Leto IX.
Y Celju, dne 26. februarja 1914.
St. 3.
NARODNI LIST
Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" v Celju. Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3.
„Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, t.a Četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev.
Oglasi se raCnnijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: nllaPOdnl List" v Celju.
Novi davki.
(Takozvani »mali finančni načrt« v državnem zboru sprejet.)
Ker »Narodni list« meseca januarja ni mogel izhajati, more še le danes svojim bralcem poročati o novih davkih, ki so se sklenili tekom meseca januarja v državnem zboru na Dunaju pod skupnim imenom »mali finančni načrt«. Zadnja leta so se namreč pokazali v gospodarstvu države in skoro vseh avstrijskih deželnih uprav vedno večji primanjkljaji. Ker ni mogoče vedno in vedno delati novih dolgov, so se morali državni poslanci lotiti sklepanja in prevdarjanja o novih davkih. Že pred več leti je finančni minister Bilinski predlagal celo vrsto novih davkov; mnogo jih je državni zbor zavrgel, tako, da je ostalo le zvišanje osebnodohod-ninskega davka, zvišanje davka na žganje in trije manjši, za naše kmečke ljudi manj pomembni davki, namreč davek na peneča vina (šampanjec), davek na automobile in totalizatorje. Saj pravimo, da ima-,-fto dosti domačega vina in ni treba piti niti gospodi "^nejčnškega in francoskega šampanjca. Kdor se vozi lahko z automobilom, lahko tudi še plača kakšno kronco davka za to veselje. Konečno tudi ne hodimo stavit na konje pri dirkah, da bi se zanimali za davek na totalizatorje. Preostaje torej še nekoliko prevdarka, kako nas bo zadelo zvišanje davka na osebno dohodnino in na žganje.
Pri zvišanju davka na osebno dohodnino se ne, bodemo ozirali na dohodke iz dividend (to je letni čisti dobiček od delnic pri bankah in tovarnah) in tantijem (dohodek bančnih in tovarniških upravnih svetnikov), temveč le na pri nas običajno osebno dohodnino. Ta se bo odslej plačevala pri letnih dohodkih od 1600 K dalje. Doslej jo je moral že plačevati vsak, ki je imel 1200 K dohodkov. Po našem mnenju bo vsled te izpremembe veliko obrtnikov in kmetovalcev oproščenih osebnih davkov. Za manj premožne ljudi je novi zakon olajšava. Pri dohodkih od 1600 K do 1800 K ostane davek v isti višini, kakor do sedaj. Pri dohodkih od 1800 kron do 10.000 kron bo nastopilo zvišanje, in sicer od 20 vinarjev do 6 kron. Čim višji dohodek ima kdo, tem večje zvišanje ga bo zadelo. Vendar zvišanje pri teh dohodkih ni posebno pomembno. Pač pa se bo zvišal davek v večji meri pri tistih, ki imajo letnih dohodkov nad 10.000 K. Pri dohodkih od 10 tisoč do 11 tisoč kron se zviša davek za 15 kron, pri dohodkih od 20.000 do 22.000 K se zviša za 67 K 60 v, pri dohodkih od 200 do 310.000 K pa za 2730 K. Novi zakon ima tudi določbe, po katerih bodo plačevali neoženjeni višji davek, ki pa se prične šele pri dohodkih 2400 K- Plačevali bodo 15 odstotni višji davek. Oni pa, ki morajo skrbeti razun za se še za eno osebo, bodo plačevali 10 odstotkov več kot drugi. To je pomembno za zakonce brez otrok.
Napovedati bo treba vsako leto le dohodek prejšnjega leta, ne pa pri nestalnih dohodkih povprečni dohodek zadnjih treh let, kakor so morali n. pr. doslej storiti trgovci, obrtniki in kmetovalci. Če ima žena ali kak drug rodbinski član postranski dohodek, se ta odslej ne bo več smel prištevati skupnim dohodkom hišnega gospodarstva, ako ti dohodki ne presegajo vsote 4000 K. Ta izjema velja samo za dohodke iz dela, torej brez sodelovanja glavnice. Če ima žena obrt ali trgovino, ta izjema ne velja, pač pa, če je žena tovarniška delavka, učiteljica, šivilja itd.
Važna je tudi določba glede pomilostitve. Kdor je doslej napačno, torej prenizko napovedoval svoje dohodke, se ga ne bo kaznovalo za prejšnje neres-
nične napovedi, ako v bodoče ne bo namenoma zopet to storil. Za vse prestopke v preteklosti obstoji tedaj splošna pomilostitev, seveda le za one davkoplačevalce, ki bodo. v bodoče v polnem obsegu zadoščali davčnim predpisom. Kdor je zdaj v kazenski preiskavi, bo od davčne oblasti pozvan, da po resnici napove svoje dohodke, in ga vsled tega ne bo zadela prav nobena kazen. Kdor je bil v kazenski preiskavi in če kazenska razsodba še ni postala pravomočna, bo istotako pozvan od davčne oblasti, da prizna pravilne dohodke in umakne svoj priziv. V tem slučaju ga bo zadela le en- do dvakratna kazen in bo to že finančno ravnateljstvo smelo odločiti. Če je pa razsodba postala že pravomočna, se bo pa ministrstvo tudi oziralo na položaj in kolikor mogoče kazni odpisalo.
Država si obeta, da ji bo neslo povišanje osebne dohodnine 60 miljonov kron. Ta znesek se bode porabil za zboljšanje uradniških plač. Takozvana občna pridobnina in obrtni davek, ki je dokladam podvržena, se ni več zvišala; spremenile pa so se določbe glede volilnega načina iz poslovne dobe pridobninskih komisij. O tem pa še spregovorimo v posebnem članku. Opozarjamo obrtnike in kmetovalce, naj pazijo pri izpolnjevanju pol za napoved osebnega davka, ki se jim bodo kmalu poslale. Ako teh napovedi ne znajo napisati sami, naj se obrnejo na kakega bolj izobraženega človeka, da jim pomaga. »
Davek na žganje se je zvišal od 90 vin. na 1 K 40 via pri litru čistega špirita. Od poviška dobi država 77 % miljona, dežele pa 45 miljonov kron. Štajerska dobi 2.6 milj. kron, to je toliko kakor če bi se povišalo deželne dokla-.le za 14 in pol odstotka. Iz tega zneska bodo nekatere dežele pokrile izdatke za zboljšanje učiteljskih plač. Za naše razmere po-menja zvišanje davka na žganje škodo za one gospodarje, ki morajo dajati delavcem žgano pijačo; zadene pa novi davek tudi gostilničarje, trgovce in take reveže, ki zmorejo le za frakeljček »hudega«. Kajti žganjepitja se s podraženjem ne bo omejilo, pijačo se bo le še poslabšalo.
K občinskim volitvam v Šoštanju.
V Šoštanju, 13. februarja.
Pred kratkim smo imeli pri nas občinske volitve. Način, po katerem so si priborili naši Nemci »zmago«, opravičuje popolnoma korak Slovencev, da se volitev tokrat nismo vdeležili. Brihtne nemške glavce ozir. njih vodja občinski tajnik Peunik, ki sam pravi, da je on župan ne pa \Voschnagg, so vedele najti tako skrit koteč za razglas o vršečih se volitvah, da ga živ krst ni mogel najti! Nihče ni vedel, da je volilni imenik razpoložen, radi tega so bile tudi reklamacije izključene. Nemci so si bili sami med seboj v laseh, ker bi vsak izmed njih bil rad občinski odbornik in radi tega jih tudi veliko ni šlo na volišče. V 3. razredu je 396 volilcev, izmed katerih ni volila niti polovica kljub temu, da imajo nekateri, kakor n. pr. Hauke, Stroinig, Zelič itd. po 6 do 10 glasov. Nemci so vedeli, da se Slovenci volitev ne udeleže, a kljub temu so razvili burno agitacijo in naš policaj je lovil volilce od hiše do hiše in tudi »freibiera« je bilo dovolj. Sramota za tako zmago! Bolj kakor v 3., so se bali Nemci v 2. in 1. razredu. V 2. razredu bi imeli Slovenci 6 glasov večine, ako bi šlo po pošteni poti! Pa sledeči slučaji kažejo dovolj jasno, da našim renegatom ni nobeno sredstvo prepodlo!
Pri zadnjih volitvah v letu 1909 je »zgubil« prejšnji župan Hans Woschnagg v zadnjem tre-
notku volilni imenik, da je dobil še časa vpisati 6 dunajskih potnikov z velikim davkom po 55 K, ki so potem pripomogli Nemcem do zmage. Letos so bili bolj praktični. Franz Woschnagg je pustil avanzirati 16 svojih delavcev v plačilni razred 6 — 7000 K tako, da so s postavkom po 68 K volili v 2. razredu. Srečni delavci, ki imajo tako lepo plačo! Potem pa še naj kedo toži, da je slaba za denar! Pridite v Šoštanj k "VVoschnaggu in ko bodo volitve boste imeli takoj 7000 K plače, seveda samo na papirju pri davčni oblasti! O. župan Woschnagg, ali vas ni sram tako podlega počenjanja?
Kakor Woschnagg, tako je delal tudi Stroinig. Navadni pisar na sodniji, Sepp Simmerl, je naznanil dohodkov 9000 K, v resnici pa ima mesečne plače 70 K, v novejšem času komaj 78 K. Nadalje je čudno to, da je davčni kontrolor (Nemec) volil v 2. razredu, njegov predstojnik, davčni nadupravi-telj (Slovenec) je pa dobil glasovnico za 3. razred. Naj omenim še, da je baje okrajni sodnik dr. Tert-nik, ki je v Šoštanju še-le od 1. februarja, toraj cela dva dneva pred volitvami, tudi volil. Ta fakt govori dovolj jasno.
Sedaj pa vprašamo si. c. kr. davčno oblast, ki je davke omenjenim delavcem tako točno predpisala, če ti davki ostanejo ali če se bodo po volitvah zopet odpisali, kakor leta 1909 dunajskim agentom? Te sleparije pri letošnjih volitvah se lahko primejo. Za to je moralo vedeti tudi c. kr. okrajno glavarstvo v Slovenjgradcu, ki bi se za šoštanjsko občinsko gospodarstvo lahko nekoliko bolj brigalo, posebno, ker pozna dovolj natančno Peunika, ki nastopa tako samooblastno, da človek včasih res ne ve, ali je Pevnik župan ali samo občinski tajnik. Kaj pa pravite vi k temu, pravi župan Franz Woschnagg.
Končno naj omenim še neko osebo, ki je davčni sluga in se piše Kozel. Rojen je na Kranjskem, a pri nas je nemškutar. Ta človek je bil bojda priča, ko je Peunik razglas o volitvah nabil in odvzel. Pravijo, da tudi rad nastavlja ušesa okolu Slovencev in potem nese vsako besedo nemčurjem na nos. Saj se poznamo! Za danes to, prihodnji teden pa nadaljujemo!
Štajerski deželni zbor.
Mlin ropoče že od zadnje srede — pa moke je prav malo. Dnevni reui za seje so lili več ko ubožni, zadnji petek še na pr. deželni glavar ni nič vedel, kaj bi se naj razpravljalo pravzaprav v deželnem zboru ta teden. Naši slovenskoklerikalni poslanci so doslej jako »uspešno« delovali. O nezadostnem njihovem predlogu za spremenitev občinskih volilnih redov v Celju, Mariboru in Ptuju smo že poročali v zadnji številki. Tačas je došla že v deželni zbor v Gradcu sklenjena občinska volilna reforma, a deželni odbor Izjavlja, da se hoče o njej temeljito posvetovati. Ali z drugimi besedami: nemškim nacijonalcem ni za rešitev predloge o volilni reformi v Gradcu. Proti obrtnikom so nastopili klerikalci s predlogom, naj se v zidarski in tesarski obrti dovoli vsaka fušarija. Dr. Kukovec je kot poslanec slovenskih trgov odločno nastopil proti temu predlogu. Odkazalo se ga je obrtnemu odseku. Po izjavah nemških obrtniških zastopnikov ni verjetno, da bi bil sprejet v zbornici. Dr. Kukovec je nadalje predlagal, naj se da na dnevni red zakon o osuševalni vodni zadrugi za Žerovince in Ivanjkovce. Predlog je bil v posvetovanju strankinih voditeljev sprejet. Zanimiva je tudi interpelacija dr. Ivukovca • zaradi vpokojitve šolskega vodje Judniča pri Sv.
Podružnica ljubljanske kreditne banke u Celju.
Delniška glavnica 8 miljonov kron.	Rezervni zaklad Cez 1 miljon kron.
Centrala v LJubljani, podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica.
Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. - Otvarja tekoče in čekovne račune. - Prevzema vloge na knjižice in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi pa 41/2%- — Vloge na tekočem računu po 43/4% i" večje vloge proti odpovedi po 5 /0. — Prodaja srečke
na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja.	98 1

Primožu. Tega hoče spraviti šolska oblast v pokoj, češ, da ni sposoben za poučevanje (1). Sklenilo se je nastaviti tri nove vinarske inštruktorje, ki bi naj po potrebi podučevali tudi o kletarstvu. V torek se je sklenilo, da prispeva dežela Štajerska za nove železnice v nemškem delu dežele 3 miljone kron in za ežleznici' Ljutomer - Ormož in Polzela - Motnik pol miljona kron. Poslanec Ornig je stavil predlog za železnico Ptuj-Rogatec. To je na kratko vse »tlelo« deželnega zbora v enem tednu.
Štajerske novice.
Cvenka je zmanjkalo mariborski »Straži«. V prvi letošnji številki, ki je izšla ta pondeljek, naznanja »uredništvo in upravništvo«, da bo izhajala »Straža« odsihmal le po — dvakrat navteden. Kaj se hoče? Naročnikov ni, fondi za. »obmejne Slovence« pa tudi niso tako veliki, da bi se iz njih vzdrževalo »Slov. Gospodarja« in trikratno izdajanje »Straže«. Visokočastita duhovščina raje vzame nego da — in zato je zadela spodnještajersko Slovenstvo gotovo »grozovita« zguba, da je njegov »najodličnejši« list začel izhajati samo po dvakrat na teden. Obenem toži »Straža« o težkočah v uredništvu in išče novega urednika. Kam pa ste djali prijatelja Lavoslava? Lani se »Straža« ni malokrat napihovala, da ima »na tisoče« prijateljev in pa polne blagajne — letos pa že skoro umira in nič se ne bi čudili, ako jo vzame prva ostrejša sapica. Baharija ne stori dobro, g. dr. Korošec, kaj ne?
Iz Gradca. Sevniško okrajno sodišče zahteva od štajerskega deželnega zbora izročitev poslanca dr. Benkoviča. Toži ga posl. dr. Kukovec zaradi žaljenja časti, ki ga je dr. Benkovič zakrivil na nekem shodu v Rajhenburgu.
Redni letni občni zbor »Društva jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov, krajevne skupine v Celju se vrši z običajnim sporedom v nedeljo dne 8. marca ti. ob 2. uri popoldne v prostorih Zadružne Zveze v Celju, Schillerjeva cesta 3, I. Vabimo vse gg. tovariše k polnoštevilni udeležbi. Po občnem zboru predava tov. g. Turna, predsednik »Društva jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov« iz , Trsta.
Celjsko pevsko društvo priredi odhajajočemu predsedniku g. dr. Milku Hrašovcu danes, v četrtek zvečer v gostilni Narodni dom odhodnico. Pevke in pevci prisrčno vabljeni.
Iz Celja. Kakor poroča »Slov. Narod«, je napisal naš domačin mag. pharm. g. Fedor Gradišnik novo izvirno dramo v 3 dejanjih »Norec«. Prvikrat se bo predstavljala v bodoči gledališki sezoni na celjskem gledališkem odru. Mladi pisatelj je nastopil tudi že z uspehom kot novelist in romanopisec. Kakor znano, se jc drug naš rojak, g. Vinko Vošnjak tudi že poskusil na polju dramatične literature. Njegov »Fred« je pri prvi predstavi v Mariboru jako ugajal. Ker smo glede dramatičnega slovstva zelo ubogi, bi bilo zelo želeti, ako bi oba mlada nadarjena pisatelja posvetila istemu tudi v bodoče svoje moči.
Iz Celja. Za prvo letošnje zasedanje porotnega sodišča v Celju so izžrebani sledeči gospodje kot glavni porotniki: Avgust Plaskan, trgovec, Bra-slovče; Anton Cmak, mizar, Polzela; Vinko Kračun, gostilničar, Loče; Anton Vodenik, trgovec, Žalec; Alojzij Cimperman, gostilničar, Polzela; Pavel Ko-šenina, trgovec, Gomilsko; Ivan Piki, posestnik, Griže; Jožef Jicha, juvelir, Celje; Janez Berna, čevljarski mojster, Celje; Vinko Jamnik, mlinar, Otl-ški vrh; Ivan Forte. mesar in gostilničar, Loke; Albin Pečar, trgovec, Imeno; Vinko Kukovec, posestnik, Lava; Mart. Stojan, mizarski mojster, Za-vodna; Valentin Samec, posestnik, Runtole; Anton Jan, župan, Skale; Fran Oset, trgovec, Vransko; Florijan Stojan, orožniški stražmojster v p., Oplot-nica; Franc Topolšek, klobučar, Konjice; dr. Franc Premschak ml., zdravnik v Celju; Anton Mahen, posestnik, Trnovlje; Josip Prelog, čevljar, Celje; Robert Diehl, trgovec, Celje; Friderik Zorzini, mesar, Slovenjgradec; S. Tribuč, posestnik, Mozirje; Rudolf Stermecki, trgovec, Celje; Friderik Alberti, veleposestnik, Polana; Josip Berlizg, trgovec, Rogatec; Ivan Brežnik, gostilničar, Sv. Jurij ob juž. žel.; Vilibald Swoboda, notar, Konjice, Jožef Lor-ber, tovarnar, Žalec; Janez Šauperl, trgovec, Dobrna; Franc Samec, gostilničar, Ložnica; Jožer Hermann, gostilničar, Kresnike; Rudolf Dergan, trgovec, Laško. Nadomestni porotniki: Josip Ratej, posestnik, Hrušovec; Jak. Pirtovšek, pekovski mojster, Sv. Peter v Sav. dol.; Jos. Vrečer, gostilničar, Vojnik; Ivan Planinšek, gostilničar, Medlog; Ivan Artman, trgovec, Sv. Jurij ob juž. žel., Jakob Kovač, posestnik, Vojnik; Ernest Pelle, trg. vodja, Celje; Josip Stožir, posetnik, Trnovlje; Ignacij Grilec, posestnik, Gaberje.
Iz Celja: »Slov. trg. društvo« je v zadnji svoji seji ožigosalo nesramno in izzivalno postopanje Južne železnice ozir. njenih nemškonacijonalnih celjskih uradnikov. Že več let bijemo boi zaradi enakopravnosti slovenskega jezika z zahtevo po dvojezičnih tiskovinah, ter za samoslovensko označbo prejemne postaje na voznih listih. Eno kot drugo bode Nemce tako silno v oči, ter se dogajajo taki nesramni slučaji, da se mora človek kar zgražati nad takim postopanjem. Ako se označi prejemna postaja na tovornem listu v slovenskem jeziku, se isti kratkomalo ne sprejme; kvečjemu se milostno dovoli sprejeme, ako se zraven pristavi še nemška označba. Uradnik pa na to gre in kar prečrta slovensko ime. Takih slučajev imamo mnogo na razpolago. Ravnateljstvo to mirno trpi in na naše vlo-
j ge, pritožbe in prošnje niti ne odgovarja. Najkrajša rešitev! Kako pa tudi, »Volksrat« zahteva za Celje samo strogo nemške uradnike in teh seveda si ravnateljstvo ne upa grajati, boječ se, da bi konečno vendarle moralo tu nastaviti kakega slovenskega uradnika. Saj je še znano, s kakimi lažmi in intrigami so spravili iz Celja slovenskega uradnika g. Papsta. Najnovejši škandal, direktno falotarsko izzivanje pa se je zadnji čas dogodilo. Dobili smo namreč dvojezične nemško-laške avize. V področje celjske postaje spada do 95% slovenska okolica. In do 40% Slovencev v mestu Celje — le eden po-marančar na glavnem trgu pa. ima privilegij do nemško-laških tiskovin — medtem ko slovensko prebivalstvo vkljub raznim protestom, prošnjam itd. za svoj jezik ne more izvojevati jcdtiakih pravic. To je škandal, ki presega vse dosedanje ter se obračamo tem potom ponovno do Vsega slovenskega razumništva, da nas v našem boju podpira s tem, da odklanja vsepovsod take tiskovine, da se poslužuje pri občevanju z železniškimi uslužbenci izključno le svojega slovenskega jezika — ter oddaja vozne liste izpolnjene edino le slovenski — tako tudi označi samoslovensko prejemno postajo.
Slov. trg. društvo v Celju se tem potom obrača do Si. občinstva, da vsako najmanjšo šikano od strani prepotentnih nemških zagriežncev istemu sporoči, katero zbira vse te podatke — in še ni vrag, da se takemu samolastnemu postopanju ne bi prišlo enkrat na konec. Istočasno pa se tudi o-brača do si. bratskih in drugih društev in zadrug, da store pri prometnem in generalnem ravnateljstvu v tem pogledu energične korake — kakor tudi se priporoča vsem cenjenim gg. poslancem, da to zadevo spravijo na primernem mestu v razgovor. Obrača se pa društvo tudi (in je že razposlalo več sto vabil na pristop) na vse slovenske trgovce po celi Štajerski, da pristopijo društvu kot člani, kajti društvo bode z veseljem in vspehom zamoglo delovati le, ako ima za seboj trdno in močno armado.
Maškarada Celjskega Sokola. Razveselil nas je obisk, posebno če uvažujemo številne druge prireditve v letošnjem predpustu. Pogrešali smo sicer marsikoga, a onim, ki so llam ostali zvesti, gotovo ne bo žal tega večera: vriskajoča radost v odkritosrčni sokolski družbi ni bila podobna prahu na krilih metulja, s katero so ljudje kakor napndrani, ... bila je sveže barve ko sadje jeseni, sočno in sladko in oživljajoče popotnika... Pestra skupina krasnih mask je kmalu priklicala veselo razpoloženje v o-kusno dekorirano dvorano, kjer je na skalnatem postamentu s plesnim redom vabila soha Sokola s slovensko trobojnico odlične goste na ples ob ljubkih zvokih slovenske godbe; omenimo, da je narodna godba celjska pod vodstvom g. Engererja žela vse priznanje in nismo prav nič pogrešali vojaške godbe, ki je zadnji čas na škodo razvoju naše prišla že kar v modo. Četvorke je izborno aranžiral naš ljubi znanec br. Žarko Sudič iz Amerike, besedo br. Tonče Kurnik; v kavarni pa sta marljivo stregli ga. Belovič In ga. Pere. Skratka, bil je lep večer: gorela je noč in drhteli so zublji prešernega veselja... Ne bomo se pepelili: saj smo ljudje najboljši, kadar smo najbolj veseli in zaslužimo nebo, če ga uživamo! K letu osorej na svidenje!
Sestanek celjskih slovenskih trgovcev se vrši danes, v četrtek dne 26. svečana v gostilni Sokolski dom v Gaberju pri Celju.
Iz Celja. Domobransko ministrstvo je odredilo da imajo absolventi dvorazredne trgovske šole v Celju pravico do dveletne vojaške službe.
Celjsko pevsko društvo je imelo minuli teden svoj redni letni občni zbor, s katerim je zaključilo svoje 19. društveno leto. O delovanju društva v preteklem letu je podal marljivi njegov predsednik dr. Milko Hrašovec sledeče poročilo: Ko smo prevzeli društvo od starega odbora, nismo našli razven zastave in sekiric ničesar. Celo nekaj dolga je bilo treba poravnati. Pevcev oziroma pevskih vaj ni bilo, tudi denarja ne. Začeti je bilo treba popolnoma znova. V ta namen sestavil je odbor 2 odseka, agltacijski in artistični. Prvi je imel nalogo skrbeti, da pridobi kar največ pevcev in pevk, drugi pa je vzel v roko artistično vodstvo našega društva. Soglasno je odbor sklenil, da se naj vrši v pozni spomladi velik koncert društva pod imenom dr. Anton Schwabov večer. Ta se je vršil dne 8 jun. 1913 ob velikanski udeležbi občinstva ter je za našo društvo zelo častno uspel. Po dveh mescih (april, maj) je društvo pokazalo v proizvajanjih toliko dovršenosti, da so se ugledni posetnikl, kakor koncertni mojster Hubad, izrazili o prireditvi kaj laskavo. Največjo zaslugo za krasen večer pridobil si je skladatelj dr. Anton Schwab, kateremu je naše društvo kot mal znak naklonjenosti podarilo lovor-jev venec s slovensko trobojnico. Našo posebno zahvalo zasluži tudi ga. Kokotova, ki je neumorno pri prireditvi in pri vajah žrtvovala v prid društva mnogo časa. Gmotni uspeh te^a večera je bil prav lep. S to prireditvijo je bil led razbit ter je začelo v društvu živahno delovanje. Vabili so nas, posebno po leti, skoro vsako nedeljo na več krajev tako, da smo le težko in deloma mogli odzvati se vabilom. Spominjam le na sledeče prireditve: abiturijentska veselica v Nar. domu v Celju 12. ju'., Izlet v Vojnik 3. avg., izlet v Št. Peter v Sav. dolini 24. avg., ve^ selica na Bregu pri Crenadirju 31. avg. 20 julija društven izlet na Laško, 7. sept. sokolska slavnost v Sokolskem domu v Celju, 8. sept izlet v Velenje, 5. okt. koncert pri oktoberskem slav!ju v Celju, 26. okt. koncert v Laškem trgu. 5. dec. sodelovanje pri Miklavževem večeru v Celju in 2. svečana ti. sodelovanje pri predstavi Legijonarji v Celju. ~
Najboljše spričevalo za naše društvo pa je, da ni$mo prirejali vseh teh koncertov radi tega, da nastopimo toliko In tolikokrat, temveč smo skrbno in strogo gledali na to, da nastopimo povsod tako kot zahteva čast in ugled celjskega pevskega društva. Pri večini tehe nastopov vodil je naš zbor pevpvodja g. Pere, ki si je pridobil s svojim neumornim delom velikih zaslug za naše društvo. Naše pevke in naši pevski so slovenskemu petju vprid doprinesli v preteklem letu toliko žrtev, da je to res občudovanja vredno. Celo uspešno delovanje društva, pa pripisujem edinosti, ki je vladala med nžmi in nam dajala moči, da smo stavljeno nalogo s- prevdarkom in dobro izvršili. Kulturno In narodno delo teh nastopov, posebno po deželi je bilo veliko in se bodo posledice gotovo pokazale. Razven navedenih priredilo ~;je društvo sijajno podoknico g. P. Majdiču o priliki njegove 25 letnice, podoknico g. dr. Ant. Schwabu o priliki godu, ter pelo tudi žalostinke o priliki smrti ge. dr. Sernečeve in ge. dr Kolšekove v Laškem trgu. Pevovodstvo so oskrbovali gg. dr. Schwab, g. Pere, g. Zagoričnik in g. Pregl, katerim za njih trud izrekam iskreno zahvalo. Sprernljevanje glasovirja je oskrbela g. Kokotova, kateri se isto-tako ponovno za njeno naklonjenost zahvaljujem. Pa tudi gmotnih podpor smo prejeli mnogo in sicer od gg. Majdiča, dr. Serneca, dr. Kolšeka, dr. Schwa-ba, Kovačiča in si. Posojilnice v Celju. Ta nam je dovolila tudi za vse leto brezplačno uporabo harmonija in glasovirja. Iskrena ji hvala. Društven arhiv, ki je bil v groznem neredu, se je popolnoma uredil in je sedaj vzorno urejen. To delo so oskrbeli gg Pere, Rudolf in Conč. Društvo se je dalo v preteklem letu fotografirati, izdalo svojemu članstvu lične vzprejemnice in končno naročilo in založilo društvene znake. Odbor je reševal svoje zadeve v 29 odborovih sejah. Tudi z drugimi društvi bodisi v Celju ali drugod smo bili vedno v prijateljskih stikih. Priredilo je tudi naše društvo eno predavanje o bratih Ipavcih. Predaval je dr. Schwab. Končujem z željo, da se celjsko pevsko društvo tudi vnaprej lepo razvija v prospeh lepe slovenske pesmi.« Blagajniško poročilo je podal g. Conč. Vkljub precejšnjim nakupom in stroškom ima še društvo 313 K prebitka. Izvolil se je delavni novi odbor, ki bo društvo gotovo vzdržal na dosedanji višini.
Državna podpora za celjski politični okraj, štajerski namestnik grof Clary je predlagal pri ministrstvu za notranje zadeve, naj se nakaže onim posestnikom celjskega političnega okraja, ki so bili lani vsled mrazov in toče oškodovani, 45.000 K podpore iz državnega sklada za ujme.
Iz Gotovelj. (Streljanje psov.) V naši občini se je naselil preteklo leto stari lovec z imenom Fuka. Možu menda ni za delo, zato je takoj gledal, da. je spodrinil našega prejšnjega lovskega paznika Klin-ca, poštenega domačina, ki je gledal posebno na to, da ni delal kmetom krivice. Tega se pa o Fnki ne more reči, kajti postreljal je že vse polno naših zvestih psov in maček. Ali dela to iz lakomnosti ali iz hudobije? Pravijo, da za vsako tako ustreljeno žival dobi od lovskega najemnika nagrado. Domačini pravijo, da pusti po gozdu slabo ali nič pokopane crknjene pse z odrezanim nosom ležati. Dne 8. januarja je bil zopet ustreljen od Fukove puške zelo priljubljen pes pos. C. Pes je pade! kot žrtev svoje zvestobe, ker je celi čas odloženo orodje poleg konjev na cesti stražil, ko je hlapec les k vozu pripravljal. Kroglja ga je skozi trebuh poieg orodja sedečga kar prevrtala in ravno proti konjem odletela. Kmalu bi se bila še večja nesreča prigo-dila, ker so se konji tudi splašili, da ni ravno hlapec prišel pravočasno in konje pomiril. Pozneje je odrezal lovec psu gobec in tako razmesarjenega pustil ob potu ležati. Nekaj tednov prej ie pa v Krulčevo hišo menda za mačko vstrelil, tako, da je kroglja čez okno v kuhinji odletela. K sreči ravno ta Čas ni bilo gospodinje v kuhinji, ker krogla je ravno k štedilniku sočila in ona bi bila zadeta. Pred Božičem so si otroci zelenje nabirali in so pripovedovali, da je tudi streljal za njimi. Naj ima pa on pot kamorkoli, je vselej oborožen od nog do glave, kar med našim mirnim ljudstvom gotovo ni treba. Ali ima slabo vest? Splošno so ljudje zelo ogorčeni nad tem surovežem. Zahtevamo, naj se mu pazniška pravica pravočasno odvzame, ker po naših, na male kose deljenih zemljiščih in gosto obljudeni okolici, bi se pač ne smelo tako brezobzirno streljati, ko po kakih velikih grofovskih gozdih. Kmetijstvu se pač največja krivica dela s tem, da že zavoljo škodljivega glodača ne bi smel nikdo imeti psa ali mačke. Koliko poljskih miši in rovk polove naše mačke! Ako jih tak hudoben loevc najde, jih pač ustreli. Naša postava je pomanjkljiva. Poslanci, za take potrebne reči se brigajte!
Razpisano je na štirirazredni dekliški ljudski šoli v Slov. Bistrici mesto definitivne učiteljice; 2. plač. razred, prošnje do 15. marca. Razpisano je na slovenski okoliški ljudski šoli v Ptuju, 2. plač. r., mesto nadučitelja. Prošnje do 12. marca. Dalje je razpisano mesto nadučitelja pri Sv. Duhu na Stari gori, prošnje do 30. marca in mesto učitelja pri Sv. Jurju ob Šč., prošnje do 30. marca.
Iz Rajhenburga. Služkinji Ani Planine je dala namestnija častno kolajno za več ko 40 letno službovanje v eni In isti hiši. Ženica je pri ugledni Kac-janovi rodbini že nad 45 let v službi. Vzgojila je tam že cel rod in uživa v rodbini splošno spoštovanje in ljubezen.
Na Pesnici pri Mariboru se je ustanovila zadruga za rejo noriških konj.
Nadaljevanje štajerskih novic na 5. strani
»Mariborski Glasnik" dobe le
naročniki „Nar. Lista", ki stane letno 4 K.
MARIBORSKI GLASNIK
GLASILO NARODNEGA POLITIČ. DRUŠTVA «MARIBOR» V MARIBORU

Uredništvo v
Mariboru, Tegetthoffova ^^ cesta št 30.
Par besed o prepotrebni slovenski hranilnici v Mariboru.
•■"•-«"••;"	t »i :1 «.'• • ■ ' ' * s fcš'	1 .-I	-'.L'
Hranilnica je denarni zavod, ki se bavi osobito z izposojevanjem denarja zemljiškim in hišnim posestnikom tako, da se posojena vsota vknjiži v zemljiški knjigi dotične sodnije. Ker so zemljiške knjige vsakomur dostopne, ker se dolgovi, vknjiženi pri posameznih zemljiščih redoma ne morejo izbrisati brez upnikovega dovoljenja, je jasno, da dajejo zemljišča slehernemu upniku zadostno varnost. Upnik ima v tem slučaju izredno ugodno stališče, da mu za njegov denar ni treba biti v skrbeh. Varnost pa je odvisna od vrednosti zemljišča ter od posojene vsote. Ako posodi kdo hišnemu posestniku denarja do H, kmečkemu posestniku pa do '-/s povprečne vrednosti zemljišča, potem se lahko reče, denar je varno naložen. Tako in še strožje mora torej postopati tisti, ki hoče biti popolnoma varen pred vsakoršno izgubo. Zato so previdne naše posojilnice, kadar posojujejo na zemljišča. Toda posojilnice se ne morejo mnogo baviti z izposojevanjem denarja na zemljišča. Ako hoče posojilnica dobiti mnogo vlog, mora plačevati precejšnje obresti, navadno po 4%, po 5% in še več; zato mora na drugi strani od izposojevalcev zahtevati vsaj 5% do 6 in še več odstotkov. Za tako visoke obresti pa posestnik ne mara vzeti posojilo na svojo zemljo, ker se najdejo denarni zavodi, ki imajo mnogo denarja, a ga že po zakonu črez gotovo množino ne smejo posojevati drugim kakor posestnikom na njih zemljišča. Taki zavodi so hranilnice, za katere veljajo določila zakona iz L 1844. V smislu tega zakona morajo z vsem svojim premoženjem jamčiti za, vloge v opisanih hranilnicah dežele, okraji, posamezna občina ali pa več občin skupaj. Seve je pri takih zavodih denar vseeno naložen, zato vlaga v njih sodnija denar mladoletnih in vseh oseb, ki so v njeni zaščiti, v njih nalagajo svoj, denar cerkev, urgdj, javni zavodi, pa tudi zasebniki, ki nočejo biti v skrbeh za svoj denar. Zakoni zahtevajo v mnogih sl;i*čajih, da se sme denar nalagati samo v hranilnica^ pri katerih jamči za vloge kaka javna kor-poracija, najsi je to potem dežela, okraj ali občina. Vsled tega se kupičijo ogromne vsote v hranilnicah, ki potem seve lahko proti nizkim obrestim izposo-jujejo denar dolžnikom, kakoršnim to smejo storiti v smislu zakona; to so zlasti hišni in zemljiški posestniki. Ti so seve potem precej odvisni od takih zavodov, kar gotovo ni prijetno, Posebno neprijetna je odvisnost slovenskega posestnika iz mariborskega okraja od občinske hranilnice v Mariboru, ker v Mariboru ni slovenske hranilnice. Da je škoda, ki jo trpi vsled tega naš človek v gmotnem in moralnem oziru velika, je jasno. Baš v zadnjem času je začela ta hranilnica slovenskim posestnikom-dol-žnikom sitnariti na prav neumesten način. Kaj čuda, da se začenja v nas znova vzbujati želja, kmalu se rešiti odvisnosti od nemških denarnih zavodov. Mariborski in okoliški Slovenci so si ustanovili tekom let-v Mariboru 2 močna zavoda (Posojilnico v Narodnem domu in Spodnještajersko posojilnico) in tako. odvrnili naše ljudstvo od raznih foršuskas. 0-stali pa smo še odvisni od občinsko hranilnice. Gospodarska korist naših okoliških kmetov in posestnikov sploh pa zahteva, da se čimprej ustanovi v Mariboru slovenska hranilnica. In kdo jo naj ustanovi? Kdo naj prevzame jamstvo v smislu gori navedenega zakona? Mesto je v rokah Nemcev, okraj tudi, v naših rokah pa je približno pol kmečkih in to najbogatejših kmečkih občin mariborskega okraja. Slovenske občine se torej naj zedinijo in ustanove v Mariboru »Hranilnico kmečkih občin mariborskega okraja«.
Slovensko gledišče. Minolo nedeljo so igrali 5 dejansko burko »Vrban Debeluhar«. Igra je bolj predpustne vrednosti. Efekt je odvisen zvečine od junaka Debeluharja. Igralec ga je dobro pogodil, še večji pa je bil uspeh, ko bi bil govoril v pismeni slovenščini in ne v kranjskem dialektu. To in nešteto kranjcizmov je zakrivilo, da navadno ljudstvo nekaterih prav dobrih dovtipov ni razumelo. V o-staiih vlogah igralcem ni bilo lahko pokazati svojih zmožnosti. O petorici gojenk je bila splošna sodba, da so se dobro vživele v življenje »gosk«. Fagot bo sčasoma dober komik, ta vloga pa se mu ni posebno posrečila. Norci so bili res dobri. Fagotova žena in Lapinska v tej igri nista prišli do prave veljave, tudi Jean ne. Dr. Jurež je bil čisto dober, menimo pa, da uloga sama na sebi ni docela srečna in Uspela. Zdravnik dr. Jurež bi namreč moral tudi biti nekoliko prifrknjen, kakor so ostali junaki" te burke. Saj je še celo »oko postave« kazalo, da bi sodilo pravzaprav samo tgfe, kamor so hoteli zakleniti mate, hempastega, a sicer čisto poštenega Debeluharja. — Obisk je bil srednji.
Dolžnost mariborskih Slovencev je, podpirati slovenske trgovce in obrtnike, posebno pa tiste, ki imajo svoje oglase v »Mariborskem Glasniku«.
Mariborski slovenski koledar za I. 1914. Opozarjamo! cm jene čitalce na'ta koledar, o katerem gre glas, da sodi med najboljše slovenske koledarje. Dobiva se v trgovinah V. Weixl, Glavni trg št. 22 in I. Weixl, Gosposka uiica 33. Mariborski
slovenski koledar bi n§,smel manjkati v nobeni slovenski rodbini v Mariboru in okolici!
Pipčeva maškarada na pustni torek je izborno uspela. Razlike med stanovi so ta večer izginile. V neprisiljeni zabavi so minule ure in marsikdo sc je le s težkim srcem ločil od letošnjega »kurenta«.
Zgodovinsko društvo za Slov. Štajersko prosi svoje ude in naročnike, naj še nekoliko potrpijo, ker zaradi znanih izjemnih tiskarskih razmer še ni mogel iziti zadnji zvezek »Časopisa« za 1. 1913. Društvo je storilo vse, kar je v njegovi moči, da list sedaj čim prej izide.
Sveta vojska, protialkoholno društvo v Mariboru ima sedaj svojo pisarno v Koroški ulici št. 10, I. nadstropje, levo od stopnic proti dvorišču. Vsled govorov p. Elpidija se je vzbudilo v Mariboru živahno zanimanje za protialkoholno gibanje. Kdor se želi priglasiti kot abstinent ali dobiti kake infor-maeje glede protialkoholnega gibanja, se naj oglasi v pisarni od 1L—12. ure.
Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 15, tm. Tega društva ne moremo šteti ravno med najbolj delavna slovenska društva. Nekateri člani še delajo, večina pa se skorej ne zanima za to svojo najvažnejšo strokovno organizacijo. Na občnem zboru se je razmotrivalo dokaj važnih vprašanj in storilo precej dobrih sklepov. Trgovsko in obrtno društvo bi lahko bilo najmočnejše in najvažnejše društvo, ko bi se storilo to, kar se da storiti z mariborskimi nezavednimi trgovci in obrtniki. Tu je pa treba sodelovanja vseh članov in se ne sme naprtiti vso delo odboru! V odbor so bili izvoljeni: gg. odvetnik dr. Pipuš (predsednik), Jagodič (pod-preds.X Baloh (taj.), Weixl (blag.),v odbor pa Šo-štarič, Majar, Jančič, Bureš, Zidanšek.
Slovenske trgovce in obrtnike ter njih pomočnike opozarjamo na trgovski sestanek, ki se vrši v torek, dne 10. marca ti. ob 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. Gre za važne zadeve. Pridite torej v obilnem številu;
Kmečki strah. Prejadral je zdaj že celo Dravo. Pravijo, da so našli ljudje sled v snegu iz Selnice v Ruše. Drava je namreč zmržnjena in se je torej zver lahko preselila na desni breg Drave. Iz Maribora se je takoj v soboto 21. tm. podala cela ekspe-dicija lovcev in 60 mož domobranskega pešpolka št. 26 v Selnico in na Falo. Našli so pač sledove, zverine pa ne. Vrnili so se v Maribor, a ker se je zver še isti dan zopet pokazala ljudem v Rušah, so se mnogi lovci znova podali na zanimivi lov. Ostal pa je seve brezuspešen. Prebivalstvo na Kozjaku in Pohorju živi v precejšnjem strahu, mariborsko občinstvo pa je polno radovednosti. Ker nastopa ta kmečki strah v raznih krajih Štajerske, bodo to menda volkovi. Čudno je samo to, da je zver prebrisana kakor volkovi navadno pač niso.
Ljudsko šolo pri Sv. Jurju ob Pesnici je šolska oblast začasno zatvorila, ker se klatijo po Kozjaku volkovi.
Pevskfrvvaje moškega zbora (Slov. čitalnice) ob pondeljkih, ženskega zbora ob sredah, vedno ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Ker gre za veliki koncert (meseca maja), je neobhodno potrebno, da dame in gospodje že danes redno prihajajo k vajam.
Železničarska zveza In Klub obrt. pomočnikov. Pevske vaje skupnega zbora se vrše ob pondeljkih (v mali dvorani Narodnega doma) in ob četrtkih (v prostorih Slovanske Čitalnice) vedrio ob 8. uri zvečer.
Umrl je g. P. Cepič, 89 1, star, oče g. pismonoše Cepiča. Zavednemu narodnjaku in njega rodbini naše sožalje!
Sokol v Mariboru je imel svoj letni občni zbor dne 24. prosinca ti. Udeležilo se ga je 27 domačih članov in en član odseka v Selnici ob Dravi. Iz tajnikovega poročila posnamemo, da šteje društvo 125 članov in sicer: 12 ustanovnih, 66 podpornih, 33 izvršujočih in 14 članic. Nadalje ima društvo 6 gojencev trg. obrt. naraščaja in 72 šolskega naraščaja (dečkov in deklic). Članov v kroju je 33. Predavanj je bilo 12, odhodnici 2, izletov (1 otroški) in 7 javnih nastopov. Knjižnica se je zvišala za 8. zvezek »Telovadne igre II«. Odborovih sej je bilo 9. Društvo si je naročilo tudi prapor, ki se naj razvije ob priliki prvega zleta »Mariborske Sokolske Zupe« dne 28. rožnika ti. v Rušah. Poročilo o delovanju odseka v Selnici ob Dravi sledi posebej. Denarnega prometa je bilo 1. 1913 v celem K 5259.86, društveno premoženje znaša K 13.254.92 in je naraslo od lanskega leta za 599.98. Br. načelnik je poročal podrobno o javnih nastopih in delu v telovadnici. O-blsk telovadbe je bil sledeči: člani so telovadili v 95 urah, povprečni ohjsk na uro 19; članice v 55 urah, povprečni obisk na uro 9; dečki so vadili v 42 urah, povprečno 24; deklice v 37 urah, povprečno 8; dijaški naraščaj v 19 urah, povprečnoj 23. — Redno telovadi tudi vrsta starejših članov; Vaditeljski zbor je imel 12 rednih in 2 izredni seji. Občni zbor je odobril vsa poročila. V novi odbor so bili izvoljeni bratje: dr. Franjo Rosina, starosta; dr. Ljudevit Pivko, podstarosta; Eman Ilich, načelnik; dalje odborniki: Pišek, Jager, Šoštarič, Souček, Hren. Hva-lenc; namestniki: Volčič, Resnik, Baloh: pregled-
nika računov dr. Pipuš, V. Weixl; delegatje v župaf odbor: dr. Pivko, Ilich, Pišek, Mesarič, Souček in Hvalenc. Končno je pozval br. starosta k smotre-nemu delu v telovadnici in k številni udeležbi pri letošnjem vseslovenskem sokolskem zletu v Ljubljani. ..iiOq	H..
Iz Maribora. Predsedstvo deželnega finančnega ravnateljstva je imenovalo proviz. finančnega kon-cipista dr. Konrada Šmida za finančnega koncipista 10. plač. razreda.
Pri Sv. Trojici v Slov. gor. se je naselil kot zdravnik naš mariborski rojak g. dr. Brunon Weixl.
Sestanek štajerskih dramatičnih društev se vrši v nedeljo, dne 1. sušca ti. ob 3. uri popoldne v Narodnem domu. Na sporedu so važne točke in je neobhodno potrebno, da se tudi iz Maribora udeleži sestanka večje število. Natančneje smo o sporedu že poročali v prejšnji številki.
Slovensko gledališče v Narodnem domu. V nedeljo, dne 1. sušca 1914 gostuje celjsko dramatično društvo. Igralo bo krasno 3 dejanjsko dramo »Tiha sreča« Hermana Sudermana. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer; blagajna se odpre ob pol 7. uri. Naša narodna dolžnost je posetiti tokrat gledišče. Nudilo se bo umetniško delo, pa tudi igralo se bo dovršeno. Vstopnina: foteljski sedeži K 2.30, sedeži L—IV. vrste K 2.10, V.—VIII. vrste K 1.60, IX —XII. vrste K 1.10, stojišča 84 v, dijaške in vojaške vstopnice 44 v. Na galeriji: sedeži 80 v, stojišča 40 v. Garderoba je vplačana z vstopnino. Predprodaja vstopnic pri g. Vilko Weixl, trgovcu, Glavni trg 22.
Pomiloščenje kaznjencev. Med 84 kaznjenci, ki jih je pomilostil cesar, je tudi 8 kaznjencev iz mariborske kaznilnice.
Mestna občina mariborska namerava kupiti od Denzla njegovo parno kopališče in urediti tam javno kopališče. Denzl zahteva 160,000 K. .Menimo, da je cena pretirana, zlasti ker je treba poslopju in strojem znatnih popravil. Priporočati bi bilo naši občini zgradba javnega kopališča, kakor imajo n. pr. v Ljubljani, v Gradcu in drugih naprednejših mestih.
Glasbeno društvo je imelo v petek, dne 19. tm. svoj redni občni zbor. Za glasbeno društvo vlada pri nas dosti premalo zanimanja! Podpirati ga bo treba bolje, kajti vrsta naših prireditev bo morala odpasti, ako bo »Gl. dr.« zmanjkalo sredstev, pred vsem pa izvršujočih članov. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Vekoslav Bahovec.
Proslava 500 letnice ustoličenja koroških vojvod. Določena je bila na 15. sušca ti. Ker pa hočejo mariborski Slovenci ustvariti nekaj izrednega, u-metniško dovršenega, jim kratka doba 3 tednov ne dopušča, premagati velike tehnične težkoče. Sklenilo se je torej preložiti slavnost na prvo nedeljo po veliki noči t. j. na 19. malega vravna ti.
Mestni proračun za 1. 19i4 izkazuje dohodkov 1.817.943 K 28 v, izdatkov pa 1,750.970 K 47 v, torej 66.972 K 81 v primankljaja.
DROBNE NOVICE.
V nedeljo, dne 15. tm. se je v tukajšnji bolnišnici trenotno zmešalo krojaškemu pomočniku Karlu Galetu. Skočil je iz postelje, razbil okno ter skočil v goli srajci na dvorišče. Ker je padel v sneg, je zadobil siromak k sreči le manjše poškodbe. — V soboto 21. tm. ponoči je infanterist Franc Klemen-čič v prepiru zasadil v prsi rešetarju Francu Selin-šeku bodalo. Prepeljali so ga v bolnišnico, katero pa je te dni zopet zapustil. Želimo g. Selinšeku, da čim prej okreva! — V torek, 24. tm. se je obesil 69 letni A. Bayer, uradnik pri tvrdki Scherbaum. —,;V soboto, 21. tm. je umrla ga. Ana Majciger v 82. letu svoje starosti. Bila je vdova po profesorju Majcigerju na mariborski gimnaziji, ki je v svojih mladih letih tudi deloval v Mariboru za probujo našega življa. Pred leti smo večkrat videli milo gospo v naši sredi. — Zaprli so trgovko Hedviko Hobacher. Ponaredila je namreč na menieah podpis neke premožne prijateljice in na ta način dvignila pri nemškem »Aushilfsvereinu« nekaj črez 6000 K. — Leta 1913 je v Mariboru izstopilo iz katoliške cerkve in prestopilo k protestantizmu 50 oseb. Protestantov je sedaj v Mariboru 1651. Za c. kr. poštna praktikanta v Mariboru sta imenovana Fran Volavšek in Ljudevit Berger. — Na c. kr. sodniji najdeš skoraj v vseh razpravnih dvoranah Sudmarkine vžigalice. Slišali smo že več tozadevnih pritožb. Čudimo se naravnost, kako more predsednik okrožnega sodišča trpeti kaj takega. Nočemo trditi, da se nastavljajo nemškonacijonalne vžigalice ravno na njegovo željo, samo eno si u-pamo reči v obraz vsakomur, namreč, da je tako postopanje skrajna netaktnost napram slovenskim strankam, končno pa tudi napram slovenskim sod-, nijskim uradnikom. — Mariborski Nemci se hudu-jejo radi prihoda bosanskih pijonirjev. Morda imajo prav, kajti tlake in štafaže jim Bosanci ne bodo delali. — Naši klerikalci hočejo sedaj organizirati delavsko mladino. Čudno, prej se za to nso zanimali, odkar so pa slišali nekaj o delovanju »Narodno so-cijalne zveze« v Mariboru, nimajo nujnejšega dela kot posnemati nas. — Sicer pa jim želimo dosti uspeha.
| Priporočalo se sledeče ivrdke: |
3
S
S
Mestna lekapna pri o. ki>. opIu v MARIBORU
Telefon št. 133.
Glavni tpg, poleg rotovža.
Poštne pošiljatve 3 krat na dan.
Fluid proti protinu 1 K. — Kapljice proti želodčnemu krču 40 vinarjev. Kitajske kapljice proti zobobolu po 1 K pomagajo takoj pri izjedenih zobeh. — Mentol, poraben kot mazilo in kot ustna voda. — Liniment odpravlja najhitreje potenje nog.
S
S
Franc ?leter%
zaloga poStiiMa tf Mariboru = Korona cesta it. 10 = [
priporoča svojo bogato zalogo politiranega in motnega pohištva Iz trdega ali mehkega lesa za spalnice,	■
obednice, salone, kuhinje. Divani, otomalie, žimnice, mize, stoli in ogledala v izredno bogati izberi,	jj Domače solidno delo po posebno nizkih cenah. Postrežba točna.
Od 1. marca se nahaja trgovina y Edmund Schmidt-Gasse št. 8 (sedaj Rop)	■
Špecerijsko blago, Tino t steklenicah, premog in drya priporoča
A. lfertnik,
Maribor, Koroška cesta št. 17.
Bogata zaloga. Vedno sveže blago.

Veletrgovinama
Vilko Weixl
Maribor, Glavni trg št. 22
ima največjo izbiro vsakovrstnega papirja in galanterijskega blaga. IS
^=11=13
■0 imu iid|wcu|u ■
IjJ papirja in ga
ISsit=1E
Odpomagatio j«! Jfi Več potrebno
kupovati ali naročevati blago pri tujih neznanih trgovcih. Če želite dobiti dobro in ceno blago za moške in ženske obleke, perilo, pred pašnike, dežnike, ovratnike, posteljno peije itd. obrnite se na
Prvo slov. spodnještajersko razpošiljalnico
J. jI 5o$tarič, jYiaribor, SSK
Ceniki in vzorci na željo brezplačno.
SLOVENCI! Kupujte špecerijsko blago in deželne pridelke v narodni trgovini
Josip Šerec
Maribor, Tegetthoffova cesta 57.
Velika zaloga vsakovrstnih semen.
Postrežba točna in solidna. Cene nizke!
■ Slovenska brivnica S
m	m
» Maribor, Tegetthoffova cesta £tev. 22 ■
1 Juro Gredlič I
se priporoča slav. občinstvu za obilenjposet.
Izdeluje tudi lasulje, brade itd.^ Maskiranje za gledališke nastope po ceni.
Slaščičarna EMAN ILIGJ
jVhribor, (topola ulici il
Vsak dan sveže pecivo, ob sezoni sladoled. —|Yelika zaloga pristnega orientalskega blaga, čokolade, grozdnega sladkorja, kandlt, raznih peciv in slaščic.
]faro:ita za gostije in Veselice se točno izvršijo.
Najnižje cene.	Solidna postrežba.
Dobro urejeno za trgovce.
Trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in semenom
M. BERDAJS
MARIBOR, Zofijin trg št. 1 (v gradu)
se priporoča v nakup različnih barv in čo-pičev, raznega lesnega blaga, n. pr. škafov, brent, vil, grabelj, mlinskih kamnov za žrmlje, poljskega mavca (gipsa), najboljših umetnih gnojil, najboljše kakovosti in po najnižjih cenah.
Jak. Vezjak
krojaški mojster, Maribor Grajski trg (v Gradu)
izdeluje točno in šolnino obleke za gospode ia
dečke po meri in po najnovejšem kroju. Zaloga izgotovljenih oblek po zelo nizkih cenah.
Ivanka Weixl
(naslednica Vilka Weixla)
Maribor, Gornja Gosped^a ulica 33.
Bogata zaloga razglednic. — Papir, trgovske knjige. Zavitki, zvezki, radirke, svinčniki, peresniki, peresa, kamenčki, šolske tablice, gobice itd. itd.
JloVosti za spomlad!
Volneno iu perilno blago za dame, sukn« za gospode v veliki zalogi priporoča
M. E. ŠEPEC, Maribor
Grajski trg fitev. 2.
88=
=88
:\i no mm
(tovarna za glinske izdelke)
izdeluje iz najboljše, večkrat premlete ilovice s parno silo in okrožno pečjo vse vrste strešne in zidne opeke, cevi itd.
Cesarska cei.
v:
isce v mori
				■ ■ ms*
BI m ■ m		Vplačani deleži K 134.800"--Rezervni zaklad K 358.794-95. — Lastno premoženje zadruge K 557.439'47.		H a m m
	POSOJILNICA V MARIBORU			
	V LASTNI HIŠI T NARODNEM DOMU.			
		Sprejema hranilne vloge na p*- ij II 01 oziroma vloge ppoti /31 01 knjižice in jih olbx»estvtje po W ^ \2 |0 odpovedi po ^ |4 |0		
		Naložbe v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit.--Eskomptujejo se menice ter otvarjajo krediti v tekočem računu Položnice avstrijske in ogrske poštne hranilnice na razpolago brezplačno.		
				
n		® H ® aa^sa it^Bs ii ra ^ IgllilEllSBIlilBlieBIllIl		H
				
Iz Trbovelj. Začetkom marca se vrše v naši občini občinske volitve in — nemškutarji se z vsemi silami trudijo, da bi dobili čim večji upliv v občinskem odboru. Kako delajo, kaže sledeči dopis »Slov. Naroda« iz Trbovelj: »Da se bode vedelo, kako bi bilo mogoče pri nas utekniti celo Žaneta 'z Iblane med volilce I. razreda, naj navedemo par številk. Pred tremi leti je volilec II. razreda g. nadzornik Heutmann plačeval davka 190 K 17 v, kar odgovarja dohodkom približno 9000 K. Letos najdemo tega gospoda že med volilci 1. razreda s predpisanim davkom 474 K 27 v, kar more biti seveda edino-le posledica tega, da so mu narasli dohodki na 17.000 K. G. ravnatelj Heinrich je bil pred 3 leti sicer že tudi volilec I. razreda cer je takrat plačal 676 K 80 v davkov od svojih dohodkov (posestva nima) letnih okoli 23.000 K. Menda se ni bal, da bi ga drugi izrinili iz I. razreda, to ne, pa vseeno mu je narasla davčna dolžnost na 1689 K 20 v, kar odgovarja ravnateljevi letni plači 50.000 kron, približno kakor je plačan g. ministrski predsednik, vštevši 28.000 K funkcijskih doklad. Mi nimamo nič zoper to, če se more naš ravnatelj meriti z ministrskim predsednikom, ne, saj to je še častno za naš zakajeni graben, a čudno se nam zdi, da je mož napredoval v treh letih za celih 27.000 K. Ali je pa pred tremi leti kaj zatajil, da bi se mu naložilo manj davka? Kdo ve? Hrastniški ravnatelj g. Leiler je poskočil v treh letih pri dohodkih tudi za malenkost letnih 15.000 K, dr. Marcius za približno 3000 K. Lepo si je postlal tudi gospod Wiltschnigg, ravnatelj steklarne v Hrastniku, ki je plačeval pred tremi leti 229 K 74 v, za leto 1913 se mu je pa predpisalo davka 947 K 97 v, kar kaže, da so se mu v treh letih povzdignili dohodki od 10 na 30.000 K, torej za celih 200%, tako da je med prvimi volilci I. razreda. Srečni taki ljudje, zlasti še, če jim ni bilo treba trgati po srednjih in visokih šolah svojih raševi-nastih hlač, ampak le v ponižni hrastniški slovenski šoli. Pripomnimo še, da so še rasni nemški uradniki poskočili za 100 ali več odstotkov v plačah in so prišli tako tik I. razreda. Le za par kronic so se zmotili... Trboveljci, volitve so pred durmi, ne držite rok križem in ne zanašajte se le na par mož. Vsak naj stori, kar mu mogoče in zmagala bo poštena slovenska stvar!
Umrl je 20. tm. pri Sv. Štefanu poleg Šmarja (Štajersko) gospod Josip Podpečan, šolski vodja v pokoju in posestnik. Bodi mu blag spomin!
Iz poštne službe. Praktikantinja Angela Pavlič je imenovana za poštno oficijantinjo v Marijinem Celju.
Izpit za zidarskega mojstra je napravil pred izpraševalno komisijo c. kr. deželne vlade v Ljubljani g. Juri Ferenc, stavbeni vodja, posestnik in gostilničar pri Sv. Barbari v Slov. gor.
Na dunajski živinozdravniški visoki šoli sta bila promovirana dne 19. tm. gg. Peter Rihtarič in Stanko Arko, starešine »Akad. društva slov. veterinarjev na Dunaju«.
Iz Ptuja: (Slovensko gledališče). Kakor že znano, se uprizori v nedeljo dne 1. marca ti. ob pol 8. uri zvečer v Narodnem domu velika burka »Martin Smola«. Opozarjamo cenj. občinstvo na prireditev ter pričakujemo, da bo v nedeljo dvorana Narodnega doma nabito polna. Pridite vsi! Cene navadne.
Od Sv. Barbare v Halozah. Gledališki igri: AT risu« in »Poboljšal se je« ste se dobro obnesli. U-čenci so izborno igrali in peli. Šolarska kuhinja je dobila 54 K. — Umrl je včeraj pletar Kristovič v 75. letu. Tovariši so ga spremili k zadnjemu počitku.
—	Oženil se je predsednik bralnega društva »Naprej«, kmet Jurgec Franc, s posestnikovo hčerko Vido Emeršič v Paradižu. Tamburaši so jima igrali.
—	Jerenčeva v Brezovcu je osumljena, da je umorila novorojenčka. V nedeljo je bila sodnijska komisija.
Iz Ptuja. Cesar je podelil veletržcu, komerci-jalnemu svetniku Antonu Jurci v Ptuju vitežkl križec Franc Jožefovega reda.
Obesila se je v Ščavnici 32 let stara viničarica Frančiška Weber.
Iz Št. Jurja ob Juž. žel. V gostilni gospe Liška je vrgel v nabiralnik za Ciril-Metoda gosp. Drago Sirec 7 K 50 v namesto »avbe«.
Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v četrtek, dne 5. marca ti. ob pol 11. uri v celjski okoliški šoli.
Iz Ptuja. Nadvojvoda Friderik je daroval za streho izkopanim svetiščem poganskega boga Mitre 100 K.
V Pivoli pri Hočah se vrše v kratkem občinske volitve. Nemškutarjem se cede sline po tej slovenski občini, zato pozor!
Umrla je v Stranicah posestnica in gostilničarka Uršula Slemenšek, stara 82 let.
Od Sv. Jakoba v Slov. gor. poročajo: Posestnik Belšak in njegova žena v Ploderšnici sta pustila v torek svojih pet otrok same doma in sta šla po opravkih. Otroci so dobili vžigalice v roke in so zažgali otroški vožiček. Pri tem je :iastalo toliko dima, da se je vseh 5 otrok zadušilo.
Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se vrše letošnjo spomlad znova občinske volitve. Treba bo odločnega in složnega postopanja, da se bodo Slovenci vsaj častno postavili. Upamo, da se ne najdejo i tokrat kakor zadnjič izdajalci slovenske stvari in pa strahopetni bojazljivei, ki so celo državni poslanci in narodni voditelji!
Iz Ormoža. (Še en glas, kako so klerikalci agitl-rali pri volitvah v okrajni zastop.) Nek naš prijatelj je dobil v roke pismo tomaževske&a kaplana Močnika, s katerim je ta gospod zapeljeval kmečke volilce na napačna pota. V pismu pravi začetkoma:
»Kmečka stranka, ki hoče Središčane pometati iz okrajnega zastopa in jih nadomestiti s krščanskimi možmi, je postavila v skupini kmečkih občin te-le kandidate..« In na koncu: »Naš Škerlec bode kot »dober kristjan« seveda volil s Središčani; vi ga ne poslušajte, ampak volite može, ki so vsi na dobrem glasu ...« Najprej bi vprašali, kaka kmečka stranka je to, za katero agitirajo na tako nesramen naičn kaplani? To je farovška in nikdar kmečka stranka. Četudi kdo ne drži s Središčani, bo moral priznati, da so ti poprej kmetje ko kaplan Močnik in da je torej njihova stranka bolj kmečka ko Močnikova. In kako predrzno je, če hoče kaplan nekako osum-ničiti nasprotne kandidate kot nepoštenjake, če govori kakor da bi bili samo farovški privrženci na dobrem glasu! Kdo more trditi, da na pr. tomažev-ski Škerlec, ivanjkovski Petovar ali središki Šinko niso na dobrem glasu? Prej že ko lažnjivi, v okraj privandrani kaplani. Ce nekateri duhovniki tako politiko delajo, potem se naj ne čudijo, ako jih toliko ljudi zaničuje. Ravno v našem okraju pa še imamo v duhovnem stanu nekaj prevdarnih in v vsakem oziru poštenih mož. Storili bi dobro delo, ako bi se sami postavili proti takemu »krščanstvu« kakor kaže n. pr. tomaževski kaplan Močnik v gori omenjenem pismu. Prišlo bi med ljudi več miru, ako bi se takim nesramnostim stopilo tudi z duhovniške strani pošteno na prste.
Iz Ptuja. Popotnik nam piše: V začetku tega meseca sem se podal neko nedeljo popoldan po kupčiji. Napotil sem se iz Ptuja čez Polenšak k Sv. Tomažu. Na Polenšaku sem se v Šorijevi gostilni malo zamudil, da se je skoraj naredila noč. Ko počasi korakam skozi Bratislavce ter pridem do savske meje, zaslišim neko vpitje in kričanje. Misleč, da se je zgodila kaka nesreča, pospešim korake, da bi se prej prepričal o vzroku \ pitja. Ko tako hitim proti savski kapeli, mi udarja na uho ženski krik in cvilenje. Prišedši do kapelice, vidim pri mesečini na bližnjem travniku pet oseb v starosti od 20 do 25 let, dva fanta in troje deklet, da so se na ledu drsali kakor šolarji in zraven vpili in cvilili kakor da bi zblazneli. Gledam jih in se nasmehnem, a fanta mi takoj ponudita »aufbiksa« in grozita mi s pretepom, dekleta pa mi pravijo, da jih ni treba gledati. Ce vas je sram, si mislim, da vas kdo vidi, zakaj pa potem doma pod toplo odejo ne ostanete, temveč se tukaj po noči s fanti na ledu drsate. V bližnji gostilni, kjer sem prenočil, sem tudi zvedel, da so omenjeni drsači vsi udje Marijine družbe in mladeniške zveze in da se drsajo in vpijejo vsaki večer včasih čez polnoč. Lepe razmere!
Trgovsko-obrtna zbornica v Gradcu je v svoji plenarni seji dne 13. februarja izvolila za predsednika komercijalnega svetnika Franca Kloiberja, za podpredsednika Edvarda Keila. Zbornica si postavi letošnje leto vsaj lasten dom.
Iz Ptuja. Pred okrožnim sodiščem se je vršila pred kratkim obravnava proti onim možem in fantom, ki so 16. novembra natepli v Poštrakovi gostilni pri Ptuju nekaj pijonirjev in tri težko ranili. Kakor znano, ie takrat »Štajerc« pisal, da se je vnel pretep vsled sovraštva Slovencev do avstrijskih vojakov. Obravnava je pa pokazala, da se je pretep pričel vsled tega, ker je krčmar nastopil proti pijonirjem, ki niso hoteli plačati tega, kar so pojedli in spili. K temu konfliktu je še prišlo to, da so kmečki fantje skrili nekemu pijonirju bajonet. Pričel se je splošen pretep, v katerem so se proti pijonirjem »postavili« z noži in železnimi palicami krčmar Poštrak, njegov sin, dalje neki Ribič, Panko in brata Erjavec. Dobili so vsi po dva do pet mesecev težke ječe.
Današnji številki smo priložili letak o umetnih gnojilih, ki ga priporočamo v branjo kmetovalcem.
Beležke.
Na Nižjem Avstrijskem se upelje po vseh občinah izven Dunaja za volitve odborov proporci-jonalna volilna pravica, to se oravi, na vsako stranko, ki se volitev udeleži, odpade po razmerju oddanih glasov primerno število odbornikov.
Beg kmečkega ljudstva na Kranjskem Iz katoliške cerkve. V podobčini Goridol pri Št. Janžu se posvetujejo kmetje o tem, da bi izstopili iz katoliške cerkve in postali pravoslavni. To pa zaradi tega, ker jih domača duhovnika zaradi naprednega političnega mišljenja preveč sovražita in preganjata. Ni dvoma, da bodo prišli ljudje tudi pri nas na te misli, ako bo trajalo politično divjanje duhovščine še v isti meri naprej.
Nabiranje krajepisnih imen. V drugi polovici preteklega leta so Matici Slovenski izročili zbirke krajepisnih imen: gdčna Franja Hribar, učiteljica v Laporju (Štaj.), in naslednji gospodje: Ante Beg, pot. uč. dr. sv. C. i. M., Vinko Brce, naduč. v Št. Janžu in Božo Račič, naduč .v Kalu (po g. M. Hočevarju, strok. uč. v Krškem), Jan. Tomažič, nad-učitelj v Tinjah, Sr. Pečar, naduč. v Št. Pavlu pri Preboldu, Sr. Nagu, naduč. v Orehovici, J os. Cenčič, šol. vodja pri Sv. Roku ob Sotli, Fr. Zupančič, nad-učitelj v Št. Rupertu pri Št. Juriju ob J. ž., Mart. Šamprl, nadučitelj v Makolah, Hugon Plhak, učit. v Poljčanah, S. Krotky, uč. v Sladki Gori, Davorin Detela, abiturijent II. gimn. ljublj. (po g. prof. drju Ilešiču), po g. ravnatelju drju Jos. Tominšeku naslednji gg. dijaki mariborske gimnazije: Al. Ciglar, Cir. Curin, Janko Firbas, Kari Pvosi, Št. Stiper, Al. Sunčič, Maks Šnuderl iz VIII. r. in Iv. Greif, Fr. Jug, Andr. Klemenčič, A. Kramperger, A. Repič, Al. Skuhala, Jak. Šturm, Ant. Tomažič, Oton Vreča iz VII. r., po g. prof. drju Zmavcu naslednji gg. dijaki I. gimn. ljublj. VI. r.: Greg. pl. Fodransbcrg, Slavko
Jurkovič, Ferd. Ničemar, Ivan Puci. Matica Slovenska se gospodični in vsem tu imenovanim gospodom najiskreneje zahvaljuje za njih trud in prizadevanje za nabiro krajepisnih imen.
Ustrelil je v četrtek neld delavec Canjer v Trstu ravnatelja velike ladjedelnice Stabilimento. Ravnatelj Pichler je bil pri delavstvu zaradi svoje strogosti skrajno nepriljubljen.
Novi albanski knez. Nemški princ Viljem Wied je 8. februarja izjavil, da sprejme albanski prestol. Zahteva pa, da mu morajo velike države zasigurati večje posojilo za Albanijo. Viljem Wied je protestant; kot kristjana ga imajo venda rrajši katoliški in pravoslavni Albanci, mohamedanskim pa ni veliko zanj. Svojo prestolico bo imel novi albanski knez v Draču, kjer že celo zimo pripravljajo zanj neko ednonadstropno »palačo«. V Drač bodo spremili novega kneza »zaradi časti« avstrijski in italijanski vojaki. Imel bo trdo delo, predno bo navadil albanske roparje le malo na red. Dobro bo vsekako, da se da za vsak slučaj visoko zavarovati na življenje.
Glasbena Matica v Ljubljani javlja svojim članom in glasbenim krogom, da so za člane namenjene muzikalije za društveno leto 1913/14 ravnokar dotiskane. Člani Gl. Matice, ki plačujejo letno članarino 6 K, dobijo letos 3 zvezke muzikalij dragocene vsebine in sicer: 1. Dr. Ant. Schwab: Zlata kanglica, za sopranski samospev, meš. zbor in veliki orkester. Izdaja s spremljevanjem klavirja in harmonija. 2. Ant. Lajovic: Gozdna samota. Tro-glasen ženski zbor, s spremljevanjem orkestra. Izdaja s spremljevanjem klavirja. 3. 12 slovenskih in hrvaških mešanih zborov. Uredil M. Hubad, ki obsega: 1. Dr. A. Schwab: Koncertno kolo »Še ena«. 2. E. Adamič: Tri večerne pesmi: a) Solnce zašlo je za gore, b) Solnce se je skrilo, c) 2e iz daljave mrak prihaja. 3. Dr. G. Ipavic: »Milada«. 4. Slov. nar. pesem »Slovo«, harm. Jos. Pavčič. 5. 6 za koncertno izvajanje prirejenih hrv. narodnih pesmi, ki sta jih priredila Ant, Andel in Iv. pl. Zaje: O, jesenske duge noči. — Igra kolo. — Češi me, češi! — Dragi je daleko. — Prevarani zet. — in Oj, kavano! Te skladbe se dobivajo pri Gl. Matici v Ljubljani. Vsako pomnoževanje je po zakonu prepovedano. Hrvaške narodne, za koncert prirejene Andelove se smejo javno izvajati le, če si je izvajajoče društvo kupilo pesmi pri skladatelju Antonu Andelu v Zagrebu, ki je te pesmi izdal pod naslovom »Narodne pjesme iz hrvatskih krajeva I. svezak« ali pa prej omenjeni zvezek »Gl. Matice« v Ljubljani. Tržna cena za nečlane znaša za vsak zvezek letošnjih Matičnih izdaj — 3 K.
Razdelitev VI. »Narodne zbirke«. Pri izvan-rednem občnem zboru »Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju« dne 27. decembra se je razdelila »Narodna zbirka« v znesku 1225 K — na sledeči način: Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 100 K; Savinjska podružnica »Slov. planinskega društva« 100 K (ustanovnina); »Klub« (za ljudske knjižnice) 100 K; Dijaška kuhinja v Celju 100 K; Dijaška kuhinja v Mariboru 100 K; Dijaška kuhinja v Ptuju 50 K; Dijaško podporno društvo v Gradcu 50 K; Dijaško podporno društvo na Dunaju 50 K; Dijaško podporno društvo v Pragi 50 K; Čitalnica v Celju 50 K; Šoštanj (čitalnica, Sokol, knjižnica in šolarska kuhinja) skupno 50 K; Čitalnica v Voj-niku 25 K; Sokolski dom v Celju 30 K; Sokolski dom v Hrastniku 25 K; Sokolski dom v Rajhenburgu 25 K; Slovenski Sokol v Gradcu 25 K; božičnica na Muti 20 K; božičnica na Polzeli 15 K; podružnica »Branibora« v Celju 10 K; Spodnještajerski Narodni svet 10 K; šolarska kuhinja pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 15 K; Javna ljudska knjižnica v Velenju 50 K; Ljudska knjižnica v Ljutomeru 50 I<; ljudska knjižnica v Št. Pavlu pri Preboldu 20 K; ljudska knjižnica na Polzeli 20 K; ljudska knjižnica pri Sv. Petru na Medvedovem selu 15 K; ljudska knjižnica v Dobovi 10 K; Dr. Vošnjakova ljudska knjižnica v Slov. Bistrici 15 K; Zveza narodnih društev v Celju 20 K in podružnica »Prosvete« v Mariboru 25 K. Skupno toraj znesek 1225 K. Omeniti moramo, da smo ustregli vsem prošnjam, ki so nam bile vposlane pravočasno! Da smo zmanjšali letošnje leto prispevke dijaškim podpornim društvom v Gradcu, Pragi in na Dunaju je pač umevno z ozirom na dejstvo, da je letos pobiral posebni vsedijaški odsek v to svrho. H koncu dovoljuje si izreči vsem cenjenim nabirateljicam in nabirateliem za izkazano požrtvovalnost in trud, vsem darovalcem za prispevke najsrčnejšo zahvalo. — Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju.
Kranjski deželni zbor zboruje že od začetka februarja. Zadnje volitve so klerikalno stranko tako prestrašile, da skuša sedaj na vse kriplje pregovoriti naprednjake in Nemce, naj b1 dovolili v pre-uredbo deželnega volilnega reda. In sicer v tako, da bi bila klerikalcem še zanaprej vsa moč v kranjskem deželnem zboru zasigurana! Naprednjaki seveda v to nočejo privoliti. Ne bo dolgo in tudi Kranjcem se vremena zjasnijo!
Kmetijski vestnik.
KUPČIJA Z UMETNIMI GNOJILI.
Zadnje dni je nastalo po savinjski dolini in po Posavju hudo razburjenje. Ljudje so namreč zadnjo zimo kupili od raznih agentov velike množine u-metniih gnojil in sicer so prodajali agentje za neke tvidke v Pragi, ki jih po naših krajih živ krst natančneje ne pozna. Po savinjski dolini in po Posavju prodaja tvrdka Blovski in drug, po drugih krajih tvrdka Schweger iz Prage.
t:v
Zdravstven pomen jedilne masi! z,Cere»*
leži t njeni popolni Čistosti in pristnosti. To v* posebno idodec
dobro cenili. SaJ ravno zaradi tefta, ker fe jedilna mast „Ceres" popolnoma Cista, je tako lahko prebavljiva. Svofo čistost prenese v želodčni sok in v kri. Čistost pomeni toraj isto kakor zdravje. Sdddbtova jedilna ""»«♦ „Ccrcs" je za kuhanje ravno tako izvrstna kakor za praienje in pečenje.
Čeh Edvard Reich, učitelj neke moravske kmetijske šole, je izdal knjigo: »Goljufija v kupčiji z umetnimi gnojili«. V tej knjigi, ki je izšla v češkem Jeziku in se je na to prestavila tudi na nemško in poljsko, opisuje pisatelj, kako razne tvrdke s pomočjo brezvestnih agentov spravljajo med kmetovalce ničvredna ali malovredna umetna gnojila za drag denar. Po imenu navaja te tvrdke In med njimi se nahajata tudi tvrdka Blowsky & Comp. v Pragi in tvrdka Josef Schwenger v Kraljevih Vinogradih pri Pragi.
O tvrdki Blowsky & Comp. navaja imenovana knjižica sledeči slučaj: Propadala je v nekem kraju potom svojega agenta 5 vagonov kali-superfosfata in sicer po 15 K 44 v za 100 kg. Natančno preiskovanje je dognalo, da dotično blago ni bilo več vredno, kakor 8 K 11 v za 100 kg, torej so kmetovalci pri 100 kg plačali 7 K 33 v preveč, pri celem vagonu 733 K preveč in pri vseh petih vagonih 3665 K preveč. Podobni slučaji so se s to tvrdko dogodili tudi v drugih krajih.
Cisto podobne slučaje opisuje na dolgo tudi o tvrdki Schwenger, ki je istotako mnogo predrago prodajala umetna gnojila.
Nemško glasilo štajerske kmetijske družbe z dne 16. februarja 1914 piše, da je dobila vzorce gnojila od tvrdke Blowsky & Comp. Preiskovanje je dognalo, da je tisto gnojilo, ki ga ta tvrdka prodaja pod znamko SI vredno 4 K 44 v, drugo pod znamko CI pa je vredno 5 I( !>9 v za 50 kg. Kmetje pa plačujejo za prvo po 5 K 86 v za 50 kg in za drugo po 9 K 25 v za 50 kg. V prvem slučaju plačajo pri celem vagonu po 10000 kg preveč 288 K, v drugem slučaju pa 652 K prevč.
Omenjamo, da zbira Zadružna Zve?.a v Celju istotako vzorce teh gnojil in bo svojčas objavila u-spehe preiskovanja.
Svarimo ob enem kmetovalce, naj nikdar več ne kupujejo umetnih gnojil od agentov.
Priporoča se edinole, da se povsod obračajo na domačo posojilnico ali pa na bližnje kmetijsko društvo in naj poskrbe, da bodo te korporacije zbirale naročila med kmetovalci in skupno naročala blago v celih vagonih. Kmetovalci si bodo s tem prihranili lepe tisočake.
TRSNA REZ IN ŠKODA VSLED POZEBE.
Dasi je našim vinogradnikom in viničarjem povečini znano, da je trtna rez ena najvažnejših opravil v gorici, in se je podajal o tem že često pouk v raznih tečajih, predavanjih in člankih naših stro-* kovnih in drugih listov, vendar se ravno pri rezi najbolj greši; zato ne bo odveč, ako opozorimo v naslednjih vrsticah rezače in vinogradnike na glavne in največje pogreške, poleg tega tudi na posebnosti, ki se imajo upoštevati zlasti pri letošnji rezi
Ako si sedaj natančneje ogledamo posamezne trte, se prepričamo, da bomo morali letošnjo rez brez ozira na vrste deliti na 3 skupine. Najdemo namreč 1. popolnoma razvite in.zdrave, 2. vsled lanske pomladne pozebe dne 13. in 14. aprila in 3. vsled letošnje zimske pozebe poškodovane trte.
a)	Popolnoma zdrave trte bo trebalo obrezati celo normalno, kakor je vobče predpisano. Kako se ima izvršiti normalna rez, o tem se je že veliko govorilo in pisalo, vzlic temu še se rezači v mnogih slučajih ne ozirajo na temeljna pravila, da bi upoštevali: način vzgoje, vrsto, moč trte, vzgojni in rodni les itd. Rezač se često ne zaveda in ne pomisli, da je od njegove roke odvisen istoletni pridelek (recimo, da ga ne vzame kaka ujma), nadalje vzgojni in rodni les za bodoče leto. Mnogo bi se doseglo že s tem, ako bi rezač, preden začne rezati, si dotični trs dobro ogledal ter preudaril, koliko mu sme narezati oziroma pustiti, da se doseže kar največji pridelek, poleg tega pa vzgoji potrebni les. Ko si je ogledal dodobra trs, naj si poišče porabne poganjke, pri čemur naj zopet meri na pričakovani pridelek ter upošteva obliko trsa. Praviloma se naj izbero poganjki na lanskoletnem lesu, po možnosti na spodnjih reznikih, ker se mora trs ohraniti v pravilni višini in ker so le-ti poganjki rodovitni, kar pa je često celo viničarjem neznano.
b)	Pri onih trtaji, na katerih nahajamo vsled lanske pomladne pozebe le posamezne poganjke ali pa istih na njih niti ni, bodo se morali obrezati
poganjki iz starega lesa na kratke reznike, da dobimo potrebni vzgojni les in obenem obdrži trs pravilno obliko, dasi morda pri tem ne bomo mogli pričakovati bogve kakega pridelka. Nasprotno temu naj se poganjki na dveletnem lesu, bodisi da so isti tudi na lanskih locnjih, primerno obrežejo, da se pospeši s tem po možnosti pridelek.
c) Kakor je znano, pozebejo v ostri zimi trte; tudi letos nahajamo vsled hudega mrazu pri občutljivih vrstah kakor so: slankamenka, poščip, mu-škatelec i. dr. že do 50% pozebljenih očes; v nekaterih nasadih, kjer tvori poščip poglavitni del, ne moremo vsled tega že vnaprej pričakovati zadovoljivega pridelka. Da pa se škoda kolikor mogoče umanjša, bode treba letošnjo rez prav vestno o-praviti. Ker je škoda glede na vrsto, okolico, lego in zrelost lesu lahko zelo različna, je pred vsem potrebno, da se zelo natančno preiščejo oči. V to svrho se odrežejo od vsake vrste (sorte) in lege različno močni poganjki, na katerih se natančno preiščejo vsa očesa. Zdrava očesa so vedno zelena, dočim so pozebla očesa več ali manj črn-kasta. V največ slučajih, kjer se gre vobče za škodo, so pozebla samo glavna očesa, a stranska očesca so ostala zdrava. Le-ta stranska očesca bodo nam dala sicer poganjke, toda malo grozdja; zato pa bo potrebno, da pri letošnji rezi nadomestimo število pozeblih očes s tem, da urežemo več reznikov, pustimo daljše locnje, ali pa namesto samo enega, urežemo dva locnja.
A. Pirstinger, dež. pot. učit.
JEJTE SADJE!
Sadje in sadni izdelki dobivajo med živili vedno večjo veljavo in vrednost za mlade in stare, za zdrave in bolne. Povsod čujemo iz zdravniških ust klic: Manj mesa, več zelenjadi in sadja! Manj beljakovin in tolšče, več ogljikovih vodanov in rudninskih Snovi! Kako lep in posnemanja vreden zgled so nam v tem oziru rdečelični, nepopačenl otroci, ki z največjim tekom in slastjo hrustajo še tako malovredna jabolka in najtrše suhe hruške, nič kaj pa ne marajo za meso, sir, surovo maslo, jajca itd.
Naše ljudstvo baš nima prilike, da bi se pre-najedlo mesa in kar je še drugih takih »dobrih« in dragih reči, vendar pa vobče mislimo, da obstoji višek blagostanja v tem, da imamo v izobilju mesnih jedi. To je pa jako krivo mnenje. Poleg naravnega vsakdanjega opravila našemu ratarju največ pripomore k zdravju naravna rastlinska hrana, nasprotno pa bolehajo in veliko prezgodaj mrjo mestni ljudje.; največkrat vsled preobile, enostranske mesne hrane.
Razen zelenjadi in sočivja je pač sadje tisti pridelek, ki bi ga morali tudi pri nas začeti uživati bolj redno in več kakor doslej. Poleg kruha naj bi bilo sadje vsakdanja hrana skozi celo leto in v vsaki hiši vedno v zalogi ali suho ali sveže ali v kakoršnikoli drugi obliki.
Pri vsaki slovesni ali neslovesni priliki vidimo na mizi pijačo, pa ne nedolžne vode, ampak »rujno vince«. Prav redkokje, posebno po kmetih, pa pride komu na misel, da bi dejal na krožnik jabolk. Ko-jsila ali večerje v gostilni si skoraj ni mogoče misliti brez merice piva ali vina. Ko bi zahtevali namesto pijače svežega sadja, bi se nam smejali, dasi bi jabolka po kosilu ali po večerji veliko bolj teknila kakor merica piva ali vina. V hotelih in mestnih gostilnah vidimo sicer tu in tam na mizah na dragocenih podstavkih nakopičenih jabolk, hrušek, oranž itd., ali to je večinoma za okras mize. Redek je gost, ki seže po kakem sadu, pa še ta ga mora plačati nesramno drago, tako da ga navadno za vselej mine veselje do take vsladkosnednosti«.
Za kosilo ali večerjo dobimo po gostilna!) poleg juhe navad;:o precej veiik kos govedine ali pečenke, a samo za dve žlici prikuhe ali par peresc solate. Kako skopi in varčni so pa šele z vkuhanim sadjem! Postrežejo nam s par kosci kakih hrušek ali češpelj in za nameček dobimo eno ali dve češnji! Narobe svet!
Po večjih železniških postajah in križiščih se zlasti poleti in proti jeseni vse tare lačnih in žejnih potnikov. Tu gostilničarju nikoli ne zmanjka raznih »kranjskih« in »nekranjskih« klobas, gnjati, sira, surovega masla, še manj pa piva in vina. Zastonj se
pa oziraš po sadju in sadnih pijačah. Kvečjemu nam kdo ponudi kako oranžo ali pa kje v oddaljenem kotu boječe čaka kupcev preprosta kmetica, ki je prinesla koš sadja naprodaj.
Kako je v tem oziru v naših zavodih, kjer prehranjujejo skozi dolga leta stotine mladih ljudi, nam je tudi znano.
Našteli bi lehko še mnogo enakih prilik, kjer bi se dalo vpeljati sadje namesto ali vsaj poleg drugih veliko dražjih in manj primernih živil, kjer bi se vsaj poleg alkoholnih pijač prodajali tudi naravni sadni in grozdni sokovi.
Koliko okusnih, tečnih, zdravih in cenenih jedil se da pripraviti iz sadja! Kako slastna so pečena, pražena in na razne načine vkuhana jabolka! Ali kako priljubljen je ponekod navadni jabolčnik ali čežana! In pa suho sadje! Vsakdo je prepričan, da bi dosegel delavec, najsi bo na polju ali delavnici, večjih uspehov, ako bi jedel suho ali kuhano sadje in pil sadjevko, kakor pa da pije žganje in kadi ter žveči tobak. In vendar koliko se popije žganja in kako malo se poje sadja! Kako neznane so pri nas sladke sadne pijače!
Nekaj let že opazujemo sicer za sadjarstvo precej zanimanja. Ali to zanimanje je enostransko. Navadno mislimo, da je vse doseženo, ako sadno drevje pridno sadimo in gojimo in pridelano sadje prodamo. Za razširjanje domačega konsuma pa se ne brigamo in ne pomislimo, da se mora vporaba, uživanje sadja širiti toliko kolikor produkcija. Res je sicer, da je razvoj našega sadjarstva v sedanjih nazmerah precej odvisen od sadnega izvoza, toda pomniti moramo, da se po vseh državah trudijo na vse kriplje, da bi doma pridelali toliko sadja, kolikor ga potrebujejo, in prav lehko se zgodi, da bo sadna kupčija v kratkem času zelo opešala. In kaj potem? Doma bomo morali použiti več sadja. In ako ga bomo uporabili pametno, narodno gospodarstvo ne bo trpelo škode.
Na delo torej za razširjenje sadnega konsuma! Zaveden sadjar naj ,bo vedno tudi ljubitelj sadja! Z dobrim zgledom bo marsikoga prepričal In pridobil za pametno in koristno stvar. Pred vsem iz-kušajmo vpeljati redno in dosledno uživanje sadja v svoji družini, v domačem gospodinjstvu. Pri vsaki priliki pa širimo to misel tudi v javnosti! Povsod zahtevajmo sadje in sadne izdelke, naj si bo v domači ali mestni gostilni, bodisi po železniških restavracijah ali po drugih primernih krajih doma ali v tujini. Tudi drugod delajo tako z najboljšimi uspehi.
»Slov. Sadjar*.
Dendrin ali v vodi raztopljen karbolinej. Ta
tvarina, v vodi raztopljena in v poljubni množini zmešana z njo, dobi mlečno barvo in se nikoli ne zgosti; zato se tudi ni bati, da bi se škropilnica zamašila z njo. Za škropljenje nam služi navadna trtna škropilnica. Ako dendrin hranimo v dobro zaprtih posodah, se ohrani neizpremenjen več let.
Varstvo pri
ranah.
prasfro
Slavno, že Bkozi 40 let tisočkrat preskušano in izborno se obnašajoče antiseptično
domače mazilo
Čuva pred onesnaženjem, vnetjem ran, lajša boleCine, vpliva na hitro ozdravljenje in se ga kot vlažnega mazila ne more pogrešati v nobeni hiši.	63
1 pušžica 70 v. se razpošilja vsak dan proti predplačila, 4 pašCice za K 316 10 pušCic za K 7"— poštnine prosto na vsako postajo.
B. FRAGNER, ^žkJkd=
lekarna „Pri Črnem orla PRAGA, Mala stran, ogel Nerudove ul. št. 203
Zaloge v vseh avstro-ogrskih lekarnah.

^IMilillililM Weobolelosfi
opilnlh organov
bolezni
k
lovski kašelj,navadni kašelj.prehlajenje,mflueiicmu TSS&^S&lfSt* SIROLIN "ROCHE
Lotu se a KM,-v vseh lekarnah.	r '
- - .i,. ^ i^f Y
Preden ga rabimo, ga moramo dobro premešati in zliti v primerno množino vode, najbolje nekoliko mlačne; najboljša je deževnica. Za zatiranje raznega mrčesa in rastlinskih zajedalk v zimskem času je vzeti 10 do 15% raztopino (1--1^ kg na 10 1 vode), zoper raka na drevju pa 30i—50% (3—5 kg na 10 1 vode). Dendrin je zanesljivo in izvrstno sredstvo skoro zoper vse zajedalke na sadnem drevju, kakor: zoper krvave uši, kaparje, goseničjo zalego, jabolčnega molja, raka. mah, lišaj, škrlup itd. Uporabljamo ga najlažje in najuspešneje po zimi, ko je drevje golo. Vobče je pomniti, da se vzame za kočiščasto. sadno drevje vedno nekoliko šibkejša tekočina, kakor za pečkasto.
Omela aH ptičji Hm (viscum album) se pokon-čuje najlaže pozimi. Ako se nahaja ta grda zaje-dalka na mlajših, tanjših vejah, naj se odžaga veja kakih 20 cm pod napadenim mestom. Ce pa raste veja na debelejših vejah, jo moramo izrezati z ostrim nožem ali izsekati s sekirico s koreninami vred in rano zamazati.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Griže, Št Jur, Blanca: Pride. Prosim potrpljenja.
Protiu, reuma-tizem, ozebline
izginejo, ako rabite
od mnogih zdravniških autoritet priporočeni
CONTHREUMAN
To sredstvo služi za hitro pomirjenje in odpravo bolečin. oteklin, napravi členke zopet gibljive, odpravi mravljince in hitro upliva pri masiranj n, ribanju ali obvezah.
1 tnba 1 krono.	62
Izdelovalec In glavni zalagatelj
B. FRAGNER, lekarnar
dvorni založnik, PRAGA III, 5t. 203. Če se pošlje denar naprej, se dobi franko 1 tnba za 1 K 50 v 5 tub „ 5 K - v 10 „ „ 9 K - v
Pazile na ime preparata in Izdelovalca.
Zaloga v lekarnah.
Zakaj zasluži
f kocka za govejo juho
najpopolnejše priznanje občinst-va? Ker jo izdeluje že skoro 50 let obstoječa in svetovno nana
-ova
; družba. Liebig-ova družba dobiva mesni izvleček, ki ga porablja za svoje kocke, izključno v lastnih tovarnah, ki delujejo pod znanstveno kontrolo in more II zato prevzeti za dobro kakovost j 0X0 kock za govejo juho m mm vsakeršno mogoče jamstvo. JI
V najem se da
takoj malo posestvo, pritlična hiša pri Petrovčah ob državni cesti, hlev, kozole, 2 orala zemlje, brajde, velika njiva. Krasna lega. Najemnina letno 700 K. Naslov pove upravništvo »Narodnega Lista«.
Tehnični učni zavod Potolkli ,
(Bodenbach) na Labi. Izobrazba bodočih inženirjev, arhitektov, tehnikov, kemikov.
Mala oznanila.
Vsaka mastno tiskana beseda stane 10 Vin., navadno tiskane pa po 6 vin. Znesek se mora vposlati vnaprej, ker se sicer ===== iuserat ne priobči. =====
Njiva
v Gaberjih poleg čečeka se odda za primerno ceno v najem. Več pove dr. Juro Hrašovec. odvetnik v Celju.
28 1
Parizap
izvrstno ohranjen, proda po ugodni cnni Podbevšek Miha, Sp. Hudiuja št. 17 pri Celju.	99 2-1
Naprodaj je gostilna
sredi večje vasi tik glavne ceste na Spod. Štajerskem. K gostilni je še drugo poslopje za najemnike z gospodarskim poslopjem, kakor tudi nekaj polja in gozda ter se lahko redi nekaj svinj in par govedi. Več se izve pri Alojziju Jug, Ruše, Štajersko.
103 4-1
Sprejme se mlad trgovski pomočnik
dobro izvežban v manu-faktnri in špeceriji, narodni Slovenec, zmožen tudi nemškega jezika. Ponudbe na: Daniel Omerzu, Slovenska Bistrica.
101 2-1
Iščem več mizarskih
pomočnikov in dva
učenca
od boljših starišev, katera bi imela veselje do mizarstva. Franc Mahen,
mizarstvo s stroji v Trnov-ljah pri Celju. 102 2-1
T najem se da
malo posestvo marca meseca. 2.000 drogov hmelja. En oral je sadnega vrta. 2 orala travnikov in 4 orali njiv. Da se v najem s pohištvom in potrebnim orodjem na 5 let. Najemnina po dogovoru. Več pove upravništvo „Nar. Lista".
105 1
Hišaz dobro upeljano dolgoletno trgovino
pri farni cerkvi na Dolenjskem, se proda takoj pod ugodnimi pogoji. Treba je 3—4000 K. Ponudbe na npravništvo.	95 2 2
Golša in debeli vrat.
Kdor se tega hoče rediti brez joda, brez medicine, v kratkem času s sredstvom, ki ga je nekdo, ki je na tem trpel, sam iznašel, naj se obrne na: kemično tovarno Paracelsus, Sternberg (Moravsko). Vprašanjem je priložiti 2 znamki. 40 10-3
V Celju, Glavni trg 12
se odda lep lokal na ulico s kuhinjo in kletjo od 1. maja 1914 naprej v najem. Odda se tudi lokal s kuhinjo za se; kuhinja primerna za skladišče in klet sama za se. — Več pove g. 1. LEON ravnotam. 67 3-3
Dobro upeljana pekarija
v Sevnici na Štajerskem, z novo hišo in z vso pripravo se zaradi preselitve pod zelo ugodnimi pogoji proda. Natančna pojasnila daje: Dav. Frančič, Ljubljana, Gosposka ulica 4.	14 3-3
ftDOR
je s svojim
želodcem
^^	in ^nAiinm
in črevom nezadovoljen
jemlje naj rBdilO nekaj {asa DrmedTrauba ielodčni prašek
0ASTRICIN
Učinek preseneteljiv Dobi se v vseh apotekah
Velika sjotlja stane 3 Kr.
GLAVNA ZALOGA:
Sternapoteka. Dunaj, IV. Favoritenstrasse 25. ^Prospekti gratis in ffžftcoj
k Zdravniki dobe za I poskusnjo Gastrlcir I brezplačno-
V Celju se dobi:
v lekarnah Oto Schwarzel & Co., M. Rauscher.
68 12-3
! 500 kron !
vaui plačam, ako moje „Ria- balzam" ne odstrani kurjih očes, bradavic, trde kože v 3 dneh brez bolečin. Cena škatljice z garancijskim pismom 1 K. Kemeny, Košice (Kaschau)I. poštni predal 12/227, Ogrsko
Iščem krojaškega pomočnika
za veliko delo. Mesto je stalno. Mate Ju riši č, krojaški mojster, Pazin. Istra.
21 2 -2
V rejo bi vzela otroka
najraje dekle, ki je že shodilo — proti gotovemu plačilu. Terezija Kokot, Zavodna 73. pošta Celje.
Želim kupiti mlin
z dosti močno vodo. na 4 do 5 tečajev in nekaj malega pose-tva zraven, blizu kakšnega trga ali fare.
Ponudbe je poslati na Anton Golob, Radeče, 92 pri Zid. mostu. 90 2-L
Davek na špirit!
Vsled kolonalnega zvišanja davka na špirit, katero je stopilo v veljavo že s prvim februarjem, je potrebno, da si izdelujete vse špirituose sami. Oni, ki si hočejo to izdelovanje po praktični metodi urediti in si 8 tem mnogo pritisniti, naj se takoj obrnejo pod šifro ,.Veliki prihranki 4351" na anončno ekspedicijo M. Dukes Nacbfg., A. G. I>unaj I/l Wollzeile 9. Dotična tovarna pošlje takoj strokovnjaka zastonj na lice mesta.	20 2-2
V najem se vzame
eventuelno tudi kupi mala liišca za zelo mirno stranko, ne predaleč od Celja, po možnosti malo vrta poleg. Najemnine se plača 4—500 K letno. Naslov pove upravništvo »Narodnega Lista«.
Namesto 12 K le 5 «
20000 parov čevl| ev
na zavezo, iz zelo dobrega usnja, ki so bili določeni na Balkan, so mi vsled vojske zaostali. Moram to zalogo v kratkem prodati in zato prodajam čevlje pod izdelovalno ceno za 5 K par. V zalogi so v vseh velikostih moški in ženski. Razpošilja po povzetju Eksport Arnold WeliS, Dunaj VI., Gumpeudorlerstrasse 139/71. 11
Za prodajo prTOTrstDlh kmetijskih potrebščin
iščemo dobrega okrajnega
zastopnika,
ki ima živahne zveze s kmečkim ljudstvom. Pogoji ugodni. Dopise sprejema tov. »Centralm", Neutitschein, Moravsko.	48 5-8
Pozor!
100.000 parov čevljev 4 pari le za K 9'—!
Ker je več velikih tovarn ustavilo plačila, se mi je naročilo veliko množino čevljev prodati pod izdelovalno ceno Prodam torej vsakomur 2 para moških In 2 para ženskih čevljev na zavezo, črne ali rumene, obite, elegantne ponovi fasoni, velikost po cm. Vsi širje pari stanejo K 9'—, po povzetju. S. Landau, Krakov, Berka Joselewicza 3, 1407.
Se lahko zamenja, tudi se denar vrne.	9

S
13
£
le
M
Kakor gnojite,
tako bodete želi!
Tomasova žlindra
l
Stern^-^IVIarke	®
tIMSCTRAACNC SJHUTZ»A«£
je preizkušeno in eeneno fosfornoklslo umetno gnojilo za pomladansko setev.
Gotov nčlnek!	Tlsok donesek 1
Tomasova žlindra zajamčeno čista in polno-odstotne vrste se prodaja v plombiranih z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah.
Dobi se povsod, kjer vidite plakate umetnih gnojil z zvezdno znamko ali pri
tovarnah za Tomasovo žlindro
(Thomasphosphatfabriken) dr. z o. z.	Berlin W. 35.
^ ^ Svari se pred manj vrednim blagom!
3
b m
3 m
3
m
b H
3
H
3
H
3
M
3
M
3 m 3 m
6 »i M
3
M
3
m
3 ■
3
31
M
P1
M
bi M
33 parnikov!
33 parnikov!
Avstro-Amerikana, Trst
Redno prevažanje potnikov in blaga v Severno in Južno Ameriko, Kanado čez Grško, Italijo, Severno Afriko, Špansko in Portugalsko.
V mrzlem letnem času v
Sever, in Južno Ameriko
po Bolnčnem jugu Sredozemskega morja. Z bivanjem v Patrasu (Grško), Palermu ali Neaplju, Alžirju, Barceloni, Almeriji in Lizboni.
Prihodnji parniki vozijo iz Trsta:
„Cesar Franc Jožef" 14. februarja, „Frančeska" 18. februarja, „Belvedere" 21. februarja, „Martha Washington" 28. februarja. — Kombirane zabavne vožnje na Sredozemskem morju na velikih amerikanskih parnikih.
Pojasnila dajejo ravnateljstvo v Trstu, Via Molino Piccolo štev. 2 in A. Kiffmanna naslednik, Maribor Grajski trg št. 3.	42 26-2
f
so postali dokaj cenejši.
Dokazano najuspešnejše, najcenejše nadomestilo za ogljikovo kislino za vse vrste zemlje in sadežev, prekaša vsled svojega zanesljivega, hitrega vpliva vsa druga priporočena fosfornoklsla gnojila !
Amonijakove, kalijeve, salpetrove-super-fosfate kot najboljša sredstva za uspešno, izplačajoče se gnojenje dobile pri vseh tovarnah, trgovcih in kmetijskih društvih.
Osrednja pisarna L. Fortner, Praga, Graben 17.

Ram8X555Saa®8S5SS888
Kakršna gnojitev taka žetev!
Tomasova žlindra
znamke

zvezde
preizkušeno in poceni fosforno kislo umetno gnojilo za spomladansko setev.
Gotov učinek!	Visok donesek 1
Tomasovo* žlindro zajamčeno čiste in polno-odstotne vrste prodaja v plombiranih z označbo odstotkov in varstveno znamko opremljenih vrečah|	50T51 10-3
veletrgovina „MERK UR" P. Majdič v Celju
kjer je prodajališče tvrdke Thomasphosphat-fabriken, G. m. b. H., Berlin W. 35.
Priporoča se tudi bogata zaloga vsakovrstne železnine kakor: pa-lično železo, jeklo, pločevina, žica, bodeča žica in mreže za vrtne ograje, okovje za stavbe, traverze, cement, trstje, strešna lepenka, vodovodne cevi, vse vrste polje-deljsko orodje, trsne škarje, gumi za cepljenje trte, škropilnice za vinograde itd. vse najboljše kakovosti po najnižjih cenah
^ na debelo ln na drobno.

r
■»ccooooooccooo ooocoe ooooo ooooooeos
Dr- A. Kunst, Jt
naznanja, da je otvoril svoj z elotričnimi stroji na najnovejši način urejeni
zobozdravniški atelier.
s stalnim asistentom.	10 3-2
v Vsa zobotehnična dela v kavčuku ali zlatu zgotovi R v najkrajšem času g. Hurdčs, bivši tehnični asistent 'J a na c. kr. zobozdravniški kliniki na Dunaju. o
COOOOOOO OOOOdO OOOOOOO- Q&OQ QOQOOQQQ'J
i=ii	asi«
VelIHa jcdttonadstroptia gostilna s celo Konccjii®
gospodarskim poslopjem, ledenico, z velikim vrtom in nekaj gozdom, v sredini velikega trga na Sp. Štajerskem, tik glavne ceste, se takoj prostovoljno proda. Ponudbe na upravo tega lista. 17 3-3

ln razno moderno blago za mo&ke in ženske obleke razpošilja po najnižjih oenab 53 -3
===== Jugoslovanska razpoSiljalna =====
R. Stermecki v Celju Cštaj"sŠ"
Pišite po glavni ilnstrovani cenik 6ez več tisofi stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bulgarije, Nemčije in Amerike je treba denar naprej poslati.
5lifcar
in
prevzame vsa dela dekoracljske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje v krasnih in najmodernejših 94 —2	vzoreih.
Postrežba točna in solidna. Cene brez konkurence.
M. D0BR91IC
CChUe, Gosposka ulica 2.
Največja iznajdba nove dobe
e žepna ura za gospode „Concurrenziu s pravim švičarskim kolesjem, 30 ur doča, z emajlno številčnico, lepo gra-viranim okrovom, z 10-letno garancijo K 3 90, 3 komadi samo K 1050. — Če ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov.	16 12-3
F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstrija).
(i *
Bratje Slovenci,
kupujte kanafase, platno za vsake vrste č perilo, blago za obleke, barvano platno,
druke le pri češki firmi
Jaroslav Kocidn, tkalnica
Cerveny Kostelec, Češko.
40 metrov ostankov kanafasa, blaga za C* obrisače, platna ali drnka pošiljam za {t K 24"— proti poštnemu povzetju. 65 -3
rmirin «C(®0©OCH»©«©Cm9CCmMiOOCChS©©CN&©©Cm&

Trgovina s špecerijskim :: blagom ::
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljivo kaljiva semena, n. pr. jamčeno domačo deteljo, nemško deteljo,
Glavna zaloga vrvarskega blaga
Solidna postrežba!
J. lavni^ar
Celje
Graška cesta 21
Vedno sveža žgana kavo
peso, rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane tvrdke Mautner.
Glavna zaloga oljnatih barv
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbeleg a 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg Aelefinega, ■neSnobelega, puljenega 6 E 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 E; 7 E ; belega, finega 10 E, najfinejši prsni puh 12 E. — Kdor vzame 5 kg, 56	dobi franko.	-3
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zgiavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol puh 20 E; puh 24 E; same pernice po 10 E, 12 K, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 E 50 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke E 13"—, E 14 70, E 17 80 in K 21"—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki E 4 50, E 5'20, E 5*70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 E napTej franko. Dovoljeno je zamenjati, zaneugajajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko?
Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko.
Kdor hoče za 6 v kupiti škatljico, naj zahteva izključno svalčični papir
,Ottoman'
lirt;
Vst šolsl(e potrebščine
i
j
Na drobno.
Ha debelo. 92 -2	za ljudske šole kakor:
Svinčniki, peresa, peresniki, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni in risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbice za šolarje, škatljice za peresa, kreda itd. se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji ceni pri
r Goričar $ EesKoVSeH 1 Celju
Lastna zaloga ijudskošolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh tiskovin za urade.
——^—■	uši
11 Južnoštajerska hranilnica v Celju
--m v Narodnem domu. h=
Oprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure O dopoldne in jih obrestuje po ~w i I n I * Stan od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne Odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šmarje, Šo-
štanj, Sevnica, Vransko In Gornjl-grad In rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Eer nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 43 -2
Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove U za napravo potov 5.000 K, različnim ui
30.000 K,
učnim zavodom
in za ustanovitev slovenske obrtne "strokov ne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnaoo ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupmo tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih, posebno (neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanije.
m
Last Narodne založbe v Celju.
Izdajatelj: dr. Vekoslav Kukovec.
Odgovorni urednik: Janko Lesničar.
Tisk Zvezne tiskarne v Celja.