooblašča, da sme železniške tarife zvišati za 50 % sedaj veljavnih tarifnih postovk. Ti poviški stopijo v veljavo dne 1. julija t, 1. Člen 10. Člen 15. zakona o splošni carinski tarifi se izprana inja in se glasi: »Istotako smo vlada na predlog ministra za ii-nance povsem prepovedati ali pa omejiti za izvostno oblasti izvoz, uvoz in prevoz iz.vestnega blaga, če to zahtevajo državni interesi; toda to odločbo mora predložiti narodni skupščini v odobritev v 15 dneh, ako je skupščina zbrana, ako pa ni zbrana, v 15 dneh po sestanku. Odločba ministrskega sveto C br. 13.381 z dne 1. marca 1922. o uvozni prepovedi (»Službene Nevine* št. 48) so ukinja, nadavek carine, ki so plačuje za luksusno blago, pa ®e zvišuje.* člen 11. Člen 5. prilogi 2. finančnega zakona za leto I920./1921. se izpreminja tako, da »o postavlja v četrti vrsti namesto številke 100,000.000 dinarjev številka 750.000 angleških funtov. Člen 12. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi dne 1. julija 1922. Našemu ministru za finance priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastveni zapovedujemo, naj postopajo po njem. vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu — na Bledu, dne 30. junija Aleksander s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. L. Markovič s. r. Predsednik ministrskega sveta: Nik. P. Pašič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Uredile osrednje vlade. 226, Na podstavi člena 273. carinskega zakona in po zaslišanju carinskega sveto predpisujem ta-le Pravilnik o postopanju s kočijaži, vozmkit tovorniki in ostalimi osekami, ki izvršujejo v zmisiu Člena 144. carinskega zakona stalen promet (prevoz) med obmejnimi kraji.* 1. ) Osebe, ki hočejo vzdrževati ta promet, kakor kočijaži, vozniki, tovorniki, bodisi čez vodo s čolni in ladjami, bodisi tudi po suhem z avtomobili, si morajo za to izposlovati dovolilo carinskega oblastva. 2. ) Zaradi tega se morajo obrniti s pismeno jiroš-njo na carinarnico, v katere okolišu hočejo vzdrževati promet. V prošnji naj označijo, za kakšen promet zahtevajo dovolilo, ali za potniški ali za tovorni. Prošnji je treba priložiti potrdilo dotičnoga policijskega (političnega) kraja, iz katerega so, in sicer: da so naši državljani da so dobrega vedenja, da so niso morali zagovarjati za carinske prestopke ali da niso bili zanje kaznovani; da so lastniki voznih objektov, s katerimi hočejo vzdrževati promet, ali da imajo, ako niso njih lastniki, po izjavi lastnikovi, v obliki njim danega pooblastila, neomejeno pravico, razpolagati z njimi, in da so ba-vijo s tem poslom. V tem potrdilu odda dotično policijsko (politično) oblastvo mnenje, ali mij so jim dovoli promet. 3. ) Po tako prejeti prošnji s potrdilom vred presodijo carinarnice za vsakega posameznika, ali se mu sme po prošnji dovoliti promet in kateri. 4. ) Ko so carinarnica na ta način uveri o jrrosliče vi potrebi kakor tudi o tem, da ima gorenjo' pogoje po potrdilu, ki ga je predložil, izda pismen odlok, s katerim prošnji ugodi ali pa jo odkloni. Odloke, s katerimi se prošnje odklanjajo, potrjuje generalna direkcija carin; zato jih ji pošiljajo carinarnice takoj, ko jili izdado. 5. ) Dovolila za ta promet, samo po priznanih carinskih potih, dajo carinarnice le onim, ki izpolnjujejo pogoje ,s predloženim potrdilom po točki 2.) teh pravil. Dovolila se dajo za vozne objekte, kakršni .so: voz z opremo, konji z zaprego ali drage živali, s katerimi se opravlja ta promet, potem avtomobili, bodisi tovorni, bodisi potniški, s potrebno količino bencina za te. vožnje; čolni motorni ali no itd., toda za potniški promet samo onim, ki se ba-vijo s prevažanjem potnikov po dovolitvi pristojnih oblastev. 6. ) Ta dovolila sie dajo za devet mesecev v obliki odloka po plačilu takse, izvzemši garancijo v pismenem jamstvu dveh sposobnih porokov za vsoto v višini zneska izvoznih in drugih carinskih pristojbin, katerim so zavezani vozni objekti. Ta dovolila se morajo obnavljati vsak deveti mesec za prihodnje leto. Veljavnost teh dovolil teče od ure, ko se dopolnijo s potno listino pristojnega policijskega (političnega) oblastva in ko se dotična oseba opremi s knjižico po točki 8. teh pravil. 7. ) Zaradi jemanja garancije so mora sestaviti deklaracija, ko pripelje oni, ki predloži prošnjo, k carinarnici tudi dotični vozni objekt, « katerim hoče izvrševati promet. Carinarnica preračuni na podstavi prošnje carinske pristojbine za izvoz na prijavljeni vozni objekt in na njegovo opremo; na deklaraciji jih zapiše posebo, ne pa na prostor za proračun carinskih pristojbin, ter označi poleg skupno vsote, da jo ta vsota zavarovana z jamstvom, prejetim [>o točki 0. teh pravil. Prejeta pismena jamstva spravi in jih hrani v depozitu; pri tej priliki so določi tudi vrednost voznih objektov ter se sestavi v deklaraciji. 8. ) V dovolilih, ki se dajo, je treba označiti ime in priimek onega, ki so mu daje dovolilo, odkod je, kakšen promet in s kakšnim voznim objektom so mu dovoljuje in na kateri poti. Carinarnice morajo voditi seznamek danih dovolil s podatki iz to točke 8., vsaka za svoj okoliš. tl.) Prejemniki dovolil morajo imeti posebno knjižico, ki je opremljena z njih fotografijo; v to knjižico so vpišejo vsi podatki, ki so razloženi v odloku carinarnice za dovolilo, kakor tudi podatki o pot- * Razglašen v »Službenih Kovinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 142, izdanih cine SOega junija 1922. (Prilog XXIII. — 1922.) nih listinah, ki si jih nabavljajo od policijskega (političnega) oblastva. 10. ) S temi dovolili smejo prehajati mejo na do-kčenih krajih po priznani carinski poti od solidnega vzhoda do solnčnega zapada, samo podnevii da prevažajo potnike rdi prevažajo blago, zaradi česar imajo dovolilo. 11. ) Ob prehodu čez mejo morajo imetniki dovolil vsak svoj odhod iz naše kraljevino prijaviti obmejnemu carinskemu oblastmi. Pri tej priliki opravljajo carinski organi carinski pregled po veljavnih predpisih, primerjaje tudi odhajajoči vozni objekt z danim dovoli lom. Izvršeni pregled in ugo-, tovljeno stanje vpisujejo v knjižico dovolila tor postavljajo rok za povratek do treh dni; vse to potrjujejo s podpisom in datumom, /.a kes n el povratek se mora izpričati. Ako so prehod čez mejo ne dopusti s temi dovolili, so mora to vpisati v voznikovo knjižico, istotako vzrok za to ter potrditi s podpisom onega, ki je izrekel prepoved. 12. ) Carinski pregled opravlja pri potnikih samo carinski uradnik; torej se dopušča prehod potnikom na ta način čez mejo samo po oni priznani carinski poti, ob kateri poslujejo carinarnice ali oddelki z uradnikom. 13. ) Na carinskih potih, ob katerih ni carinarnice ali oddelka z uradnikom, so dopušča prehod s temi dovolili ob odhodu iz tuzemstva po pregledu, izvršenem pri najbližjem carinskem oblastva, kjer posluje uradnik, s spremstvom do meje, ob prihodu v našo kraljevino pa na način, predpisan v postopku (razpis št. 48). 14. ) Na izstopnih točkah ob carinski poti iz našo kraljevine, kjer so samo straže, se morajo to stražo uverjati pri spremljevalcu po točki 13. tega pravilnika o izvršenem pregledu voznih objektov in, odhajajočih oseb, nadalje iz deklaracije in manjših priznanic za eventualen prevoz blaga, da so ekspedicije pravilno izvršene. Potem se odhod dovoli, drugače pa se ne dovoli. 15. ) Ako se ugotovi pri prometu po teh dovolilih kakršnokoli kaznivo dejanje, morajo carinarnice postopati po predpisih carinskega zakona, eventualno pa tudi po predpisih člena 179. finančnega zakona za leto 1920./1921. 16. ) Onim, ki so bili že kaznovani za carinske prestopke po carinskem zakonu, so dovolila ne smejo dajati, že dana pa m jim odvzamejo. 17. ) Kršitve teh predpisov razen tihotapstva, katera so predpisano s carinskim zakonom specialno kazni, so kaznujejo s kaznijo za kršitev carinskih predpisov. Osebam, Id imajo ta dovolila, se izdana dovolila, ako se kaznujejo tretjič zaradi kršitve carinskih predpisov, odvzamejo in druga se jim ne smejo več izdati. 18. ) Brez teh dovolil se dopušča promet če* mejo z voznimi objekti, naštetimi v točki 5. teh pravil, samo po izvršitvi pravilnih ekspedicij, p° predpisih, Id veljajo za obči postopek. 19. ) Promet a temi dovolili se opravlja ob prednjih pogojih nepretrgoma brez ozira na prepovedi uvoza,1 odnosno izvoza živali in vozil, razen prepovedi zaradi sanitetno-policijskih potreb. Ako ■>>’ prepove izvoz iz drugih ozirov, se zahteva |K)leU garancije po točki 6.) garancija tudi za vrednost prepovedanih objektov iu za kazen, določeno v členu 179. finančnega zakona. 20. ) Ako se vozni objekt ne vrne v devetih mesecih, se morajo eventualno carinske in kazenske pristojbine pokriti iz položene kavcije. 21. ) Dvovlastniki, ki imajo potrebo, da so ko; ristijo s tenu pravili, morajo istotako izpolnjevat' vse pogoje, predpisane s temi pravili. 22. ) Ta pravila stopijo v veljavo z današnji"1 dnem. V Beogradu, dne 5. maja 1922.; C br. 32.407. Namestnik ministra za fio&ncA minister za šume in rudnik1'1 Ž. Rafajlović s. r. 227. Razpis št. 130. Potrdila o izvoru blaga pri uvozu.' I. 1.) Minimalne postavke splošne carinsko ta*^1 se smejo uporabljati samo na blago iz pogodbo"1 držav. * Priobčena V. »Službenih. Novinah kraljevi'1^ Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 135, izdanih dne junija 1922. • Za dokaz, da Jo blago i/. pogodbenih držav, »luži potrdilo o izvoru blaga, a,ko ro ne odredi drugače. V potrdilu o izvoru blaga se mora označiti: kakšnega izvora je dotično blago, število, oblika, 'Otak in številka tovorkov; nečista teža. blaga in ■Me pošiljateljevo. 2. ) Carinarnico sprejemajo za polnoveljavna ona Potrdila o izvoru blaga, ki jih izdajajo s potrebnimi Podatki: a) trgovske zbornice, ^pristojne za kraj, odkoder se blago pošilja ali kjer se je izdelalo; i*) industrijske zbornice, pristojne za kraj, kjer se ,je blago izdelalo; (') trgovska društva, ki opravljajo javnopravne posle trgovskih zbornic, kolikor je tem pod a) priznana pristojnost; k) inozemske carinarnice, pri katerih je blago prijavljeno za izvoz. 3. ) Glede blaga, ki prehaja v primorskih sve-tovpoznanih lukah pogodbenih držav, kakr-s|ie so marseillska, liavrska, anverska, hamburška, 'Mašita, sohui-ska in druge, tranzitno bodisi carin-ska tranzitna skladišča, bodisi javna zivložišča ali '■ntrepote, bodisi naposled svobodna pristanišča do hčnih luk, priznavajo carinarnica: za polnovtdjavna "na potrdila o izvoru blaga, ki jih izdajajo s po- 'bnimi podatki: ;l) carinarnice v dotični luki; h) uprave javnih založišč, odnosno entrepotov, v dotični luki; c) Ugovske zbornice v dotični luki, samo da mora taka, potrdila overiti carinarnica iste luke; ") nadzorna oblastva svobodnih pristanišč, ki kontrolirajo promet z blagom c- svobodnem pristanišču (kkor n. pr. v hamburški svobodni luki FVeihafenamt der Deputation flir Hanidel, Sehiff-fahrt und Gevvorbe; seveda šele, ko ixvstane tudi Nemčija pogodbena država). II. 1.) Namesto potrdila o izvoru blaga se smejo s| tre jemati: a) originalne izvozne deklaracije inozemskih carinarnic. pri katerih je bilo blago prijavljeno za izvoz; 'e računi o črednosti blaga, ki morajo biti overovljeni po kateremkoli oblastvii, čigar potrdila o izvoru blaga so priznana za polnoveljavna, toda tudi v tem primeru mora račun označevati število, obliko, znak, številko in nečisto težo vsakega to v or k a ali vseli skupaj, ako so enakovrstnega vklada, istih in zaporednih številk; v potrdilu dotičnoga oblastva pa mora biti označeno, kakšnega izvora je dotično blago; 'O za pošiljke, ki se prevažajo s pošto, carinske deklaracije, ki spremljajo poštno spremnico, ako l>a teh ni, po poštni overovljen prepis, odnosno spremnice. Ako je na poštni spremnici ali carinski deklaraciji, ki ji jo priložena, pritisnjen žig »transit, transito. I>urchfuhr» ali nalepljen listek s temi označbami, pomeni to, da dotična pošiljka ne izvira iz ona države, odkoder prihaja* nego da jo je samo tranzitirala. Za poštni' pošiljke, ki niso avstrijskega izvora, a prihajajo iz Avstrije, je na poštnih spremnicah nalepljen lisi ek z napisom «Sendung mit Begleit-schein» in udarjen žig (B. A. R. M.), pošiljka sama pa j« opremljena z avstrijsko carinsko plombo. V teh primerih, najsi sta poštna spremnica in "urinska deklaracija iz. pogodbene države, veu-'larle dotična pošiljka ni izvora te, nego druge države ter se ji na podstavi teh podatkov ne priznava pogojeno postopanje. Toda četudi se takim pošiljkam ne priznava Pogojeno postoimnje, njih podatki še ne dokazujejo, 'da blago res tudi ni iz eno ali dnige pogod-'*ene države; zaradi tega. morajo carinski urad-'dki, ki imajo opravila s takimi pošiljkami, označiti na hrbtu poštne spremnice ali njene carinske deklaracije, da mora lastnik predložiti predpisano izpričevalo o izvoru blaga za dotično pošiljk ), ki jo prej niti ne vzamejo v delo. Na podstavi označbe carinskih uradnikov smo zahtevati pošta od lastnika potrdilo o izvoru bla-k'a Ln ko ga dobi, pošiljko naknadno ocariniti ali Pa jo smo tudi takoj ocariniti, ako pristavi pod označbo carinskih uradnikov s svojim podpisom 'n žigom izjavo, da so pošiljka ocarini po maksimalnih postavkah splošne carinske tarife. Take pošiljke »e ocarinjajo po maksimalnih Postavkah splošno carinske tarif,, tudi, če dobi Pošla* zahtevajo od lastnika potrdilo o izvoru blaga, odgovor, da tega potrdila nima, najsi jo v njem lastnik izjavil, da j« ]x>5iljka. iz pogodbene države, in je imenoval to državo, č) Za prtljažne potniške nove stvari v vrednosti do vštetih 2000 dinarjev sprejemajo carinarnico originalne prtljažne priznanice ali pa prepise prtljažnih prizuanic, overovljene po železnici, odnosno po ladijski agenturi. d) Za blago, ki prihaja na brezpandh ladjah v našo primorske luke, sprejemajo carinarnice ladijsko manifeste, overovljene po inozemski carinarnici, kateri so jo ladja prijavila zato, da je zapustila teritorialno vode, odnosno državo. V overilu inozemske carinarnice mora biti vidno označeno, da jo blago, našteto v manifestu, proizvod državo, kateri pripada overjajoča carinarnica, ali da je iz svobodnega prometa iste države. 2.) Na. nove stvari v ročni prtljagi potnikov v vrednosti do vštetih 500 dinarjev uporabljajo carinarnico minimalno postavko, če prihajajo potniki iz sosednjih pogodbenih držav. III. 1. ) Potrdila o izvoru blaga in ostale listino, ki nadomeščajo ta potrdila, prilagata revizor in carinik unikatu deklaracije, označevajo na unikatu deklaracije, da sta priložila potrdila o izvoru blaga; to oba tudi podpišeta. 2. ) Ako se vrši po enem potrdilu o izvoru blaga več ekspedicij ob istem času, se priloži originalno potrdilo eni izmed deklaracij, ostalim |ia sc prilože prepisi, overovljeni po carinarnici. Na ostalih deklaracijah, katerim so priloženi prepisi, mora biti označena številka, deklaracije, kateri jo priložen original potrdila o izvoru blaga. 3. ) Ako s(. vrši po enem izpričeval« o izvoru blaga več ekspedicij, a ne ob istem času, so priloži original prvi deklaraciji, poznejšim pa'se priloži, s pozivom na številko prvo deklaracije, prepis, overovljen po carinarnici. 4. ) Angažirani uradniki obremenjajo po deklaracijah, katerim so priloženi prepisi, originalno potrdilo o izvoru s številko dotične deklaracije, s številom tovorkov, ocarinjenih po njej. in z njih nečisto težo ter to tudi podpišejo. 5. ) Ako se mora blago po enem potrdilu o izvoru blaga ocariniti pri dveh ali več raznih čari namicali ali pri raznih odsekih, odnosno oddelkih, ene in iste carinarnice, izda carinarnica ali odsek, odnosno oddelek, prepise. Izdani prepisi se obremenjajo, kolikor je blago ocarinjeno, originali pa se obremenjajo s številko izdanega prepisa. Manifest brezparne ladje, katerega je treba pokazati carinarnici zaradi overitve, čim ladja prispe, obdrži carinarnica, ako se mora. pri njej blago iz-! tovoriti ali popolnoma ali le deloma. Ako po manifestu brezparne ladje veš n,jen tovor ne iztovori pil carinarnici, h kateri jo brez-pariui ladja prispela najprej, sestavi poveljnik ladje za ostanek blaga nov manifest, ki ga predloži pred odhodom carinarnici v overitev. V overilu mora carinarnica na podstavi originalnega manifesta in sklicevaje se na njegovo številko označiti isto podatke, hi jiii navaja overilo inozemske carinarnice. Tako postopajo tudi carinarnice, pri katerih se no iztovori ves tovor, označen v manifestu, potrjenem [M) naših carinarnicah. Potr jeva,je manifest, prečrtajo naše carinarnice v izvodu, ki ostane pri njih. dotično blago, za katero so potrdile manifest, sklicevaje se na. številko manifesta. JV. 1. ) Potrdilo o izvoru blaga se mora predložiti z uvozni) deklaracijo ob istem času kakor uvozna dekla,raci ja. Naknadno predlagati potrdilo o izv oru blaga, ki se prijavlja na uvozno ocarinitev, nikakor ni dovoljeno. 2. ) Zri blago, ki se. ekspedira na založišča, ni treba predlagati potrdila o izvoru blaga; carinske davščine se morajo pri ekspediciji v zasebno zalo-žišče garantirati, pa so izračunavajo po maksimalnih postavkah splošne carinske tarife. 3. ) Ako pa so za blago, oglašeno za založišče, predloži tudi potrdilu o izvoru blaga, ga prilože uradniki unikatu, kakor bi se vršila uvozna ekspedicija. 4. ) Ako se predloži za blago, ekspedira no v založišče, za katero se je predložilo potrdilo o izv oru blaga in se je pril )žilo unikatu založiščne deklara- cije, uvozna deklaracija, se mora na njej označiti: «Potrdilo o izvoru blaga je pri založiščni deklaraciji št. . . .» 5. ) Uradniki, ki se jim odkaže uvozna deklaracija, raz hrom e ne potrdila o izvoru, priložena založiščni deklaraciji, kakor jo to rečeno v točki lil. pod 4.), na unikatu uvozne deklaracije pa označijo samo: »Potrdilo o izvoru blaga jo pri založiščni deklaraciji št. . . .» ter to tudi podpišejo. 6. ) Ladijske manifeste brezparnih ladij prilaga uradnik, Id sprejema v carinarnici deklaracije, unikatu one. deklaracije, ki se predloži prva za izvesten del prevzetega tovora, bodisi tudi v skladiščenega: to označijo pismeno ih podpišejo na unikatu deklaracije razen onega uradnika tudi angažirani uradniki. Ako se mora blago po enem manifestu brezparne ladje ocariniti pri dveh ali več raznih carinarnicah ali pri raznih odsekih ali oddelkih ene in isto carinarnice, se jmstopa, kakor je rečeno v točki Ul. pod 5.). V. 1. ) Potrdila o izvoru veljajo pri carinarnicah, ako niso minuli več nego 4 meseci od dne njih izdaje do dne, ko pride blago v kraljevino, če je blago iz evropskih držav; če pa jo blago iz neevropskih držav, veljajo, ako ni minulo več nego 6 mesecev od dne njih izdaje do dne, ko pride blago v kraljevino. 2. ) Potrdila o izvoru blaga, ki se v čem ne bi ujemalo z blagom glede oblike, znaka in številke tovorka, ali tse ne bi ujemalo z dejansko nečisto težo blaga, se sinejo sprejemati za polnoveljaven dokaz o izvoru blaga, ako sir ugotovi, da se drugače po ostalih podatkih takšno potrdilo nanaša na dotično blago in da torej zaradi te neskladnosti ni dvomiti o izvoru blaga. Odredbe, da se »prejemajo taka potrdila o izvoru blaga, izdajajo upravniki carinarnic ali glavni revizorji, ki jih odrede upravniki za to službo, in sicer vedno pismeno na potrdilu samem. 3. ) Treba ni, da bi se glasilo potrdilo o izvoru blaga na lastnika blaga, odnosno na predložitolju deklaracije. 4. ) Prevodi potrdil o izvoru blaga se rm zahtevajo, ako so izdana v ruskem, Češkem, romunskem, francoskem, angleškem, italijanskem in nemškimi jeziku. 5. ) Carinarnice v primorskih lukah vodijo posebne knjige o prejetih in izdanih manifestih po priloženih obrazcih št. 1 in 2. Knjigo o prejetih manifestih obremenjajo carinarnice s številko prvo deklaracije, kateri je manifest, priložen. (i.) Eventualna pojasnila tega razpisa daje generalna direkcija carin, ki jo pooblaščam, da sme izdajati polnoveljavne odloke o sprejemu ali odklonu potrdil n izvoru blaga, ako jih carinarnice vsled neskladnosti, večjih, nego so omenjene podi 2.) te točke, odklonijo in ako predložitolj no pristane na uporabo maksimalnih, postavk. Ker je v takih primerih za pravilen odlok potrebno, da blago ni vzeto iz carinarnice, se naknadne vloge, ko je blago že odpravljeno iz carinarnice, ne vpoštevajo. Ležnina pa so \ takih primerih pobira vedno, najsi je izšel odlok generalne direkcije carin v prilog pritožniku, ker to nisu ne carinskokazenski ne čariu;skotarifni sjam. 7.) Kjerkoli se govori v tem razpisu o p o t r -dihi o izvoru blaga, se morajo razumeti tudi vso listine, ki ga nadomeščajo. Na podstavi člena 273. carinski ga zakona in po zaslišanju carinskega sveta odrejam carinarnicam, tla morajo postopati po tem razpisu izza dno 20. maja t. 1.. ko prestanejo veljati vsi do sedaj izdani t .izpisi in: visi drugi predpisi glede potrdil o izvoru blaga volve. Obrazec št. 1. j—u Datum tovor- j ■ Naziv kov brez- .2 Pripomba S parnt ■§! 1 S v a i ladje s | teža r S ~1 I ! NB. V tej rubriki ; 1 se označuje števil- i ke in datum dekla- I racije, s katero je i bil manifest prejet, i Obrazec ŠJ. 2. Datum cd G > | 'O ® C I tovor- Naziv kov brez- S z parne 3 s 2 ladje S cj >N a 2 «s QJ I Pripomba NB. V tej rubriki se označuje številke in datum preje-tega manifesta, za katerega ostanek blaga je poveljnik brezparne ladje predložil nov manifest. V B n ogradu, dne 5. maja 1922.; C br. 32.418. Namestnik ministra za finance, minister za šume in rudnike: Ž. Rafajlović s. r. 228, Razpis št. 152. Pojasnilo razpisa St. 130/1922." Na podstavi točke b) oddelka V. razpisa št. 130 'Ha 1922. se daje carinarnicam to-le pojasnilo: Razglasi vojaških oblaslev, 605a Natečaj. Za tretji odstavek točke 1.) oddelka I. I številka in oblika morata biti navedeni v potr-1 dihi za vse blago, ki prihaja vloženo v zunanjo pri- i znane ali nepriznano zavoje. Za nevložono blago: ka- J 605b men, les, zidno in strešno opeko, premog itd. pa so ti podatki v potrdilu o izvoru niti no morejo zahtevati, kor jilv takšno blago ne more imeti; tu zadošča označba: ena partija, en vagon, ena vlačilnica i. sl.; za izvestno blago, ki prihaja nevložono, v kosili, mora biti označeno število kosov, ne pa tudi oblika. Znak in številka tovorka morata biti označena v potrdilu o izvoru blaga, ako ju blago resnično ima; ne moro pa ju imeti samo vloženo blago in izvestno nevložono blago v kosih. Namesto teže blaga se smo označiti v potrdilu o izvoru blaga njegova prostornina v kubičnih metrih, ako se ocarinja po kubičnih metrih. Ako pa so oca-rinja izvestno blago po teži in po kubičnih metrih, a je v potrdilu označena samo njegova kubična prostornina, dočim se zahteva ocarinitev po teži, so sprejme potrdilo o izvoru blaga za pravilo, toda an- Uprava vojaško-tehnični h zavodov ftotrebujo in sprejme takoj v službo: 10 kovaških mojstrov, ki so izurjeni v strojnom kovaštvu; 15 mojstrov ali pomočnikov ključaničarjov; 10 mojstrov ali pomočnikov puškarjev; 15 mojstrov ali pomočnikov kolarjev; 15 mojstrov ali pomočnikov mizarjev; 5 mojstrov ali pomočnikov sedlarjev (tri pri-krojevalca in dva. izurjena v delu na šivalnem stroju). Pred nastopom službe mora vsak konkurent opraviti praktično preizkušnjo, na katere podstavi so mu ali določi plača ali pa so konkurent zavrne. | Samski mojstri in pomočniki dobivajo, kakor so 1 pač sposobni, dnevno plačo po 83-35 do 38-35 dinarjev, oženjeni pa še po 5 dinarjev za vsakega rodbinskega člana, in sicer največ za tri člane. Konkurenti, ki žele nastopiti službo, naj se takoj prijavijo s potrebnimi dokumenti upravniku zavoda. Ako želi kdo pojasnil, naj priloži za odgovor poštno znamko. Stroške za stanovanje, hrano in potovanje trpe kandidati sami ter si morajo vse sami preskrbeti. Iz pisavue uprave vojaško-tehničnih zavodov v Kragujevcu, dne 1. maja 1922., št, 1961. sanjo, prostoročno risanje; ekonomija, korespondoB' ca in knjigovodstvo, en živ jezik, verouk, pisanje-telovadba in neobvezno glasba. V delavnicah se P0' učujejo ti-Io obrti: stroj,noključaničarsiki, kovaško-ključaničarski, kovaški, strugarski, puškarski, stvh-Ijarskonožarski, instrumen tarski, livarski, kleparski, graverski, mizarski, modelnomizarski, kolarrid stavbnozidarski, sedlarski in pleskarski. Učenci, ki dovrše šolo, postanejo mojstri vojaško-tehničnih zavodov, pa tudi v privatnih podjetjih v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Za učence te šolo veljajo glede davka, vojašk’ službe in ostalih državnih, dolžnosti in pravic isW odredbe kakor za vse druge učence srednjih šol ' kraljevini. Iz pisarne uprave vojaško-tehničnih zavodov v Kragujevcu, dne 3. julija 1922.: št, 2056. Natečaj. Na podstavi pravil vojaško-obrtno šole Kragujevcu in z odobritvijo gospoda ministra za vojno in momamico, AT. No. 8066 z dne 28. aprila t. 1. se sprejme za šolsko leto 1922./1923. v prvi razred iste šolo 50 učencev. Učenec, ki želi vstopiti v vojaško-obrtno šolo, mora predložiti: 1. ) Odobritev roditeljev ali varuhov, potrjeno po pristojni občini ali pristojnom političnem oblastvu, da sme vstopiti v vojaško-obrtno šolo. 2. ) Krstni list v dokaz, da ni mlajši nego 12 in ne starejši nego 15 let. 3. ) Šolsko izpričevalo v dokaz, da je z dobrim uspehom dovršil gimnazijski razred ali vsaj z jako dobrim uspehom osnovno šolo in da ima. v vodenju najmanj red «dobro». Učenci, ki so dovršili štiri razrede srednjih šol gazirani uradniki so morajo ob pregledu uveriti ne! L najmanj dobrim uspehom, so lahko sprejmejo lasamo o točnosti teže, ampak tudi o točnosti kubične koi v drubri toda v prvem letu učenja mo- prostornine. Ako is« s pregledom ugotovi, da jo j rajo izdelati vse ono naloge iz geometrijskega ri-fcubična prostornina večja, ne smejo uradniki ustrez-i sai,ja, ki so predpisane za I. in II. razred te šole. ni teži presežka kubične prostornine priznati pravice | d-) Potrdilo davčnega oblastva o imovinskih raz- de pogojenega postopanja, ampak jo morajo ocari-! merah. niti po maksimalnih postavkah. ! 5.) Potrdilo svoje občino, da jo prosilec držav-i . .... , , ‘ . ...... , . . .. „ j Ijan kraljevine Srbov, Hrvatov m Slovencev, na- Jurija Kozino m dezelnosodna svetmka Antot^ lo konstatacijo izvrše uradniki ije, ko iko ima rodbinskih članov, ako pa nima Kadra in dr ja. Sčitondra Dolenca, po katerem carinarnice odločijo, da Je deluaracijo i ’ y , ,v , 1 ; pretakisirati. ! voc* kakšno boleznijo^ so umrli. ^ | Predsedništvro višjega deželnega sodišča v Ljubi ja*11’ Razglasi dnigib nradav in siišaslev. Pred«. 2936/18/21 --24. Razglas. Za. tretje redno porotno zasedanje imemujeui ** prodsednike porotnih sodišč in njih namestnike: 1. pri deželne m sodišču v L j u b 1 j a n k za predsednika: predsednika deželnega sodišči1 drja. Otona P a p o ž a; za namestnike: višje dcželnosodue svetnike Antona Mladiča, Alberta L e vični ka in drja Adolfa Kaisiorja, deželnosoilna .svetnika drjn-Ivana Modica in drja. Pavla S k a b orno t a; II. pri o k r o ž n e m sodišču v O e 1 j u: za predsednika: dvornosodnega svetnika in jirtri-sodnika okrožnega sodišča drja. Josipa K o t ni kaza namestniki1: višje dcželnosodue svetnike drja-Friderika Bračič a, drja. Ivana P r e m s c h a k r in drja. Hinka Stepančiča in deželnosodnega svetnika Valentina Levičnika; III. pri o k r o ž n e m sodišču v M u r i u p r :|: za predsednika: dvornosodnega svetnika in predsednika okrožnega sodišča drja. Jakoba- Toplak a; za namestnike: dvornosodnega svetnika Josip*1 F o n a, višja- deželnosodna svetnika Alelosandr!l Ravniharja in Josipa Stergarja, deželno sodna svetnika Frana P os ego in drja. Fratri P i c h 1 e r j a; IV. ji r i okrožnem sodišču s- N o v e vn m e s t u: za predsednika: predsednika okrožnega sodišč*1 drja. Jurija P o 1 e n š k a; za namestnike: višjega dežoluosoduega svetnik1 _ . ., 6.) Svojeročno napisano prošnjo za sprejem, v Pri blagu, ki so ocarinja i>o kosu, tu treba, da bi kateri mora navestii tUl Se bo pokoril vsem šolskim! bila v potrdilu o izvoru blaga označena tudi nje- do]žnostim iu prodpiSom; na prošnjo je treba pri-! gova teža. ( lejiiti kolek za dva dinarja. j -p 79/22 Za oddelek V. Razpis z dno 20. maja t. 1. ne velja za blago, o katerem se dokaže z železniškimi ali ladijskimi tovornimi listi, da je bilo prod dnem 20. maja t. 1. izročeno v vožnjo in direktno poslano za našo državo. Za takšno blago veljajo predpisi o potrdilu o izvoru blaga, ki so veljali do dne 20. maja t. L Potrdila o izvoru blaga, ki so v roku svoje veljavnosti predložena z deklaracijo vred, po katerih pa to blago ni ocarinjeno, ne veljajo za ostanek blaga, neocarinjenega po določenem roku 4. odnosno 6 mesecev, seveda ako ne gre za blago iz predhodnega odstavka. V Beogradu, dne 29. maja 1922.; C. br. 36.881. Pomočnik generalnega direktorja: B. Bogdanovič s. r. * Priobčeno v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št 135. izdanih dne 22ega junija 1922. -5. dno 10. julija 1922. Dr. Rogina s. r. »Oti Amortizacija. Prošnje po tem natečaju naj so pošljejo na na-j slov: Upravniku vojnozanatlijske školo v Kragu-1 v . jevcu najpozneje do dne 5. avgusta t. 1. N» 0ro^J° Franceta 1 runde ja v 0b*'. Kandidati morajo biti zaradi zdravniškega „nH Mu*chu l No,u§ki ^vstTi?, se; u!.aja PostoIfld'' gleda in sprejemnega izpita dne 22. avgusta ob ^^l'^ctjo nastopmh srečk, ki jth Je P^Jec — - - ! izgubil: Srečko mosta Ljubljano št. 60.426, 32.8*' 4775, 60.281, 60.310, 33.625, 62.256, 74.700, 56.695 v' vrednosti po 40 K. 8. uri zjutraj v tej šoli. Po izvršenem zdravniškem pregledu bodo opravljali sprejemni izpit iz srbsko-hrvatskega ali slovenskega jezika, iz zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev z zemljepisom domovine in iz računstva. Sprejeti učenci bodo dobivali državno pomoč od dne 1. septembra, ko so prične pouk v šoli. Ta državna pomoč znaša za sedaj za učence I. razreda 13 dinarjev, za učenco II. razreda pa 15 dinarjev. Vse stroške za potovanje, vzdrževanje v Kragujevcu in povrnitev v svoj kraj, ako se kandidati no sprejmejo v šolo, morajo trpeti prosilci sami. Šoli jo namen, za vojaške delavnice in vojaške potrebo vzgajati izučeno delavce in rokodelce ter vobčo pospeševati rokodelsko umetnost v državi. Šolanje traja 6 let ter ima dva tečaja: za učence in za pomočnike, oba po tri leta. V šoli se poučujejo ti-lo predmeti: državni jezik, zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev z zemljepisom, osnovni nauki iz matematiko, fizike, mehanike, kemije in tehnologije, popis motorjev, geometrijsko ri-anje, strokovno ri- Imetnik teh srečk se pozivlje, naj uveljavi pravice tekom šestih mesece v od dno tol?'1 oklica, ker bi se sicer po teni roku izreklo, da srečke brez moči. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IM. dne 26. junija 1922. T 121/22—4. Amortizacija. Po prošnji Franca J tisa, posestnika v Stol11 cih št. 24, so uvaja postopanje za amortizacijo "Z stopnih vložnih knjižic, ki jih je prosilec baje l1'. gubil: Hranilne knjižice mestne hranilnice v 1.) št. 43/742 z. vlogo 214 K 33 v na ime: Aloj'’ Jus; 2.) št. 46/62 z vlogo 87 K 58 v na ime: A«*0 Jus; 3.) št. 49/502 z vlogo 1059 K 81 v n« i11"' Neža Jus. Ittf^uuk toh knjižic so pozivi jo, naj uveljavi svojo ISvVvi*p, tokom s e st i h tn o« o c o v, ker bi so sicer po towi roku izreklo, da vložno knjižico niso več veljavne. ©krožno sodišče v Maribor«, oddelek IH., dno 1. julija, 1022. Ne 1 «46/22—3. 881 Amortizacija. l*© prošnji Frančiško Mostarjeve, rudarjeve ženo na. Westia!skom, Konigsgrube št. 12, Post Hor-doi, 'e«) uvaja postopanje za amortizacijo nastopno vložno knjižico, ki jo jo prosilkin mož Ignacij Mostar bajo iagnbil: Vložna knjižica okrajne posojilnico v I atiji St. 3587 /. vlogo 207 Din 75 p, glaseča se na ime: Frančiška Mostar. Imetnik te knjižico sc poživijo, naj uveljavi svojo pravico tokom šestih m c s o C o v, kor bi so sicer po >(>h> roku izreklo, da knjižica nima več moči. Okrajno sodišče v Litiji, oddelek L, dne 25. junija 1922. akti izume, patente in privilegije na lastni ali na tuj' račun; udeležuje sc pri kompenzacijskih pogodbah , in jih sklepa, z državnim dovolilom. Dnižba sprejema, nadalje hranilne vlogo na vložno knjižice, istotako sprejmua denar proti obresit.onos-nim blagajniškim nakazilom, ki se glase na, prinosnika, na ukaz ali na ime in najmanj na 100 K j ter so odpovedna v najmanj 3 dneh. Obrazce za ta j blagajniška nakazila kakor tudi za vložno knjižice j je predložili državni upravi v odobritev. Družba dovoljuje akceptne, kontokorentuo,; davčno in pokrite kredite, posreduje in opravlja v sa-1 kovrstno finančne in kreditne operacije za račun državo, pokrajin, okrožij, občin, korporacij, družb j ali zasebnikov ter izvršuje opravila, ki so s temi ■ operacijami v zvezi. Naposled ustanavlja družba javna skladišča s pridržkom, da dobi za to potrebno koncesijo, in z omejitvijo, obseženo v § 12. zakona z dne 28. aprila 1889., drž. zak. št. 54. Višina osnovne glavnice: 30,000.000 K. Višina, število in značaj posameznih delni'': 75.000 delnic po 400 K, ki so v gotovini popolnoma vplačano in so glase na prinosnika. imena članov načelništva: Kado Legvart, ravnatelj v Ljubljani; Franc Vokač, veletržcc v Ljubljani: di-. Josip Regali v Ljubljani; Janko Predovič, velo tržeč v Ljubljani; Evgen Jarc, profesor v Ljubljani; Alfred Jel Fabrp, ravnatelj na Vrhniki; Dragotin Hribar, predsednik Kranjske hranilnice v Ljubljani; Jean H. Pollak, veleindiustrijcc v Ljubljani: Karel Proglasitve za mrtve. 897 Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker so more o njih po § 24. o. d. z., odnosno po § 1. cesarske naredbe z dne .; 1, marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišča ali skrbniku. Pogrešance pozivlje sodišče, naj so zgiase pri njem, ako šo živo, ali naj mu dado to kako drugače na znanje. K 75/1* 12. 926 Dražbam oklic. Dna 2 6. juli j a 1 9 2 2. ob enajstih ho pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nastopnih nepremičnin: hiše št. 30 v Bodeščah pri Radovljici z gospodarskimi poslopji in srenjskimi pravicami in /. bremenom služnosti stanovanja, štirih njiv, štirih gozdov, treh pašnikov in enega travnika, zemljiška knjiga za Ribno, vi. št. 87. Gonilna vrednost 191.600 K, vrednost pritekline: 27.000 K; najmanjši ponudek: 147.334 K (s pri teklino vred). Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, jr oglasiti pit sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer so no bi mogle več uveljavljati glođe nepremičnine v škodo zdražitolju, ki je ravnal r dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni desiti sodišča. Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek li., dne 24. junija 1922. K 168/C2 -fi. !)25 Dražbem oklic. Dne 2 6. julija 1 922. ob pol enajstih 1m> pri podpisanem sodišču v sobi št. 2(5 dražba nepremičnin: njivo pare. št, 1266, travnika pare. št 962 in njivo pare. št. 963. zemljiška knjiga za Ribno, vi. št 258 in 206. Ime in rojstni dan, stan j in zadnje bivališče po- J grešancev Franc Ahlin, rojen leta 1886., posestnik v Cerkljah, Gorenjsko. Ivan Smole, rojen leta 1856., delavec v Brestu. Franc Žirovnik, rojen leta 1885., kočar in mlinar v Gaberju. Klemen Tonejc, rojen leta 1896,, gostijin sin v Predtrgu. Cenilna vrednost: 20.000 K, najmanjši ponudek: 13.300 K. Pravico, ki no bi pripuščale dražbo, jo oglasiti i pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred j začetkom dražbo, sicer se no bi mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitolju, ki jo ravnal v dobri veri. Drugače pa so opozarja na dražbeni oklic, ki jo j j nabit na uradni deski sodišča. Ivan Malin, rojen leta 1888., abiturient v Ljubljani. Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek 31., dne 24. junija 1922. li Jakob Raktelj, rojen leta 1859., posestnik v Prevalju. Bistvene okolnosti, na katere sc opira predlog Odrinil meseca avgusta 1914. s 27. lovskim bataljonom na gališko fronto ter zadnjič pisal spotoma iz Budimpešte; od takrat neizvesten. Odšel nekako pred 30 j leti v Ameriko ter delal I v raznih rudnikih in tvor- i nlcah, naposled nekje v J Pensilvaniji; spomladi leta j 1917. zbolel, umrl ter bil ! po izpovedbi njegovih to- | varišev pokopan v L m po- I riju. Odrinil spomladi 1915. z 8. bataljonom 17. pehotnega polka na gališko I fronto ter se udeležil bo- j jev pri Stanistawowu, kjer j ga je pri naskoku dne 9. maja 1915. zadela krogla; od takrat ni več glasu o njem. Odrinil koncem leta 1915. s 17. pehotnim polkom na fronto, bil potem prideljeu 27. domobranskemu pehotnemu polku, s katerim sc je leta 1917. udeležil 11. soške ofenzive na gori Sv. Gabriela. V času med dnem 9. in 10. septembra 1917. prešel in od takrat ni več sledu o njem. Odrinil dne 22. decembra 1914. s lil. dežclnostrel-skim polkom na rusko bojišče, odkoder pisal zadnjič koncem leta 1914.; od takrat ni več glasu o njem. _ Odšel leta 1891. v Severno Ameriko, odkoder pisal zadnjič leta 1908.; od takrat neizvesten. ( A. Vpisi v trgovinski register. I. Tpisalo so se nastopne firme: 663. Sedež podružnico: Ljutomer. Besedilo finne: Slovenska banka, podružnica Ljutomer; Banque Slovene, soccursala il Ljutomer; Slowenische Bank, Filiale in Ljutomer; Banca Slo-vena, snccursale a Ljutomer. Sodež glavnega podjetja: Ljubljana. Predmet: Družba opravlja vso bančne posle s kontokurentom, žirom, depozitnimi, oskomptnimi in reoekomptoimi posli vresi, financira in ustanavlja, upravlja in prodaja industrijska, trgovska, poljedelska in prometna podjetja ter so udeležuje pri njih; ustanavlja delniške in drugo družbo, namenjene tem gospodarskim nameram, vodi njih posle ter prodaja njih delnico in deleže: nakupuje in prodaja na lastid ali na tuj račun, sprejema, v shrambo in upravo ter sprejema v zastavo menice, devize, blago in sirovino vseh vrst in terjatve, posoja na vse te reči za lastni kakor tudi za tuj račun; nakupuje in prodaja, upravlja in sprejema v zastavo nepremičnine; sprejema vrednostne papirje, valuto in drugo pripravne predmete r shrambo in upravo; nabavlja, prodaja in ukorišča tuzemske in 'možem- j Jakob Gregorc, rojen leta 1881., hlapec, naposled na Viču. Josip Doblekar, rojen leta 1882., posestnik v Hosti pri Vačah. Odšel leta 1907. v Ameriko, odkoder pisal zadnjič po prihodu; od takrat ni več glasu o njem. Prišel v italijansko vojno ujetništvo, in sicer v Avez-zano pri Bariju, kjer je meseca aprila 1919. baje zbolel za malarijo in mesec dni pozneje umrl; od takrat vsaj ni več glasu o njem. Lovro Oblak, rojen leta 1884., posestnik na Stari Vrhniki. Odrinil začetkom vojne s 27. domobranskim pehotnim polkom na gališko fronto, prišel v rusko ujetništvo ter bil zaposlen v nekiželezarni,kjersejeba-je dne 8. septembra 1916. smrtno ponesrečil; od takrat vsaj nt več glasu o njem. Avgust vitez Platzer, rojen leta 1873., tvorniški uradnik v Vevčati. Služil na romunskem bojišču ter bil naposled kot narednik prideljen gospodarskemu odseku — skupina F.W eni (W crkschafts-Stab-Gruppc F. Wcni), vojna pošta 346. Odtod pisal samo do preobrata; j od takrat ni več glasu o njem. Proglasitev za mrtvega predlaga Ime in bivališče I skrbnika, ki je i bil postavljen pogrcšancu Žena Frančiška Ahlin. Dan in opr. št. oklica Oklicni rok poteče dne 1.7.1922.; 1. februarja T 64/22-3. 1923. Brat Franc Smole. i 1.7. 1922.; | 1. avgusta ! T 67/22-5. j 1923. Žena Frančiška Žirovnik. 1. 7. 1922.; i 1. februarja T 75/22 3. 1923. ______L Mati Antonija Tonejo. 1. 7. 1922.; I T 77/22-3. | 1. februarja 1923. Brat Ferdinand Malin. — 1. 7. 1922.; T 78/22-3. 1. februarja 1923. ^ Žena Marjeta Raktelj. 1. 7. 1922.; T 80/22—3. 1. avgusta 1923. Polbrat Ivan Gregorc. 1. 7. 1922.; T 83/22—3. 1. avgusta 1923. Žena | Marija Doblekar.j I 1. 7. 1922.; ! T 87/22—5. 1. februarja 1923. Žena Ivana Oblak. Ivan Stiene, davčni pristav v p. v Ljubljani. 1. 7. 1922.; T 88/22—3. Žena Marija Platzer. j 1. 7. 1922.; T 93/22—3. 1. februarja 1923. 1. februarja 1923. Nadaljevanje na piilivdnji strani. Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče po-grcšancev Bistvene okolnosti, na katere sc opira predlog Proglasitev za mrtvega predlaga Valentin Peterman. rojen leta 1891., posestnikov brat na Dovjem. r~ | Prišel dne 4. novembra ] 1918. v italijansko vojno | ujetništvo in bi! odpravljen i v Grizano; tam obolel za | kolero ter baje kmalu umrl. Ime in bivališče j skrbnika, ki je j bil postavljen pogrešancu Dan in opr. št. oklica Oklicni rok [roteče dne Janca Zadrgal, rojen leta 1874., posestnik y Kaplji vasi. Simon Dečman, rojen leta 1895., posestnikov sin v Podhomu. Odrinil začetkom vojne z 29. črnovojniškim bataljonom tia srbsko fronto, bil ujet in prišel v taborišče v Ciljanu; zadnjič pisal leta 1915. in od takrat neizvesten. Brat Janez Peterman. 1.7.1922.; 1. februarja T 94/22- 3. i 1923. _L Žena Frančiška Zadrgal. 1.7. 1922.; T 106/22—2. 1. februarja 1923. Odrinil z 10. bataljonom 17. pehotnega polka na goriško fronto; pri hribu Sv. Martina ga je baje okoli dne 12. junija 1915. raztrgala granata. Od takrat vsaj ni več glasu o njem. Brat Franc Dežman. Valentin Knific, rojen leta 1872., posestnik v Zgornji Besnici. i Prišel kot trenski vojak po padcu przemyšlskc trdnjave v rusko ujetništvo ter bil interniran v Taškentu, odkoder zadnjič pisal dne 26. septembra 1917.; od takrat pogrešan. Anton tienn, rojen leta 1840., posestnik v Šmarju. Josip Pristave, rojen leta 1883., posestnik v Preserju. U- Janez Derlink, i rojen leta 1881., čevljar v Zalem logu. Martin Zupančič. rojen leta 1878., posestnik na Strmi njivi. Janez Eržen, rojen leta 1883., kočar v Britofu. Martin Jelenič, rojen leta 1881., delavec na Hrušici pri Jesenicah. Odšel pred 23 leti v Ameriko, odkoder zadnjič pisal leta 1913.; od takrat neizvesten. Služil pri 27. domobranskem pehotnem polku ter se udeležil bojev pri Grodku in Nowcm miastu; okoli dne 20. oktobra 1914. v strelskem jarku baje zbolel in kmalu potem umrl; od takrat vsaj ni več glasu o njem. 1. 7. 1922.; T 108/22 2. Skrbnik Josip Knific. Zet Josip Dolinšek. Žena Marijana Pristave.i 1. februarja 1923. 1. 7. 1922.; T 109/22—2. 1. 7. 1922.; T 84/22—2. 1. 7. 1922.; T 96/22—3. Odrinil meseca oktobra 1915. s 17. pehotnim polkom, 3. stotnijo, na soško fronto, kjer dne 9. novembra 1915. baje padel; pogrešan izza dne 12. novembra 1915. Odšel s27.domobranskim pehotnim polkom na rusko fronto ter prišel v rusko ujetništvo, odkoder pisal zadnjič meseca avgusta 1915. iz neke bolnice; od takrat neizvesten. -1- Odrinil leta 1915 s 17. pehotnim polkom na soško fronto, bil dne 2. novembra 1915. ujet ter prišel naposled leta 1919. v taborišče Molite alto, kjer meseca oktobra 1919. baje za malarijo umrl; od takrat vsaj ni več glasu o njem. Odrinil začetkom vojne s 97. pehotnim polkom ua gališko fronto. Zadnjič pisal spotoma dne 18. septembra 1914.; od takrat ni več glasu o njem. Žena Frančiška Derlink. Žena Magdalena Zupančič. Ivan Stične, 'davčni pristav v p. j v Ljubljani. 1. 7. 1922.; T 98/22 3. 1.7. 1922.; T 1()0<22—3. 1. februarja 1923. 1. avgusta 1923. 1. februarja 1923. 1. februarja 1923. 1. februarja 1923. Žena Frančiška Eržen.; 1. 7. 1922.; T 87 22—10. ! Ivan Stične, davčni pristav v p. j v Ljubljani. 1. februarja 1923. Žena Marija Jelenič. 1. 7. 1922.; T 97/22 3. 1. februarja 1923. kauschegg, zasebnik v Ljubljani; Josip KtiMlut, linijski kapetan v p. v Ljubljani. Prokuristi in likvidatorji: Pri podružnici so poverjeni s prokuro člani njenega predstojništva: Viktor Kukovec, tvori ličar v Ljutomeru; Franjo Kepic in Ludovik Mohorič, trgovca v Ljutomeru, in dirigent podružnice Emanuel Zeli uka. Pravna razmerja družbe: Delniška družba, temelječa na družbenih pravilih, --[.rejetih na ustanovnem olrčnern zboru z, dne 20. decembra 1920. in odobrenih z. ukazom ministrstva za trgovino in industrijo z dno 6. avgti- ta 1920., VI št. 1805, ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka, v Ljubljani, •/. dne. 18. avgusta 1920., št. 6769. Upravni svet sestoji iz, 9 do 18 elanov. Firma se podpisuje prav neobvezno tako, da se imd njeno napisano, natisnjeno ali s štampilijo opremljeno besedilo: »Slovenska Iranka, podružnica Ljutomer* podpisujeta kolektivno en član pred s tajništva in za to upravičeni dirigent, te podružnice, ki podpisuje s pristavkom p. p. ([tor procura). Vodstvo podružnico je poverjeno posebnemu predstojništvu kot pooblaščencu upravnega, sveta in dirigentu [Krdružnice. Razglasi družbe sc objavljajo v Uradnem listu v Ljubljani. Sklic občnega zbora pa je. objaviti po možnosti tudi \' »Službenih Novinah» v Beogradu. Maribor, dne 21. junija 1922. 664. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Atelje za umetno knjigovežtvo Miho Vahtar, izdelovanje okvirjev, Maribor, Gosposka ulica št. 24. Obratni predmet: knjigovoštvo, trgovina s papirjem in izdelovanje okvirov . Imetnik: Miha d Vahtar. trgovec v Mari botri, Gosposka ulica št. 24. Podpis firme: Pod napisano, odtisnjeno ali natisnjeno besedilo firme postavlja imetnik svojeročno svoj podpis: «Miho Vahtar*. Maribor, dne 21. junija 1922. 665. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Irgolič in Slanovec, mariborska lesna, industrija. Obratni predmet: trgovina in industrija z lesom vseh vrst, mizarstvo, parna žaga, stavbno in po-hištveno mizarstvo, tvornica zabojev, lesne volne in zaloga pohištva. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dno L aprila 1922. Družbenika: dr. Fran Irgolič, odvetnik v Mariboru; Lojze Slanovec, občinski svetnik v Mariboru. Pravico* zastopati družbo, ima vsak izmed družbenikov samostojno. Podpis firme: Pod natisnjeno, odtisnjeno ali napisano iK'sedilo firme postavlja eden izmed družbenikov svojeročno svoj podpis. Maribor, dne 5. julija 1922. 666. Sedež podružnice: Maribor. Besedilo firme: Jugoslovensko transportno društvo Darlić i drugovi. Sedež glavnega podjetja: Zagreb. Obratni predmet: odpremni in transportni »osli. Družbena oblika: ,ja vira trgovska družba. Družbeniki: Tomo Dariie, Dragutin Maž uran. Petar Mara-sović in Bruno Spieimann v Zagrebu. Pravico, zastopati družbo, ima vsak izmed družbenikov samostojno. Podpis firme: Pod1 natisnjeno, napisano ali odtisnjeno besedilo firmo postavlja eden izmed družbenikov svojeročno svoj podpis. Prokurist podpisuj-isfotako samostojno z označbo prokuro (p. p.). Prokura so je podelila Milanu WolLnerju, zasebniku v Mariboru, Wildonrainerjeva ulica št. 8. Maribor, dne 5. julija 1922. 667. Sedež: Maribor. Besedilo firme: «Konserva», prva jugoslovanska industrija za konserviranje rib, sočivja, sadja, trg i vinska družba z o. z.; «Konserva», prva jugoslovanska industrija za konserviranje riba, povrća i voda, trgovačko društvo s. o. j.; «Konserve», erste jug >-slavische Fisch-, Gemiise-, Obst-Konservenindusirie, Handelsgesellschaft m. b. H. Obratni predmet: Družba- a) kouservira ribe, sočivje in sadje; b) uvaža in izvaža, nakupuje in prodaja vse potrebščine in sirovine, spadajoče v področje podjetja, osobito vsakovrstne ribe, sočivje, sadje, razne stroje in naprave, ki se uporabljajo v tvoraieali za konserve; c) ustanavlja, pridobiva, nakupuje in zakupu je tvomiška in druga podjetja, ki se pečajo s predmeti, naštetimi pod a) in b), ter .se udeležuje pri takih podjetjih. Družbena pogodba z dne 12. junija 1922. Višina osnovne glavnice: 150.000 K, ki so v gotovini popolnoma vplačane. Poslovodje: Oskar Skušek, upravnik podružnice Narodne banke v Mariboru, Krekova ulica Št 2: D juro Džamonja, ekonom v Mariboru, Koroščeva cesta št. 44; Josip Rosenberg, veletržec v Mariboru Gregorčičeva ulica št. 12; Matija Gotta, trgovec v Mariboru, Gosposka, ulica št. 5; Maks Hermanu, bančni ravnatelj v Mariboru, Aleksandrova cest« št 46; Ivo Kočevar, bančni podravmtelj v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 14; Peter Rosa de Pauli, ivoruičar v Eggenbergu pri Gradcu, Alte Poststnussc. št. 122. Pravico zastopanja imata skupno po dva poslovodji. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupim po dva, poslovodji ali (»a en poslovodja skupno s irrokurfeitom tako, tla podpisujeta pod njeno napisano, natisnjeno ali odtisnjeno besedilo svoje ime in svoj priimek, prokurist s pristavkom: p. p. fpe.r procura). Vabilo na občni zbor se mora priobčiti družbenikom s priporočenimi pismi vsaj 10 dni pred občnim zborom. Navajati mora dan in dnevni red občnega zbora. Maribor, dne 5. julija 1922. 668. Sedež: Maribor. Besedilo firme: Mariborska mehanična tkalnica in apretura Doctor & drug Maribor SHS. Obratni predmet: obratovanje lastnega industrijskega podjetja na Ruški cesti št. 44 polog »Križevega dvora», in! sicer mehanične tkalnice, barvar-nice in apreture in s tem združene trgovine za nakupovanje sirovin in razpečavanje lastnih proizvodov. Družbena oblika: javna trgovska družba izza dno 6. junija 1922. Družbenika: Edvard Doctor in dr. Amošt Zueker. oba tvorničarja v Nachodu. Pravico, zastopati družbo, ima vsak izmed družbenikov samostojno. Firma se podpisuje tako, da postavlja eden izmed družbenikov pod njeno napisano, odtisnjeno ali natisnjeno besedilo svojeročno svoje ime. M a r i b o r. dne 27. junija 1922. 669. Sedež: Petanjci pri Radincih. Besedilo firme: Josip & Ivan Vogler, Petan,jiska Slatina. Obratni predmet: polnitev in razpečavanje naravne mineralno vode. Družbena oblika: javna trgovska družba, izza dne 1. junija 1906. Družbenika: Josip Vogler, posestnik v 8ra-tovcih. in Ivan Vogler, posestnik v Radincih. Piavico, zastopati družbo, ima vsak dmžbtyiik >-itfn.o6tojno. Podpis firmo: Pod natisnjeno, odtisnjeno ali napisano besedilo firme postavlja eden izmed, družbenikov svojeročno svoj podpis. Maribor, dno 5. julija 1922. 670. Sedež: Farna vas pri Prevaljah. Besedilo firme: Graflich Thurnische Holzschlei-feiel Priivali: Besedilo firmo odslej: Tovarna lepenke in lesovine grofa Thurna, Prevalje. Obratni predmet: izdelovanje lepenke in lesovino in trgovina z lesnimi predmeti. Imetnica: grofica Fani Thum v Pliberku. Prokurist: Peter Skuti, logarski mojster v Pliberku. Maribor, dne 21. junija 1922. i). Vpisale so se izpremembe in dodat ki pri nastopni h f i r m a h: 671. Sedež: Krško. Besedilo firme: Trgovski dom Milan A uman & Comp.; francosko: Maison de commerce Milan Att-man & Comp. Obratni predmet: komisijska trgovina ruskih knjig in ruska grafična industrija: Poleg že vpisanih družbenikov Milami Aumana| in Aleksandra Sagriaschkega sta vstopila nadaljnja I dva osebno zavezana družbenika, in sicer: dr. Ivan | Dimnik, odvetnik v Krškem, in Rudolf Jagarčoc, tiskarnar v Krškem. Pravico, zastopati družbo, imajo Milan Amnan, Aleksander Sagriaschkj in dr. lian Dimnik, in sicer jo morata zastopati po dva družbenika skupaj pri navadnih tekočih poslih; pri nenavadnih poslih 'n važnejših pogodbah pa jo morajo zastopati vsi trije družbeniki. Novo m c s t o . dne 30. junija 1922. 672. Sodež: Ljubljana. Besedilo firme: Slovenska gradbena družba z o. z.: Družba se je po sklopu občnega zbora z dne 0. junija 1922. razdružila, ker s© je fuzionirala s lirmo «,Slograd‘ slovensko gradbeno in industrijsko delniško družbo v Ljubljani*; likvidacija izostane v sporazumu obeh strank. Upniki razdražene družbe so pozivljejo, naj se z morebitnimi terjatvami /.glase pri firmi «,Slograd‘, slovenski gradbeni in industrijski delniški družbi v Ljubljani* v treh mesecih od dne te razglasitve. Ljubljana, dno L julija 1922. 673. Sedež: Ljubljana. Besedilo firme: «Slograd», slovenska gradbena in industrijska delniška družba v Ljubljani in v več jezikih: Izstopili so iz upravnega sveta in so se izbrisali: Karol Kauschcgg, Vjekoslav Heinz), dr. Juro Adle-siČ, dr. Ivan Černe, Fran Bonač in Franc Leskovic; na novo pa so bili izvoljeni na občnem zboru z dne d. jviinija 1922. v upravni svet: inž. Josip Dedek v Ljubljani; inž. dr. Alojzij Kral, vaoučiliški profesor v Ljubljani; Jean B. Pollak, voleindustrijec v Ljubljani; Josip Javornik ml., trgovec z lesom v Žalni. S prokuro je poverjen inž. Franta Dedek v Ljubljani. Ljubljana, dne I. julija 1922. 674. Sedež: Maribor. Besedilo firme: «Drava», lesna industrijska delniška družba v Maribora: Vpisal ne je sklep, da so je delniška glavnica od 10,000.000 K zvišala na 15,000.000 K z izdajo 10.000 novih delnic v nominalni vrednosti po 500 K, ki so popolnoma vplačano in se glase na prinosnika. Maribor, dne 24. junija 1922. 675. Sedež: Maribor. Besedilo firme: «Marbag», mariborska uvozna in izvozna družba z o. z.; «Marbag», Marburger Ein-"Ud AiusfuhrgcsellschaTt m. b. H.: Družba so je razdružila ter je prešla v likvidacijo. Besedilo firme odslej: «Marbag», mariborska “vozna in izvozna družba z. o. z. v likvidaciji; o naših predpisih in 18.000 n’ mehkega lesa za kurjenje lokomotiv. Mehki lee so lahko dostavlja sukcesivno leto dni, toda vsak mesec se mora dostaviti 1500 m3. Licitacija bo dne 10. avgusta 1922. v ekonomskem oddelku direkcije točno ob 11. uri. Oferirajo se tudi lahko manjše količine loko jm> staje podpisane direkcije. Splošni in posebni pogoji za dobavo tega material so dobivajo za 3 dinarje pri ekonomskem oddelku (solia št, 8) podpisane direkcije. Ponudba, opremljena n kolkom za 20 dinarjev, so mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo bukovih polen in lesa za kurjenja lokomotiv po razpisu pod št, 328/10. VII. za dan 10. avgusta 1922. ponudnika N. N.» Ponudbe morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacijo, in sicer med 10. in 11. uro ▼ roke predsedniku družbene komisije. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotične ponudbe. Vsak ponudnik mora po § 88. zakona o državnem računovodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, m sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz, ki se mora pokazati predsedniku dražbene komisije. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisijo izpričevalo o dražitoljski sposobnosti, ki ga je izdala trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega urada, da je plačal davek za zadnje četrtletje. Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo nabavne pogoje in da pristajajo dražiti po njih. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo. kjer so bo vinila licitacija,. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev' v Zagrebu, dne 13. julija 1922. 1920.. odnosno št. 810 z dne 21. januarja 1922., zvišuje ležnina in vozovna stojnina na teh postajah tako-le: I. Za postaji v Bakru in Brodu: 1. ) Ležnina se zvišuje na t r i k ratni znesek one pristojbine, ki je določena z veljavnostjo izza dne 1. julija 1922. v dopolnitvah in izpremem-bah k tarifi za blago, del I., oddelka A in B, odsek D, točka 10. 2. ) Vozovna s t o j n i n a se zvišuje v primirili, navedenih v dopolnitvah in izpremembah k tarifi za blago, del T., oddelka A in B, odsek D, točka 11., B. b), ki veljajo izza dne 1. julija 1922.: za prvih 24 ur...................na 2-25 Din, za vsako nadaljnjo uro ...» 4-50 » preko 48 ur pa...................» 10-— » za vagon in uro. II. Za postajo v Zagrebu D. K. 1. ) L e ž n i n a so povišuje na potk r a t n i znesek one pristojbine, ki je določena z veljavnostjo izza dno 1. julija 1922. v dopolnitvah in izpremembah k tarifi za blago, del L, oddelka A in B, odsek D, točka 10. 2. ) Vozovna sto j n i n a se zvišuje v primerih, navedenih v dopolnitvah in izpremembah k tarifi za blago, del L, oddelka A in B, odsek D, točka 11., B. b), ki veljajo izza dne 1. julija 1922.: za prvih 24 ur...................na 3-75 Din, za vsako nadaljnjo uro ...» 7-50 » preko 48 ur pa................‘» 10— » za vagon in uro. St. 368/1 ./Vil.—1922. 953 3—1 Razglas o dobavi steklenega materiala. Podpisana direkcija razpisuje s tem na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dno 6. marca 1920., in njegovih izpremomb, odnosno dopolnitev, in pravilnika, natisnjenega v »Službenih Novicah* z fino 25. novembra 1921., pismeno ofertalno licitacijo za nabavo raznega steklenega materiala na dan 2. avgusta 1922. Ponudbe so bodo otvarjale točno ob 11. uri zgoraj označenega dne v ekonomskem oddelku direkcijo. Popis potrebnih količin omenjenega materiala kakor tudi obči im posebni pogoji za dobavo tega materiala so dobivajo za 2 dinarja pri ekonomskem oddelku (soba št. 8) podpisano direkcije. Ponudba, opremljena s kolkom za 20 dinarjev, se mora izročiti v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za dobavo materiala po razpisu ikhI it. 363/1. VII. za dan 2. avgusta. 1922. ponudnika N. N.» Ponudbo morajo izročiti neposredno ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije, in sicer med 10. in 11. uro v roke predsedniku dražbene komisije. Ponudniki morajo ostati v besedi najmanj 30 dni po otvoritvi dotične ponudbe; vložiti smejo tudi delno ponudbo. Vsak ponudnik mora po § 88. zakona o državnem r ičun o vodstvu položiti kavcijo 5 % (odnosno j 10 %, ako je tuj državljan) ponujene vsote, iu sicer pri blagajni podpisane direkcije najkesneje do 10. ure na dan licitacije, bodisi v gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih. O položeni kavciji izda blagajna reverz. ki se mora, pokazati predsedniku dražbene komisije. Dražitelj mora izročiti predsedniku komisije iz-j pričevalo o dražiteljski sposobnosti, ki ga je izdala i trgovska in obrtniška zbornica, in potrdilo davčnega j urada, da, je plačal davek za zadnje četrtletje. Zlasti se opozarjajo licitanti, da morajo na dan licitacije podpisati izjavo, da poznajo nabavne pogoje in da pristajajo dražiti po njih. Onim licitantom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu, dne 28. junija 1922. III. Za postaje na Bistrici-Bohir.jskem jezeru, na Jesenicah (Slovenija) in v Ljubljani drž. kol. 1.) V o z o v n a sto j n i n a se zvišuje v primerih, navedenih v dopolnitvah in izpremembah k tarifi za blago, del I., oddelka A in B, odsek D, točka 11., B. b), ki veljajo izza dne 1. julija 1922.: za prvih 24 ur...................na 3-75 Din. za vsako nadaljnjo uro ...» 7-50 » preko 48 ur pa...................»HV—- » za vagon in uro. Ta zvišba stopi v veljavo dne 20. julija t. L tor velja, dokler se ne odredi drugače. Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev v Zagrebu, dne 3. julija 1922. E br. 1217. 913 3- 3 Razglas. V delavnici za obleko v Vevčah se hrani 1911 avstrijskih teleč,jakov (tomistrov), ki bi jih bilo treba popraviti. Vsi oni, ki bi hoteli prevzeti to popravilo proti plačilu stroškov in truda iz- državne blagajne, se pozi vi jejo, naj sc udeleže dne 3. a v g u sta 1922. ob osmih javne licitacije, ki se bo vršila v ta namen v pisarni omenjene, delavnice. Reflektanti morajo položiti 10%no kavcijo vsote, ki jo zahtevajo za popravilo telečjakov. Pogoji in tclečjaki so na vpogled v rečeni delavnici. Iz pisarne delavnice za vojaško obleko v Vevčah pri Ljubljani, dne 9. julija 1922. it. 10(H/1/VI.—1922. 904 Razglas. Ker ni na naših postajah v Bakru, Brodu, Zagrebu D. K. in na Bistrici-Bohinjskein jezeru, na delnicah (v Sloveniji) in v Ljubljani drž. kol. raztovarjanje in odvažanje blaga v razmerju « količino blaga, ki prihaja dnevno, in se zaradi tega blago na postajali kopiči čimdalje bolj, se na podstav i naredbo ministrstva za promet št. 28.858 z dne 18. julija Št, 143/22. 964 Javna dražba. V državni žrebčami na Selu pri Ljubljani bo dne 2. avgusta t. 1. ob devetih javna dražba 7 toplokrvnih, 5 mrzlokrvnih in 2 hucul.skih žrebcev. Zdražitelj plača na licu mesta poleg kupnine še kolkovino, 2%en prispevek z.a ubožci sklad in stroške za inserate. Poveljništvo državne žrebčarne na Selu pri Ljubljani, dne 15. julija 1922. Razne objave, 952 Ofertna licitacija. Prodaja lesa na panju. Državna uprava VVindisehgraetzovega veleposestva v Planini pri Rakeku prodaja letošnjo sečnjo v gozdnih okoliših Ravniku in Lanskem vriiu pri Planini, in sicer okoli 5000 ni3 jelovine i« ofcoM 700 m3 trdega lesa na, panju. Pismeno ponudbe, kolkovane z 20 dinarji, »jij se pošljejo v zaprtih zavitkih imenovani upravi d* vštetega dne 1 5. a v g u s ta 1 9 2 2. Prodajni pogoji so na vpogled pri upravi. Državni upravitelj: inž. IVI. Koamač s. r. Vabilo rca izredni občni zbor „Občekoristne zadruge za stavbe in stanovanja v Ljubljani44, Ju bo v ponedeljek dne 31. julija 19 2 2. ob 19. uri v salonu pri Mraku. Dnevni red: 1.) Poročilo o reviziji računskega zaključka za leto 1921. 2.) Predlogi nadzor-ništva. 3.) Izprememba pravil, načel za oddajo ste novanj in hišnega reda. 4.) Slučajnosti. Ker je bila izprememba pravil že na dnevnem redu letošnjega rednega občnega zbora dne 10, maja t. 1., jo napovedani izredni občni zbor po § 10. zadružnih pravil sklepčen brez ozira na število «a-vzočnih članov. V Ljubljani, dne 14. julija 1922. Načelništv«. Št 3732—IH. *i;i4 Avstrijsko-jadranski tovorni promet. Popolnitev tarife. Z veljavnostjo izza dne 15. junija 1922. do preklica, odnosno do proizvedbo v tarifi, najdalje pa do konca meseca januarja 1923.. je sprejeta postaja: Linz Fraehtenbahnhof v izjemno tarifo 8 (za ladje-delni material in opremni material za ladje) »Provizorno železniške tovorne tarife» (z dne 1. februarja 1921.) z nastopnimi vozninskimi stavki, in sicer: v Trst: A | , B | od postaje vozninski stavki | za 100 kg } v centesimih j Linz Frachtenbhf 1137 j 8(!H Pribitki, odnosno odbitki, ki so bili v okviru te tarifo priobčeni drugod, se vpoštovajo tudi pri teh vozninskih stavkih. V Ljubljani, dne 9. junija 1922. Družba južne železnice v imenu udeleženih uprav. Št 4372—111. 944 Češkoslovaško-jadranski tovorni promet. R e g u 1 a c i j a t a r i f e. V Uradnem listu 47 z dne 9. maja 1922. je bil objavljen 10odstotni odbitek od delnih vozninskih stavkov odsečnih tablic A—1, A—2 in A—3, odnosno od delnih, z objavo uvedenih vozninskih stavkov odsečne tablico A »Provizorne železniško tovorne tarife*, veljavne izza dne 1. marca 1921. Ta odbitek se razveljavlja z dnem 15. julija 1922. Zaradi tega jo zaračunavati izza dne 15. julija. 1922. do nadaljnje odredbe delne vozninske stavk" odsečnih tablic A—1, A—2, A—3, odnosno z objavami uvedene delne vozninske stavko odsečne tablice A brez odbitka. V Ljubljani, dne 7. julija 1922. Družba južne železnice v imenu udeleženih uprav. Št. 3663—HI. ... Češkoslovaško-jadranski tovorni promet. R a z širi t e v z m i ž b e z a, b o m b a ž n a p o -s t a j o F r y d e k - M i s t e k. 8 takojšnjo veljavnostjo se popolnjuje razglas, priobčen v »Službenih Novinah* minulega leta pod št. 7194/111., odnosno v »Uradnem listu pokrajinske upravo za Slovenijo* 134 pod št. 7194/IIL, s sprejemom postaje: Frydek-Mistek. Za bombaž v Frydek-Mistek se računi 2(K, ni popust od ustreznega vozninskega stavka, vsakokrat veljavnega za Tešin statni nddraži.* V Ljubljani, dne 10. junija 1922. Družba južne železnice v imenu udeleženih uprav.- * Prejšnje postajno ime: Tčšin severni ntkteftžt- Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.