CKO - ŠPIJONAŽA NA RAVNAH ItEZPmČNI) mm osilasi] tel.:: 22 « 999 BORZA DELA GRADBENIŠTVO d.o.o. Ravne na Koroškem Dobja vas 125, Tel.: 0602 23 531, fax: 22 670 V Most na avtocesti HoCe - Arja vas Izvajalec: GRADIS Ravne Po konkurenčnih cenah izvajamo visoke, nizke gradnje, mostove, vršimo projektiranje, gradbeni inženiring, prodajamo vse vrste betonskih mešanic in vršimoo razne mizarske udu ge. SE PRIPOROČAMO ! KOROŠKI 97,2 FM Ram© SLOVENJ GRADEC vsak dan ves dan Meškova 21 / 62380 Slovenj Gradec tel.: (0602) 41-245, 41-818 / fax: (0602) 42-600 nnjnižJE moine cene OBinzmienecn romšivn m UGODni KRCDITm PRODHIM POGOJI O 20% popust ob gotovinskem pločilu O trimesečno obročno odpločilo brcx popuste O petmesečno obročno odpločilo z 12% fiksno obrestno mero novn opRcmn - norem gradcc Karikirano [L@5>(3 §Qa §[L®WSffi]Q3(3 2@[L[1K1® Poljana naj bo glavno mesto LetoSnji maj je bil nekaj posebnega. Svet je izpolnil svojo dolžnost in dostojanstveno obeležil okroglo obletnico zmage nad nacifašizmom. Proslav miroljubnega značaja so se udeležili vsi, razkazovanju vojaške moči pa so se diplomatsko izognili. Pozivov na miroljubno sožitje ni manjkalo, saj po svetu različni ...izmi še dvigajo glave in sprožajo krajše ali daljše spopade. Slovenija se je pridružila proslavljanju prav inovativno. Smo pač nekaj posebnega, kar bodo zgodovinarji vestno zabeležili, da ne bo šlo v pozabo. Proslav je bilo dovolj za vse okuse. Državne se sicer niso udeležili vse, strankarskih proslav je bilo glede na število strank bolj malo, občinske in mestne proslave so se kar nekako porazgubile v križanju mnenj o bivših zaslugah. Nekaj nam manjka! Zlobneži trdijo, da zunanji sovražnik. Morda res! Pozabili smo na desetdnevno enotnost, ko smo branili samostojnost pred napadom “južnih bratov” in ubranili svobodo in neodvisnost. Namesto enotnosti v miru in svobodi se po državi razvija špetir. Le proslava na Poljani je bila vzgled-na. Vsi različno misleči so se enotno udeležili spominske svečanosti na kraju zaključnih bojev z okupatorskimi silami. Ni čudno, da je vznikla pobuda za spremembo ustave v členu, ki govori o glavnem mestu države. Ne Ljubljana, le Poljana naj bo glavno mesto! Razpišimo referendum. Brez dvoma bomo zmagali. Dovolj nas je, ki si želimo sloge v delu in življenju, brez političnih zdrah. Če bo potrebno, bomo še obudili kralja Matjaža pod Peco, da nam bo stal ob strani, ko bomo uresničevali tisočletne sanje o lepšem življenju. -TIK Zanimivo, da tisti, ki jim najbolj strežemo, najbolj vedo, kako se vsemu streže. <ž Komaj se človeku življenje uteče, že se mu začne iztekati, o Nesmisle najlaže dokažejo skrajnosti, o Posrednike plačujemo neposredno, o Motiti se je človeško, biti človek je moteče. NIKO VSEBINA V X Spijonaža pa taka 4 X Radeljska strela iz oblačnega neba 6 X Johnson Control; gre naprej 7 X Intervju: dva profesorja, dva zgodovinarja 10 X Anketa: kam na dopust 12 X E.T. v Jollyju 18 X Siromašnejši Slovenj Gradec 21 X Kdo je Pistor 25 X Boj s Turki na Šrot- neku - 2. del 27 Na naslovnici: Rdeča ravenska lepota Foto: arhiv PREPIHA PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.0.0. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: liskama ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fox: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju ŠPIJONAŽA PA TAKA "...V zadnjih nekaj letih pa se je z reorganizacijo ŽR in z vsevecjimi težavami varstvo okolja moralo(?) umakniti v obrobje aktivnosti naših poslovodnikov: za preživetje gre - pravijo. Res je tako. Toda: ali naj teh nekaj nepravilnosti, ki jih odkrivajo ekološki špijoni po naši baldi in za vogali naših obratov, in ta naš edini večji ekološki problem hrupa resnično potepta vse rezultate iz minulih let in naj postane ŽR v očeh slovenske politične javnosti in v očeh ekološke stroke resnična ekološka bomba širokih razsežnosti - kot to z vso mero zaskrbljenosti ugotavlja Vane Gošnik s svojimi Zelenimi?..." Tak je del zaključka odgovora direktorja Ekoinženiringa Jožka Kerta glavnemu direktorju Metala Vinku Pogačniku, ki ga je ta zahteval v zvezi z obtožbami Zelenih Slovenije na račun varstva okolja na lokaciji nekdanje Železarne Ravne, naslovljene na Metal. Pa niso bile naslovljene samo na Metal, temveč še na 20 drugih naslovov in sredstvom javnega obveščanja. EKOLOŠKA IN SOCIALNA KATASTROFA? In kaj v pisanju Zelenih je takega, da so v fabriki nekateri skočili tako visoko? Gre za deset točk, v katerih naštevajo vse znane grehe UHP peči in hrupa, ki ga povzroča, emisije izpuhov, ki da po nekaterih informacijah vsebujejo tudi škodljive fluorovodike, omenjajo kurjenje odpadnih olj neznanega izvora (vzeli so tudi vzorce, ki so jih dali analizirati), opisujejo, kaj so našli na haldi (transformator s PCB, kondenzatorje, jamo, v katero so izlivali brozgo neznanega izvora...). V zadnji točki pa obtožujejo Železarno, da je s Petrom Jehartom, Katarino Kumprej, Metodom Obretanom, Ivanom Miklavžino in Marijo Pur podpisala “pogodbo, s katero je očitno želela doseči predvsem njihovo izselitev iz neposredne bližine tovarne. Ugotovili smo, da je s to pogodbo železarna želela razseliti naštete ljudi zato, da ji ne bi bilo treba izvesti nujno potrebnih ekoloških ukrepoV'. In še, da “iz pogodb jasno izhaja, da namerava železarna namesto investicije v protihmpno zaščito (najmanj 1,5 milijona DEM) in prekinitve nočnega obratovanja UHP peči in odpraševalne naprave (izpad dohodka približno 6 milijonov DEM na leto) nadomestiti z razselitvijo okoliških prebivalcev, kar bi jo po podpisanih pogodbah stalo le 152.400 DEM v tolarski vrednosti. To bi se tudi v resnici v kratkem zgodilo, če ne bi bilo prizadete družine Zavodnik, ki je igro pravočasno spregledala." In še, da “vse opisano kaže na sum, da se v Železarni Ravne dogaja ekološka in socialna katastrofa širokih razsežnosti." (Vsi navedki s poudarki so iz pisanja Zelenih op.p.) Novi generalni direktor Metala Vinko Pogačnik je na obtožbe oziroma sum Zelenih odgovoril z izjavo, ki pojasnjuje, da sanacija Metala pomeni tudi ekološko sanacijo, da so se vseh naštetih problemov lotili tako, da bi bili rešljivi za vse prizadete (tudi za ljudi iz bližine UHP) in da bodo takoj zaposlili svojega ekologa. Pritrjuje tudi Jožku Kettu, ki ugotavlja, da je železarniška kriza prizadela tudi ekološko plat proizvodnje, tudi zato,'ker se je za železamiškim plotom naenkrat znašla ekologija brez koordinatorja med novonastalimi družbami. Od 3.maja, ko so Zeleni svoje pismo poslali po Sloveniji, pa so se očitno zadeve res premaknile. Morda tudi po zaslugi republiškega Inšpektorata za okolje in prostor (ustanovljenega letos), ki je z nekaj odločbami o odpravi nepravilnosti v železarni potrdil, da vse pa le ni tako čisto, kot trdijo tisti v železarni, ki so doslej edini lahko odgovarjali na opozorila v zvezi varstvom okolja. Toda teh to nikakor ne odvrača od zlivanja žolča na vse, ki si * drznejo zavihati nos, če jim pod njim smrdi. Tako jih imenuje Jožko Kert kar ekološki špijoni, minimalizira dokazane napake v ravnanju s posebnimi odpadki, jih ( dolži, da so naredili ekološki stroki ogromno škodo, še posebej pa se mu “gabi ekobiznis”. Glavni argument so dosežki železarne v preteklem obdobju na področju varovanja okolja. Ob tem seveda nihče ne pove, da brez teh j “dosežkov” pač sploh ne bi smeli več delati, in da gre za zakone, ki V ospredju regulirajo, kaj se sme in kaj ne. In zakoni, hvalabogu, sledijo spoznanjem Evrope. NAVRŠKI VRH JE MORAL PASTI! Seveda živi tudi zgodovinski spomin ljudi, ki so bili pred desetletji priče podobnemu sprenevedanju železarniSkih šefov. Takrat so bili gozdarji edini, ki so opozarjali, da se iz fabrike “res kadi nekaj škodljivega”, šele na sodišču pa jim je uspelo doseči, da so v Železarni ploščo obrnili. Svetnik Logarjev Pepi je na občinskem svetu pred dnevi kar lepo povedal, da je skepsa še najbolj neškodljiva. In to, ko so nekateri železarniški šefi spet hoteli doseči vsaj “distanco do pisanja in obtožb Zelenih”. Pred desetletji je za tako dokazovanje padel kar Navrški vrh, zdaj smo na srečo občutljivejši že za manjše ekološke grehe. O ekoloških razmerah v občini Ravne - Prevalje je torej že kar na začetku mandata razpravljala tudi nova lokalna oblast. In čeprav so v njej tudi železarniški delavci, še zdaleč ne pristaja na vnaprejšnjo odvezo od ekoloških grehov. Nov veter? RES DRAG GREH! Edini resni greh na področju varstva okolja v železarni, ki ga priznavajo vsi, je hrup, ki ga povzročata UHP peč in odpraševalna naprava. Zaradi p, hrupa so inšpektorji izdali samo začasno dovoljenje za obratovanje najpomembnejšemu agregatu Metala, montirali so celo napravo, s katero ga lahko izklopijo, če... V zadnjih mesecih je prav zaradi tega “če” vodstvo Metala šlo v dogovarjanje s prebivalci Stražišča, ki jih navajajo tudi Zeleni. Dogovarjanje, ki bi rešilo ekonomiko UHP peči in omogočilo prizadetim občanom znosno bivanje. Eden redkih, ki je omenil še eno plat, je spet novi direktor Metala, ki je priznal, da bo tehnična rešitev protihrupne zaščite velika pridobitev tudi za delavce pri UHP. Teh doslej ni omenjal skoraj nihče... Rešitev za prizadete iz Stražišča bo Slovenske železarne oziroma Metal stalo po doslej znanih podatkih 1,600.000 DEM. Nikakor torej ne “ušivih” 152.400 DEM, kot jih omenjajo Zeleni. Toliko bodo dobili kot odškodnine in plačilo preselitev. Sem niso všteti Zavodnikov! Ti zahtevajo, tako pravniki železarne, na glavo družine po milijon mark. Miran Kos, ki v imenu Železarn vodi pogajanja, pravi, da Zavodnikovi preselitev zavračajo. Ne gre po njegovem za nikakršne igre, temveč “naš dober namen, da se z občani dogovorimo”. Toda - v neposrednem soočenju z Gošni-kom, predsednikom Zelenih Slovenije, je povedal še, da je Železarna že sprožila upravni postopek za prekategorizacijo zemljišča, to pa zna zadeve spremeniti. V čigavo škodo, nismo zvedeli, odgovor je lahko zgolj retoričen... Vse skupaj, z odškodninami in preselitvami okoliških prebivalcev, bo železarno stalo 3,800.000 DEM. Investicijski program je že narejen, vsakdo pa si lahko zračuna, koliko bo stala pro- tihrupna zaščita investicije, ki povzroča toliko hrupa. Tako in drugače. PREPIH Prav razveseljivo je slišati, da na mnogih področjih zakone spoštujemo. Ob tem je nekaj grenkega samo v tem, da je nekaterim spoštovanje zakonov argumentacija, s katero se spravljajo nad dvom, ki je že od nekdaj gibalo vsakega razvoja. Tudi razvoja ekologije in ekološke osveščenosti. Perpetuum mobile, ki je usodno povezan, je žal vpleten tudi v politiko, ki zavestno izjavlja, da zavestno ne nabira ob vsakem takem dvomu svojih političnih točk, v politiko, ki ne izbira sredstev in načina, kako do političnih točk priti. Pa naj Zeleni z Gošnikom vred še tako trdijo, da so želeli le kaj spremeniti... Toliko bolj zato v Mežiški dolini manjka “zelenih”, ki bi neodvisno od politike uspevali opozarjati na varstvo okolja. Kot civilno gibanje. Tudi v podjetjih, ki so dolžna spoštovati okoljevarstvene zakone, pa bi si naredili uslugo, če bi kdaj reagirali že ne “civilna opozorila” in ne šele takrat, ko opozorila pridejo iz politike. V primeru železarne celo potem politiki očitajo, da si nabira točke. Slišimo, da so Gošnika povabili še v Mežico. Da bo naredil red? NEZNANJE ALI SPRENEVEDANJE Občinski svet občine Ravne Prevalje je na pobudo ekologinje spregovoril tudi o drugih ekoloških vprašanjih in ne samo o železarniških. Gre za Palomo, Tovarno lepenke na Prevaljah, gre za Tovarno pohištva oziroma tovarno vrat na Prevaljah. Za tovarno lepenke se ve, da spušča v Mežo organske odplake, in da ima že nekaj let “zaukazano” sanacijo. Toda - direktor se je sicer odzval vabilu na občinski svet, povedal pa je, da oni Mežo zgolj barvajo, in da”njihove odplake niso strupene”. Kar ne moreš verjeti, da se lahko kdo tako spreneveda. In še huje, da morda res ne ve, kaj pomenijo za življenje v vodi organski odplaki. Iz Tovarne pohištva so vabilo ignorirali... EKOŠPIJONI SO ZDRAVA STVAR! Če nas v Prepihu nosovi ne varajo, vlada, posebej v gornjem delu Mežiške doline, varljivo zatišje. Že dolgo niso tisti, ki so največji onesnaževalci tega dela države, sklicevali vesoljne javnosti, da bi ji pojasnili, kaj so dobrega za človeštvo storili. Da pa bi, kot se je to zgodilo ob zadnjem takem srečanju, ugotovili, da za svoje obratovanje nimajo niti osnovnih dovoljenj. Že nekaj let! Pa je svinec še vedno težji od železa...□ Edi Prošt Tudi to se zgodi RADEUSKA STRELA IZ OBLAČNEGA NEBA Poleg tiskovnih konferenc "kriminalnih združb" je v koroški regiji v zadnjih dneh najbolj odmeval udar strele med pogrebce na radeljskem pokopališču. Dogodek je bil odmeven zaradi svoje nevsakdanjosti, na vso sreco pa se je vse dobro končalo. Mnogi danes ugotavljajo, da je bilo v tej nesreči tudi srečno naključje, da strela ni terjala človeških življenj. V slovenjgraško bolnišnico pa so prepeljali 23 poškodovanih ljudi, ki so v tem deževnem dnevu poiskali streho nad glavo kar pod smreko. Dogodku v Radljah ob Dravi pa je ob robu potrebno zapisati še nekaj drobnih opomb. Najprej, kako pomembno je, da ima Koroška enotno reševalno službo, saj je ob tako množični nesreči lahko pomagali le dobro organizirani reševalci, ki so s štirimi reševalnimi vozili (nekaj je bilo tudi osebnih vozil) hitro spravili ponesrečence v slovenjgraško bolnišnico. Dalje, izkazalo se je tudi, kako nujno je organizirano stalno dežurstvo v zdravstvenih domovih, predvsem pa se je v radeljskem primeru izkazala humanost in hitra akcija tamkajšnjih zdravnikov in medicinskih sester, ki takrat niso dežurali, vendar so takoj prišli pomagati. In končno, izkazala se je tudi dobra organizianost in pripravljenost dežurnega osebja v slovenjgraški bolnišnici, kamor so skorajda naenkrat pripeljali 23 ponesrečencev. Na drugi strani pa je strele v Radljah ob Dravi ponovno opozorila nase, na svojo nepredvidljivost in silovito moč. Dr. Janez Gorjanc, predstojnik kirurškega oddelka slovenjgraške splošne bolnišnice, je ob tem dogodku povedal, da je imelo trinajst poškodovanih, ki so jih zdravili na kirurškem oddelku (za ostale so posrkbeli na internem oddelku) poškodbe, ki so bile značilne za delovanje strele, vžganine po telesu, tisti, ki so nosili verižice ali prstane, pa so imeli na telesu sledove verižic oziroma prstanov. Poškodovance so na kirurgiji opazovali tudi zaradi motenj delovanja srca, ki nastanejo pri takšnih poškodbah, zato so jih na opazovanju v bolnišnici zadržali več dni. Poleg teh, za strelo značilnih poškodb, pa so bile tudi mehanične poškodbe, saj je ljudi razmetalo naokrog in so dobili rane ali odrgnine. Dr. Janez Gorjanc je tudi eden od najbolj priznanih slovenskih zdravnikov pri gorski reševalni službi, strela pa je ena od precej možnih povzročiteljev poškodb v gorah. “V bolnišnici so primeri JOŽE-SILVA KREUH €DLYAjŠ BREG 1 3-MEŽICA, TEL.: 38 602 35 694 poškodb zaradi udara strele res bolj redki, kot gorskemu reševalcu pa mi je sama poškodba s strelo seveda bolj znana. Vendar tudi v praksi gorskih reševalcev poškodbe zaradi strele niso pogoste, res pa poznamo nekaj smrtnih primerov. Ob tej nesreči pa bi bilo smiselno opozoriti na nekatere preventivne ukrepe, kako se naj ljudje ravnajo v teh poletnih mesecih, ko so takšne nevihte popuste,” je poudaril dr. Janez Gorjanc. Gre pač za to, da je v času neviht in bliskanja pamemo poiskati varno zavetišče. To pa seveda ni drevo! Potrebno se je izogniti tudi napuščem hiš, saj žlebovi privabljajo strelo, nevarno pa je v ob takšnih nevihtah hoditi po izpostavljenih gorskih grebenih in vrhovh.O (mp) Podružnica za Koroško Slovenj Gradec Francetova 7, 62380 Sl. Gradec tel.: 0602 41-591, 41-813, 41-881, 41-882 fax: 41-814 KASKO ZAVAROVANJE BREZ DOPLAČILA ZA KRAJO! m im j Po odstopu Jožeta Graha z mesta direktorja družbe Johnson Controls je bilo to podjetje nekaj rasa nedostopno za informacije, zato so se v javnosti pojavljala najrazličnejša ugibanja. Od Grahovega odhoda je minilo slabo leto in novi direktor Johnson Controls NTU Hans-Berndt Kroessner, sicer tudi direktor ene od družb Johnson Confrolsa v Avstriji, je nedavno sprejel na pogovor dva koroška novinarja: Zlatko Strgar, ki je avtorica fotografije in Mira Petka, ki je tudi povzel pogovor z gospodom Hansom-Berndtom Kroess-nerjem. Gospod Kroessner je predstavil koncern Johnson Controls in spregovoril o načrtih tega slovenjgraškega podjetja. Po novi registraciji nosi dolg naziv: Johnson Controls, Johnson Controls-NTU, d.o.o. “Johnson Controls je koncem, ki je ima svoje tovarne po vsem svetu. Sedež koncerna je blizu Detroita v ZDA, razdeljen pa je na Stiri divizije in največja skupina je prav avtomobilska, v kateri izdelujemo pretežno sedežne sisteme in notranjo opremo za avtomobilsko industrijo. Druga divizija se ukvarja s sredstvi za nadzor in klimatskimi napravami. V tretjo skupino ali divizijo sodijo podjetja, ki proizvajajo polietilenske materiale za področje živilske industrije. Gre za materiale, ki jih je mogoče v celoti reciklirati. Četrta in najmanjša skupina pa se ukvarja s prodajo akumulatorskih baterij. V celotnem sistemu Johnson Controlsa je zaposlenih okoli 47 tisoč delavcev, letni promet pa je okoli osem milijard dolarjev. V Evropi je Johnson Controls prisoten od leta 1988 in ima podjetja, ki delajo avtomobilske sedeže v celoti ali posamezne dele za avtomobilske sedeže. V Evropi so tudi naša podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kovinskih delov ter vzglavnikov, kar je tudi primer v Slovenj Gradcu.” Aktualno V REALIZACIJI JOHNSON CONTROLS-NTU KMALU NOVA NIČLA Hans-Berndt Kroessner, direktor družbe Johnson Controls-NTU d.o.o., Slovenj Gradec ZLATA SREDINA V skupini Johnson Contorls je v Evropi še več takšnih podjetij kot je slovenjgraško, kjer predelujejo tako z gumirano žimo kot polure-tan. V nemškem Espelkampu je največji obrat gumirane žime, dmgi po velikosti je slovnejgraški, en obrat pa je tudi na Portugalskem. V Espelkampu je tudi največje podjetje, ki proizvaja na osnovi poliuretana, v Nemčiji sta še dva obrata, ki delata samo za Mercedes benz in BMW, eden je v Avstriji, pa v Slovenj Gradcu in dve tovarni v Veliki Britaniji. V Evropi je še nekaj tovarn kovinskih delov in obrati just in time, ki proizvajajo celotne sedeže. O deležu slovenjgraškega podjetja v tej veliki družini pa Hans-Berndt Kroessner dodaja: “Johnson Controls-NTU je po število zaposlenih največja tovarna v sistemu Johnson Controls v Evropi. Realizacija v Slovenj Gradcu se lemo vrti okoli 70 milijonov mark, celotni sistem Johnson Controlsa v Evropi pa ustvarja 2,3 milijarde mark. Johnson Controls NTU po uspešnosti zavzema v evropskem delu nekakšno sredino. Glede kvalitete pa presega povprečno raven v tem sistemu. V Slovenj Gradcu bomo dalje razvijali obstoječi proizvodni program. Zelo velik poudarek v nadaljnem razvoju pa bo na področju vzglavnikov. Pri kupcih imamo prav tu glede zmogljivosti in kvalitete velik ugled. Tačas sta glavna kupca vzglavnikov BMW in Opel, zanimanje pa je tudi med drugimi avtomobilskimi tovarnami." Koroško, predvse Slovenj Gradec in Mežico, je v zadnjem času zajel nekakšen strah pred poliure-tanom, saj del ekološke javnsoti nasprotuje proizvodnji in uvajanju novih tovarn, v katerih proizvdoni proces temelji na poliuretanu. Ali je v avtomobilski industriji sploh alternativa za poluretan. Hans Bemdt Kroessner: “Nekateri kupci želijo naravni material, to je gumirano žimo, večina pa sedežne vložke iz poli- uretanske pene in na tem področju v prihodnjih 15 do 20 let gotovo ne bo večjih sprememb. Zaenkrat ni videti kakšnega materiala, ki bi lahko nadomestil žimo in poliuretan. Gumirano žimo največ uporablja avtomobilska industija v Nemčiji, Franciji, Španiji, drugod po svetu - z izjemo Mehike in Brazilije - pa uporabljajo pretežno poliuretan.” V proizvodnji poliuretanov v NTU uprabljajo snovi kot so TDI in MDI, ki so lahko nevarna za okolje, mesečno pa jih porabijo okoli sto ton. Direktor Hans-Berndt Kroessner je kategoričen: “Proizvodni proces s temi snovmi je zaprt in nima vplivov na okolje in zdravje ljudi. Imamo redne kontrole dovoljenih koncentracij in v naši tovarni so te vrednosti daleč pod dovoljenimi.” KRIZE ŠE NI KONEC V časopish je bilo v zadnjem času zaslediti velike naslove, češ da je konec s krizo v avtomobilski industriji, vendar prvi mož slovenjgraškega dela Johnson Controls pravi, da so napovedi v medijih nekoliko pretirane in recesija še ni povsem mimo, saj ni opaziti toliko večjega povpraševanja. Ali drugače rečeno: različno je od tovarne do tovarne, od modela do modela. “Veseli nas, da imamo v naši hiši tudi takšne kupce, kjer se je prodaja že povečala. Na področju proizvodnje vzglavnikov pa imamo na tržišču takšen položaj, da bomo proizvodnjo in promet v prihodnosti lahko še povečevali. Napovedi so nehvaležne, lažje je pogledati nazaj, vendar bomo v realizaciji v Johnson Controls-NTU dodali še drugo ničlo. Ne morem pa napovedati, kdaj se bo to zgodilo,” pravi Hans-Berndt Kroessner.O (mir) »silili m té tr#>a lllilii H :1 -J ta SS, H R A -dežela bogate izbire Vis a Vis boste našli vse, kar si pravi mojster zaželi za obrtnike in domače spretneže, za vrtičkarje in sadjarje, za les in za kovino, za samotarje in za pare, ki spletajo gnezda VIS a VIS Kidričeva 53, Velenje Telefon: 063 851 705 o D ■silili m ■ lliiiliil llIlllilllllB f N ALOJZ KRIVOGRAD Rojen je bil na Belšaku, občina Pliberk v Avstriji, nato je živel na Koroškem Selovcu. Gimnazijo Ravne je končal leta 1947, filozofsko fakulteto leta 1961. Vrnil se je na ravensko gimnazijo in tam poučeval do leta 1979. Zdaj je direktor Koroškega muzeja na Ravnah. Napisal je tudi nekaj sestavkov o lokalni zgodovini. v.___________________________________ Prepih: “60 let praznujete. Kakšna dimenzija je to? Je to veliko ali malo - za Vas, za družbo, za zgodovino?” Krivograd: “Obdobje 60 let je za človeka seveda dolgo, za mladega pa sploh, za tistega, ki jih je izpolnil, pa so prehitro minila. Če družba pomeni vse živeče ljudi na nekem ozemlju ali državi, velja najbrž za njo enako kot za posameznika, za mladi del družbe je ta doba dolga, starim pa se zdi kratka. Za družbe v starem ali srednjem veku se je v šestdesetih letih komaj kaj zgodilo, če izvzamemo krvave vojaške spopade in nesreče. Naša družba je v zadnjih 60 letih doživela silno hiter vsestranski razvoj v dobrem in slabem in nekaj neverjetnih zgodovinskih preobratov. Za zgodovino človeštva 60 let ne pomeni kaj dasti, vendar, kakor sem že rekel, v času zadnjih 60, bolje rečeno 200 let je človeštvo zašlo v vrtoglavo spreminjanje vseh vidikov življenja.” Potočnlk:”Neverjetno, kako čas hiti. Vsak človek v določenem življenjskem obdobju doseže take ali drugačne uspehe. Tudi meni ostaja veliko prijetnih spominov iz vzgojno -izobraževalnega dela, nekateri objavljeni drobci iz lokalne zgodovine pa so ohranjeni v raznih almanahih in zapisih. Za vse dosežke sem hvaležen ljudem, okolju in razmeram, v katerih živim in delam. To mi pomeni zelo veliko. Človeštvo je ta desetletja doživelo velikanske prelomnice. Pomislimo samo na prvo in drugo svetovno vojno, pa tudi sedanje številne vojne povzročajo veliko gorja in nesrečo milijonom ljudi. Zame je največje doživetje, da sem dočakal rojstvo neodvisne Ifl V Jani so že nekaj casa modni "vzporedni" intervjuji. Pa se poskusimo z njim še mi! Odgovarjata dva profesorja, dva zgodovinarja, dva šestdesetletni-ka: g. Alojz Krivograd z Raven in g. Jože Potočnik iz Slovenj Gradca. države Republike Slovenije.” Prepih: “Kdo ima več od tega, če je zgodovinar tudi učitelj: učenci ali predvsem on sam? Zanimajo me Vaše izkušnje iz poučevanja in primerjava z drugim delom, ki ni bilo poučevanje. Krivograd: “Če gre za pravega zgodovinarja, kar jaz verjetno nisem, in je v pedagoški službi, imajo od njegovega dela največ učenci, seveda če je dober učitelj, njemu ostane zelo malo časa za raziskovalno delo. JOŽE POTOČNIK Njegov rojstni kraj je Sušak blizu Ilirske Bistrice. Učiteljeval je na osnovnih šolah v Kopru in v Šentilju pri Mislinji, ob delu dokončal univerzo in nato vsa leta učil na slovenjgraški srednji šoli. Izpod njegovega peresa je nemalo člankov o zgodovini podjetij, društev in združenj v Slovenj Gradcu. So v mnogih publikacijah. Trenutno zbira gradivo za zbornik o Slovenj Gradcu in Mislinjski dolini. Za svoje vsestransko delo je prejel Bemekerjevo in Vrunčevo nagrado. v________________________________________J Učiteljevanje vzame človeku veliko več moči kakor kako drugo delo. To lahko primerjam z delom v muzeju, čeprav tudi sedaj prihajam utrujen domov, čemur pa pripomorejo že tudi leta. Pri delu v šoli se lahko tudi veliko naučimo.” Potočnik: "Krajevna zgodovina je pomemben člen pri poučevanju in razumevanju narodne ter obče zgodovine. Šole bi morale več storiti, da bi bolj spoznali naravno in kulturno dediščino svojega kraja.” Prepih: “H kakšni interpretaciji zgodovine 2. svetovne vojne se nagibate; glede na zadnje polemike? Krivograd: "Nagibam se objektivni resnici oziroma sem nekompromisen pristaš stvarne resnice, kajti tudi v zgodovini je resnica ena in ena sama. Npr. boji na Poljani 13. in 14. maja 1945 so potekali samo tako, kot so, drugo je, v kolikšni meri so raziskovalci sposobni se približati tej resnici, ki se je v tistih dveh dneh tam zgodila. Veliko je odvisno od usposobljenosti raziskovalca samega, njegove zvestobe do resnice in od virov, ki jih ima na razpolago. Kako razlagati 2. svetovno vojno? Osnovna dejstva o njej so danes znana zgodovinski znanosti in javnosti, bodisi da gre za dogajanja v svetu ali na Slovenskem. Druga svetovna vojna se je končala tako, da je velika antifašistična koalicija (ZDA, Anglija in SZ) skupaj z odporniškimi silami na zasedenih ozemljih vojaško in politično premagala fašistične države na vseh delih sveta, tudi na Slovenskem. Z dokumenti je dokazano in tudi zgodovinski spomin še živečih potrjuje, da so bili edini, ki so se na Slovenskem z orožjem v rokah borili proti italijanskim in nemškim okupatorjem, partizani v okviru Osvobodilne fronte (OF) pod vodstvom Komunistične stranke Slovenije. Komunisti pa so zmago izkoristili, prevzeli oblast in izvedli revolucijo. Z dokumenti je dokazano, da je potem, ko so se organizirale prve partizanske čete in bataljoni in so začeli vojaško nastopati proti okupatorjem, konservativni del katoliških in tudi liberalnih politikov v Ljubljani začel snovati iz svojih somišljenikov politično in vojaško organizacijo, ki so jo Italijani priznali šele po velikih porazih proti partizanom 1942. leta v obliki vaških straž, in so jih imenovali Prostovoljna antikomunistična milica. Te enote so plačevali, oborožili in dali pogoje normalnega vojaškega življenja italijanski okupatorji. Vse to je odobraval in dejavno podpiral vrh ljubljanske škofije. Te sile, ki so jih partizani imenovali belogardisti, so se po kapitulaciji Italije udinjale Nemcem pod imenom domobranci in so se maja 1945 znašle med poraženci. Množično krvavo maščevanje nad njimi takoj po vojni je dejstvo in sestavni del naše zgodovine. Kajti vsak človek, vsaka generacija, tako tudi zgodovinar, ima pravico ocenjevati dejanja ljudi v preteklosti s svojega moralno - etičnega ali kakršnega koli drugega prepričanja. Kakor smo obsodili sodelovanje z okupatorjem in strahotne zločine okupatorjev in njihovih domačih sodelavcev kot zavržena dejanja, enako zavržena dejanja so bili povojni množični poboji domobrancev brez sojenja. Enako stvarno moramo presojati ves nadaljnji razvoj vse do danes. Predvsem pa gledati pretekla dogajanja z očmi tistega časa in v kontekstu takramih svetovnih razmer.” Potočnik: “Odgovor naj bo nekoliko daljši in utemeljen z nekaj primeri. Vsem je znano, da so se Slovenci tudi v prejšnjem stoletju bojevali za svoj obstoj. Tudi taborsko gibanje je zajelo ljudi na Koroškem. Poleti 1870 je bil velik tabor v Bistrici pri Pliberku. Ljudje so prihajali “pet do deset ur z visokih hribov in daljnih dolin deloma peš deloma so se pripeljali z vlakom... Na Prevaljah nas je čakala narodna glasba pod vodstvom izvrstnega narodnjaka g. Lipolda, uradnika z Leš, s krasno slovensko zastavo...” (Zg. čitanka, 7. razred O.Š.). Prežihovi junaki iz Požganice so bili pogumni in odločni možje in fantje v času bojev za severno mejo po prvi sevtovni vojni. Tudi leta 1941, ko je slovenskemu narodu grozilo uničenje, so se ljudje odločili za odpor, ne da bi čakali na ukaze od koder koli. Druga svetovna vojna v Evropi se je končala na slovenskih tleh ali natančneje v Šaleški, Mislinjski, Dravski in Mežiški dolini. Zadnji Intervju boji pa so bili na Poljani 15. maja 1945- leta. In tudi pri nas so se v vseh usodnih časih ljudje odločali za dediščino, ki je kazala pot k svobodi slovenskega naroda. Mar je pošteno, da nekateri ignorirajo svojo lastno preteklost?” Prepih: “Kateri zgodovinski čas je za Vos najbolj zanimiv? Zakaj? Kateri Vam je dal največ misliti, kateri je bil po Vašem mnenju najbolj odločilen za usodo človeštva? Krivograd: “Za mene so vsa zgodovinska obdobja enako zanimiva, lahko bi se ukvarjal s katerim koli, če bi imel ustrezne pogoje. Pred 20. stoletjem nobeno družbeno dogajanje ali družbeni pojav ni bil tako odločilen, da zaradi njega, če ga ne bi bilo, ne bi preživelo človeštvo. Če ne bi bilo npr. rimskega cesarstva, krščanstva ali islama, se bi človeštvo ravno tako razvijalo, samo na drugačen način in po drugih poteh. Usodni pa utegnejo biti za človeštvo atomski spopad, atomsko orožje je namreč še vedno “na dosegu roke”, svetovna prenaseljenost in pa ekološko uničenje žive narave, s tem pa tudi človeka kot biološkega bitja.” Potočnik: “Nacifašizem je med drugo svetovno vojno smrtno ogrožal obstoj slovenskega naroda in drugih majhnih narodov.” Prepih: “Zgodovina se ponavlja. Katero ponovitev lahko po Vašem mnenju pričakujemo v naslednjih letih?” Krivograd: “Napovedovati prihodnost je spekulativna zadeva. Zgodovinarji ne napovedujejo, kaj se bo zgodilo, proučujejo preteklost, da bi razumeli sedanjost. Iz zgodovine se da veliko naučiti, toda tisti, ki imajo možnost odločati, se ničesar ne naučijo. Takšen svet, kot je danes, taka Evropa in tudi taka Slovenija ne kažejo na bleščečo prihodnost, ampak bolj na sivo.” Potočnik: ' Večkat slišimo to “trditev”. Zelo težko ponovim isto vsebino dobre učne ure še v drugem razredu. Napoleon in Hitler sta si polomila zobe v Rusiji: vendar v različnih zgodovinskih okoliščinah, kar pomeni, da se v zgodovini nič ne ponavlja. Zgodovinopisje kot znanost raziskuje in razlaga objektivno resnico preteklosti.” Prepih: “V čigav prid govori zgodovina glede Slovenj Gradca in Raven? Je bolje, da v prihodnosti iščeta čim več skupnega ali čim več različnega? Naj kateri med njima prevlada?” Krivograd: “Zgodovina je pač preteklost. Od nje smo podedovali materialne ostanke, materialno bogastvo v stavbah in proizvodnih napravah, zgodovinski spomin in znanje, ki smo ga dobili od umrlih in ostarelih učiteljev in staršev, in knjige, ki so jih napisali umrli in še živeči avtorji. Na tem, kar imamo, moramo izgrajevati boljše in prijaznejše življenje. V bolj neugodnem položaju so tisti, ki so podedovali staro industrijo. Velja sodelovanje in solidarnost. Čim prej bi morali zavreči staro slovensko nevoščljivost: dobro je, da je sosedu crknila koza, še lepše pa je, da je naša preživela.” Potočnik: “Razgrete debate, včasih skoraj nestrpne, ki so bile v bližnji preteklosti na Koroškem, mislim, da so se umirile. Zgodovinski spomin nam potrjuje, da so ljudje živeli v sožitju, se dopolnjevali v materialnem in duhovnem življenju. Tudi danes bi lahko navedli številne dobre zglede. V naši zbornici je npr. 59,5% profesorjev iz Mislinjske doline, iz Mežiške doline 22,0%, iz nekdanje občine Dravograd in Velenje po 5,5%, iz nekdanje občine Radlje pa 3,2% itd. Tudi strokovnjakov, ki opravljajo pomembne funkcije v naši dolini in so iz različnih krajev, nismo nikoli preštevali. Svež primer smo prebrali v Koroških solzicah (Delo, 31. 3. 1995), zapis o nogometnem prvoligašu s Prevalj. In koliko ljudi iz Mislinjske doline dela v družbah nekdanje Železarne Ravne? Navajam le eno dimenzijo rasti Slovenj Gradca: mestne pravice je mesto dobilo pred Celovcem. Vsa stoletja je bil razvoj Slovenj Gradca organski, avtohton'. Že od srede prejšnjega stoletja je imel okrajno glavarstvo, po prvi svetovni vojni sedež sreza (okraja), po drugi svetovni vojni je bil nekaj časa sedež okraja na Prevaljah, nato v Dravogradu, od leta 1950 pa do ukinitve v Slovenj Gradcu. Zanimivi so podatki, kako se je tudi v zadnjih petdesetletjih razvila funkcijska struktura raznih dejavnosti. Naj navedem Cankarjevo misel: Bodi tega kriva zgodovina, bodi kriv kdor koli - jaz, ki dejstvo konstatiram, ga čisto gotovo nisem zakrivil...” Prepih: “Živite samo za zgodovino ali tudi za svoj vsakdan?” Krivogard: "Zgodovina me sicer spremlja dnevno, moj pravi konjiček je branje ali študij starih dokumentov, vendar mi zanj ostane le malo časa. Ne bi bil zadovoljen, če bi stregel samo svojim željam. Treba je opraviti vrsto obveznosti, ki jih zahtevata dom in družina. Tudi v službi se moram posvečati mnogim različnim obveznostim.” Potočnik: “Moj vsakdan je bogatejši v družbi prijateljev, rad imam ljudi, ki živijo v sožitju, veselim se našega skupnega napredka, rad imam vrt in zemljo, gozd in planine.” □ Helena Merkač Naša anketa KAM LETOS NA DOPUST? Mesec maj se je prevesil h koncu in prav v tem času razmišljamo in načrtujemo, kam bomo šli na dopust, kje in kako bomo dopustovali. Po že stari in ustaljeni navadi bodo mnogi krenili na morje, drugi bodo odšli v planine, veliko pa jih bo zaradi nizkih in slabih plač ostalo kar doma. Tako so nam povedali tudi naši naključno izbrani anketiranci: JASMINA ŠKAI^A napovedovalka Koroškega radia: “Del svojega dopusta sem že izkoristila med prvomajskimi prazniki. Elba, Sardinija in Korzika so otoki, ki so mi dali kar precej energije, saj jo bom pri študiju še kako potrebovala. Tudi o poletnem dopustu že razmišljam, le da še ne vem, kje ga bom preživela. Upam samo, da se lx>m imela lepo”. FREDI POŽGAN, strojni ključavničar, Dravograd: “Preko Založbe Obzorja nam je teta “zri-htala” apartma za 30.000 tolarjev za deset dni za štiričlansko družino, kar menim, da je zelo ugodno. Dopustovali bomo v Kraljeviči in nič drugega si ne želimo kot to, da bi imeli lepo vreme. Tako ima človek nekaj od dopusta, otroci pa imajo radi toplo morje”. BEEYHET KOKOLARI, prodajalec zelenjave, Mislinja: Delo, ki ga opravljam, je celodnevno od jutra do večera. Nikoli doslej še nisem koristil letnega dopusta ali pa odšel kam na dopust. Ne najdem tega časa. V Prizrenu na Kosovu imam starše, brate in sestre. Vsako leto jih enkrat obiščem in tako jih bom obiskal tudi letos. To je moj dopust”. VIDA KONEČNK. upokojenka, Ravne na Koroškem: “Z možem sva že kar precej razmišljala, kje Jasmina Škarja,Fredi Požgan, Beeyhet Kokolari Vida Konečnik, Jože Ravlan, Blaž Plantev in kako bova izkoristila letošnji dopust. Veste pokojnine so bolj skromne, pa si ne moreš privoščiti bogatega dopusta. Ker pa nas na stara leta že precej trga po sklepih, bova verjetno šla v kakšno zdravilišče, saj na stara leta človek rabi le zdravje”. JOŽE RAVLAN, strugar, Podklanec: “Vse kaže, da bomo jaz in moja družina dopustovali kar doma. Mizerne plače so komaj za preživetje, poleg tega pa dokončujemo gradnjo hiše in porabimo vsak tolar sproti. Da pa bodo vsaj otroci imeli kaj od počitnic, bomo za dva ali ti dni odšli v planine. Tudi tam je lepo”. BLAŽ PLANTEV, kmet, Črneče: “Veliko razmišljam, da bi se tudi nam kmetom presneto prileglo nekaj dni dopusta na morju po napornem delu na kmetiji. Pa veste, nikoli ni tega časa, da bi lahko odšel na dopust. Na kmetih je skozi celo leto veliko dela in se nikakor ne moreš odločiti za nekaj dni dopusta. Čeprav med letom razmišljam o tem. Bo pač spet leto brez dopusta”.Q Tekst in foto: FJurač Planinsko društvo Izlet Datum Vodnik/Informacije Telelon PD-Črna Koroška Rinka Ni datuma Lesjak PO-Dravograd Ratitovec 03-jun-95 Reber Jožica Kepa 17-jun-95 Kotnik Milan PD-Mežica Pohod preko Pohorja 17/18-jun-95 V.Repanšek,S.Krivec 37-574 Noč kresničk na Naravskih ledinah 24-jun-95 F.DIopst.S.Krivec 35-067 PD-Mislinja Storžič 10-jun-95 Kulturni dnevi na Uršlji gori 17/18-jun-95 Kresna noč Črepič (dan državnosti) 24-jun-95 Visoke Tatre Ni datuma PD-Ožbalt-Kapla Mrzlica 03-jun-95 Igor Glasenčnik,Rihard Ovčar 60-616 Pohorje 30-jun/02-jul Igor Glasenčnik,Marjan Račnik 60-616 PD-Prevalje Svinjska planina-Avstrija 10-jun-95 Komprej Ivan 31-479 Letna kulturna srečanja 17/18-jun-95 Komprej Ivanka 31-479 Begunjščica 24-jun-95 Krajger Kristjan 31-364 PD-Radlje Raduha Ni datuma Rudi (avtobus) PD-Radlje MO Črna-Raduha(2062m)-Črna Ni datuma Igor (2dni) PD-Ravne Izlet na Pristovški Storžič 03-jun-95 Tomaž Kotnik 22-657 Po Slovenski transverzali Raduha-Smrekovec-Ravne 17/18-jun-95 Mihev Sonja 22-232 Noč kresničk na Naravskih ledinah 24-jun-95 Jože Žunec 22-329 PD-Ravne MO Na Črni vrh 02-jun-95 V Roman Kamnik 21-063 Noč kresničk na Naravskih ledinah 24-jun-95 vsi zadolženi v MO PD-Ribnica na Pob. Pohod na Koralpe Ni datuma Kotnik Božo 68-194 PD-Slov.Gradec Matkov škaf Ni datuma Izlet s poverjeniki Ni datuma Veliki vrh v Košuti Ni datuma Črna prst-Rodica Ni datuma PD-Slov.Gradec/fecro Črna prst-Rodica Ni datuma Rozman Stojan 41-174 PD-Vuzenica Izlet na Nanos in Predjamski grad Ni datuma Bricman 8„Kaiser l.(avtobus) 64-480 Izlet čez Pohorje Ni datuma KacM.KacG. 64-688 Iz programov izletov posameznih PD zbral in uredil Ivan Cigale ! Planinski pozdrav ! Do Koroški MLADI SLOVENSKI ČEBELARJI NA RAVNAH Na Ravnah na Koroškem je bilo ob kontu ledna 18. slovensko srečanje mladih čebelarjev, ki ga je pripravila Zveza čebelarjev Mežiške doline in osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem. Srečanje je bilo zelo dobro organizirano in slovenska čebelarska zveza ga bo postavila kol vzor za organiziranje vseh bodočih državnih tekmovanj mladih čebelarjev. Na Ravnah se je zbralo 106 ekip iz vse Slovenije, vsaka ekipa je imela po dva tekmovalca in spremljevalce, skupaj je na Ravnah bilo več kot 400 mladih čebelarjev in spremljevalcev, ki so poleg tekmovanja in zanimivih razstav videli še nekaj znamenitosti Mežiške doline. Sicer pa ima čebelarstvo v Mežiški dolini bogato tradicijo in začetki organiziranega čebelarjenja sodijo v drugo polovico prejšnjega stoletja. Odkrite panjske končnice nosijo datum 1860-1870. Pisni viri pa pravijo, da je bilo v letih 1898 do 1920 v Pliberku prodanega 5219 kilogramov medu, ki ga je zbralo 39 čebelarjev iz Črne na Koroškem. Pred prvo svetovno vojno, ko je bila slovenska Koroška še bistveno večja, so se čebelarji iz Mežiške doline povezovali v celovško čebelarsko društvo. Po drugi vojni je začela delovati čebelarska družina Gu-štanj, ki se je kmalu pridružila slovenjgraški čebelarski zvezi, pred dobrimi štirimi desetetji pa je bilo ustanovljeno čebelarsko društvo za Mežiško dolino. To je leta 1977 prenehalo obstojati in po tem letu v Mežiški dolini delujejo štiri čebelarska društva in ena družina. Družino imajo v Mežici, društva pa so v Čmi, Žerjavu, na Prevaljah in Ravnah. Danes čebelarje v Mežiški dolini vodi Alojz Pori Bolj kot tekmovanje pa je letošnje državno prvenstvo imelo svoj pomen in bistvo v tem, da se mladi, radoživi in prizadevni čebelarji, med sabo vsaj enkrat na leto srečajo in družijo. Seveda pa so znanje tudi točkovali in v kategoriji N sta prvo mesto dosegla Marjan Novosele in Marko Trajkovski iz OŠ Brežice, med koroškimi osnovnimi šolami pa so bili najboljši gostitelji iz OŠ Prežihov Voranc, za katero sta tekmovali Beti Pušpan in Lea Stražišnik V kategoriji S sta največ točk zbrali Darko Kmetič in Tomaž Sotlar in osnovne šole Radeče, med Korošci so bili tik pod vrhom Prežihovci (Rok Štiftar in Marko Petrič). V kategorji V so bili najboljši osnovnošolci iz Sevnice (Aleš Starovšek in Andrej Grilc), uspešni pa so bili tudi mladi čebelarji iz OŠ Franja Goloba Prevlaje (Blaž Mihev in Aleksander Kramolc). Organizatorji pa so pred tem v koroški regiji razpisali tudi natečaj za najboljše likovno in literarno delo na temo “Le z naravo ostajamo ljudje”. Ob tej priložnosti so tudi podelili nagrade in za najboljša likovna dela so bili na nižji stopnji nagrajeni Žiga Berložnik, 3- h, OŠ Koroški jeklarji (mentor Heda Kamnik), Tadej Vakuman, 4. a, OŠ Neznanih tal- cev Dravograd (mentor Nada Medved), Dušanka Bobovnik, 4. b, OŠ Radlje ob Dravi (men- tor Vlasta Pavlič), Nina Petek, 3-b, OŠ Mežica (mentor Stojan Brezočnik) in Janez Rožej, 3 razred podružnične šole Strojna (Marija Mirnik). Na višji stopnji so nagrade dobili Sandar Gošnak, 6. c, OŠ PV Ravne (mentor Branislava Gajšek), Matej Mavrič, 7. b, OŠ PV Ravne (Branislava Gajšek), Kaja Brezočnik, 5. c, OŠ PV Ravne (Bronslava Gajšek), Jasna Jezernik, 6. a, OŠ Mežica (Stojan Brezočnik) in Aleš Boh, 5.a, OŠ Neznanih talcev Dravograd (Nada Medved). Na likovni natečaj je prispelo okoli 150 spisov, na razredni stopnji pa so bili za najboljše spise nagrajeni Alja Uršnik, 5. razred OŠ PV Ravne, Nina Petek, 3 razred OŠ Mežica, Petra Napečnik, 5-razred OŠ PV Ravne, Brigita JASNA POTOČNIK, učenka 8. razreda Osnovne šole Prežihovega Voranca Stražišče 23/a, Ravne na Koroškem: “Osemnajsto srečanje mladih čebelarjev Slovenije na Ravnah je bilo za mene enkratno in lepo. Lepo tudi zato, ker sem prejela prvo nagrado pri sodelovanju literarnega natečaja LE Z NARAVO OSTAJAMO LJUDJE. Čudovita je ugotovitev, da lahko mladi tako iskreno in globoko razmišljamo in so naše misli tako zdrave in nepokvarjene ob tesni povezavi z naravo." Žvikart, 5. razred OŠ Šentjanž in Marko Kumer, 4. razred OŠ Juričevega Drejčka Ravne. Na višji stopnji so dobili nagrade Jasna Potočnik, 8. razred OŠ PV, Franc Turjak, 7. razred OŠ Ribnica na Pohorju, Ajda Pori, 8. razred OŠ PV Ravne, Boštjan Kališnik, 6. razred OŠ Radlje ob Dravi in Mateja Mavrič, OŠ PV Ravne na Koroškem. Na prvi stopnji je posebno nagrado prejel še Gašper Fijavž iz 1. razreda, nagrajene pa so bile še tri naloge v obliki glasila oziroma raziskovlne naloge: Martina Smolak, 5. c, Nina Pogorevc in Darja Krevzelj, 5 d ter učenci dodatnega pouka slovenskega jezika v 4. razredu, vsi iz OŠ PV Ravne. Na drugi stopnji je posebno nagrado prejela Maja Jošt iz 5. c OŠ PV Ravne. (mp) Po Koroški Za požarno varnost tudi občine Z novim Zakonom so naložili občinam še eno precejšnjo skrb. Če stvari zaradi razumevanja nekoliko poenostavimo, je skrb za opremo in funkcioniranje gasilskih društev v največji meri prepuščena in naložena novim občinam. Mnogi župani, občani in drugi pa doslej niso vedeli, kako to funkcionira, še manj pa, koliko to stane. Doslej so namreč največje breme tovrstnih finančno-tehničnih skrbi prevzela gasilska društva, po svoje pa največ občinske gasilske in območne zveze, kakor tudi utečen sistem financiranja. Svoj letni in hkrati tudi zadnji občni zbor je imela letos Občinska gasilska zveza občine Radlje, ki je pokrivala območje sedanjih štirih novih občin. Brez dvoma lahko za to organizacijo trdimo, da je bila koristna in je opravila svoje poslanstvo. Prav zaradi tega so se gasilci domenili, da to obliko povezovanja ohranijo, seveda z nekoliko spremenjenimi nalogami in financiranjem. Konkretno za to območje bi združevali 20% gasilskega denarja, deloma za financiranje, največ pa za skupno dogovorjene akcije. Dosedanja zveza je namreč v štiridesetih letih prav z združevanjem denarja in smotrnimi nakupi opreme usposobila vsa društva na tem območju. Tako imajo društva razmeroma nove domove, cisterne in razmeram primerno opremo. Skrbela je za usposabljanje in za vse druge oblike protipožarne in druge preventive pred nesrečami. Vse to je torej zagotovilo, da bo zveza tudi v prihodnje koristno delovala, sicer pa to določa tudi novi zakon in sprejeti statutarni sklepi. V bistvu gre za to, da se na širšem območju ohrani ustrezna udarna moč in opremljenost, ki bo zagotovila ljudem maksimum varnosti. Gasilci za Florjanovo nedeljo Gasilci iz Doliča pri Mislinji so župnik Franc Gornjak opravil tudi letos na Florjanovo nedel-jo blagoslovitev gasilskih avtomo- medse povabili gasilce iz sosednjih gasilskih dmštev na gasilsko svečanost, ko vsako leto pripravijo blagoslovitev gasilskih vozil. Tudi letos je domači bilov, svečanosti pa so s udeležili gasilci iz 13 gasilskih društev Mislinjske in Šaleške doline.□ (V Ta zveza se tudi zavzema za ohranitev in smiselno izpopolnitev območnega povezovanja. Center naj bi bil v Dravogradu, sleherna območna zveza pa bi ostala operativno samostojna in opremljena za potrebe svojega območja. Skupno ostaja še naprej načrtovanje izobraževanja, načrtovanje smiselno potrebne opreme in vse oblike, ki pripomorejo k večji usposobljenosti gasilskih enot. Razumljivo je, da bi bilo v takšni zvezi tudi operativno poveljstvo v primerih večjih požarov ali katastrof, da smo pripravljeni na vse. Hkrati je pred vsemi društvi še vrsta nalog. Še vedno nam primanjkuje sodobnejše opreme, nimamo zadovoljivo urejenih hidrantov, še je premalo vsestranske protipožarne vzgoje, pre- malo je preventivnih pregledov in akcij v sušnih in nevarnih obdobjih. Sistem boljših zvez pa se pripravlja v okviru gasilcev Slovenije. Tehnično so društva na območju Radelj razmeroma dobro opremljena. Imajo 18 orodnih vozil s posadkami, štiri kombinirana vozila, šest avtocistern ter eno komandno in eno terensko vozilo. Za GD Ožbalt pa tečejo priprave za nakup avtocisteme. Za prostovoljna vzdrževalna dela so gasilci vložili lani 5.813 delovnih ur. V to niso vštete ure intervencij niti ure tekmovanj in drugih srečanj, ki jih pravtako ni bilo malo. Na vsak način pa radeljska Gasilska zveza podpira nadaljnje sodelovanje na ravni regik er so prepričani, da so tu bili vedno prisomi dobri nameni in koristna strokovna in tehnično - operativna povezava.O -k. vaiti Obnovili tradicijo Gasilci Mute so letos, na pobudo poveljnika PGD, obnovili še eno cxl nekdaj znanih gasilskih tradicij tega k raja.Ob Florjanovi nedelji so se (kot mnogokje drugod) skupaj še z mnogimi gasilskimi tovariši v sprevodu odpravili v cerkev, kjer je bila maša, posvečena gasilcem in njihovemu patroni! Sv.Florjanu. Gasilski veteran in organist Rudolf Kerec je za to priložnost pripravil skupaj s cerkvenim zbòrom celo posebno pesem, posvečenu delu gasilcev. In kot je bil tudi včasih (nekako do pred 40 leti) običaj, je župan gasilce povabil tudi na sodček piva pod kostanje.Q -Kw TRBONJE Po Koroški Bi se prihodnosti lahko reklo turizem? Le malokdo ve, da so Trbonje vas, ki se je svetu predstavila šele pred nekaj leti, ko smo ob muziki in pokanju možnarjev odprli Trbonjski most in vas nekako povezali s svetom. Odprtje trgovine na klancu Seveda pa bi bilo zmotno, če bi menili, da so ljudje živeli kakšno zakotno življenje. Kljub lokalni zaprtosti je bilo v ljudeh toliko življenskih moči, da so se šolali, predvsem pa živeli pestro kulturno in drugo vaško življenje. Če pobrskamo po spominu, je le redko minilo leto ali sezona, da niso pripravili vsaj eno odrsko delo, komedijo ali karkoli že, poželi aplavze doma in na gostovanjih. Upravičeno so ponosni na svojo godbo, ki je z leti pripeljala v vas glaslreno šolo. zacije srečanj koroških godb na pihala, v Trbonjah pa je skoraj vedno številna udeležba, pa tudi poslušalcev ne manjka. V Trbonjah smo že poslušali zelo dobre nastope njihovega dekliškega pevskega zbora. Trbonjčani so si že pred leti v glavnem s svojimi rokami zgradili manjši gasilski dom in letos jih čaka eden največjih zalogajev zadnjega obdobja - gradnja novega, večjega, tudi drugim namenom potrebnega doma. V vasi je tudi že kar precej asfalta, na vsakem koraku se nekaj dela, izboljšuje. Tudi če se kritično "USTVARJAM -TOREJ SEM" To je bil moto četrtega državnega srečanja mladih raziskovalcev in ino-vaterjev v Novi Gorici. Srečanje je bilo izvedeno ob dnevu Evrope 5. in 6. maja 1995. Potekalo je v organizaciji EVROPSKE HIŠE NOVA GORICA in TEHNIŠKEGA ŠOLSKEGA CENTRA NOVA GORICA. V skladu z navodili Ministrstva za znanost in tehnologijo so se srečanja lahko udeležili samo- tisti dijaki iz srednjih šol, ki so pred tetri že pred- stavili svoje naloge na regionalnih srečanjih v okviru Gibanja znanost mladini in se z njimi uvrstili na državno prvenstvo. Šole so se lahko prijavile na naslednja področja: strojništvo, elektrotehnika, lesarstvo, gradbeništvo in računalništvo, ki je vezano na eno izmed tehničnih področij. SREDNJA STROJNOKOV1NARSKA ŠOLA RAVNE NA KOROŠKEM je za ozremo med hišami, je okolje vasi Tu so odlična izhodišča za izlete primemo urejeno in iz leta v leto na Pohorje, pa še proti Košenjaku je lepše. in na Kozjak, le za lep sprehod Pred tednom so ponovno odprli stran je Muta s svojimi značilnost-že njega dni znano gostilno “Na mi, le malce daljši sprehod čez klancu ’. Že včasih jo je vodila sedlo in že smo v Slovenj Gradcu, Vida, danes pa njeno delo, kot Dravogradu in še bi lahko kaj rečemo uradno, nadaljuje omenili. Tu je še povsem prosta Dominika Češek. Drava, ribolov in lov se kar ponu- Zaigrala je domača godba, lepo jata, nekako prav vse tisto, s so pogostili prve goste in, kot čemer se postavljajo naši rojaki v kaže, bo prijaznost in solidna turistično razviti zamejski Koroški, postrežba tudi v tej gostilni. Sicer le denarja in turističnih navad pa sta v vasi še dve lepo urejeni imajo rojaki nekaj več, pa tudi za gostišči in vzdušje je tu še tisto spoznanje več cvenka, in državo, značilno domače, ki ga navadno ki zna to spodbujati, pogrešamo v večini tovrstnih lokalov. Če bi Trbonjčani vsemu Šele, če ljudi pogledamo z vseh temu dodali vsaj še nekaj plati in njihove preteklosti, lahko prenočitvenih zmogljivosti, bi razumemo, da radi rečejo: “Jaz dejansko lahko tu postali nižinska sem pa iz Trbonj”. In prav imajo.a turistična vas. K. Vaiti prvenstvo prijavila nalogo z naslovom ANALIZA TOPLOTNO TEHNIŠKIH PARAMETROV STANOVANJSKEGA OBJEKTA, katere avtor je dijak četrtega letnika tehniške usmeritve Boštjan Rudolf mentorja pa Matjaž Kamnik-dipl.ing. m Jani Erjavec prof. Naloga se je potegovala za čim boljšo uvrstitev na področju strojništva in tudi letos, podobno kot lani, uspeh ni izostal. Na prvenstvu je bilo potrebno nalogo strokovno zagovarjati pred izltra-no skupino univerzitetnih in srednješolskih profesorjev ter strokov- njakov iz proizvodnje. Pri predstavitvi si je bilo dovoljeno pomagati s plakati, računalniško simulacijo in prosojnicami. Nakrga je več kot uspešno zastopala šolo in tudi širšo koroško regijo, saj se je uvrstila na drugo mesto oziroma osvojila drugo nagrado. Poudariti je treba, da je bilo prijavljenih štirinajst najboljših nalog s področja strojništva iz cele Slovenije, tako da je doseženi uspeh še večji. Ob doseženem uspehu čestitamo avtorju Boštjanu Rudolfu in obema mentorjema.Q -& Po Koroški ČRNEČE; KAPELICA ZA MIR - Pet in še več desetletij so stare želje po kapelici, ki bi nudila mir in tišino tam, ki tako ali drugače žive stran od nas, v domovih starejših. Takšna želja se je uresničila tudi stanovalcem doma v Čmečah, ki so dobili svojo kapelico. Prav nič ni nenavadno, da je dobila kapelica ime po svetniku Jožefu, ki je tolažnik ubožnih in nesrečnih. Kajti med nami je še vedno globoko zakoreninjena miselnost, da so stari ubožni in nesrečni. Nikakor to ne bi smelo veljati za Štefan Borovnik večino, ki je našla svoj drugi dom v Čmečah. Nekateri so si življenje uredili celo bolje, kot so ga živeli v prejšnjih domovih.... Je pa tudi res, da jih je veliko med njimi, ki zaradi mnogih težav, zaradi zdravstvenih, iščejo tolažbo, pomoč in tišino. Vsem, ki bodo tako ali drugače iskali duhovno pomoč, bo odslej na razpolago kapelica. “Mi smo imali že leta nazaj to srečo, MIR SRCA da je med nami živel dravograjski prošt, vsi smo mu rekli gospod Tinč, ki je vsakemu, ki je potreboval duhovno pomoč in tolažbo, prevaljčan Andrej Lodrant, in ki jo je posvetil mariborski škof dr. Franc Kramberger, ne bo služila samo verskim obredom, marveč bodo, kot je dejal škof, stanovalci v njej iskali mir, mir srca. V tišini in ob notranjem bogatenju ne bo posamezniku ne nam vsem težko slediti klicu pesmi, ki pravi: Posvetitev kapelice mariborskega škofa Krambergerja nesebično prisluhnil.On je bil prvi, ki je skrbel za stanovalce v Čmečah. Po njegovi smrti nesebično pomagajo duhovniki iz cele Koroške.” je dejal Štefan Borovnik direktor Doma starostnikov v Čmečah. Kapelica, katere arhitekt je “Hej, brat, odpri oči! Poglej okoli sebe! Pojdi z menoj, šla bova med brate! Hej, brat, zaupaj! Ne boj se, nisi sam! Hej, brat, odpri srce! Ne glej samo nazaj!” Q T.Repnik-Vrlmjak PESTRA KULTURA RIBNICE KUD Stane Sever deluje v štirih sekcijah. Trije pevski zbori, ženski, mešani in moški, s pesmijo in prepevanjem ustvarjajo kulturno podobo kraja in glas o Ribnici na Pohorju širijo tudi v druge kraje. Sodelujejo na proslavah in prireditvah, prepevajo na pevskih revijah, koncertih in gostujejo v radijskih oddajah. Gospa Damijana Sgerm, zborovodkinja, uspešno vodi vse tri zbore in ima z njimi velike načrte: ženski pevski zbor namerava izdati celo lastno kaseto. V društvu pa deluje tudi igralska skupina podeželske mladine, ki je letos že drugo vrsto zapored postavila na oderske deske dramsko besedilo. Tokrat komedijo v treh dejanjih ameriških avtorjev Normana Barrasha in Carro Moore CVETJE UVALEŽNO ODKLANJAMO, v režiji gospe Štefke Sgerm. Predstava je bila že dvakrat uprizorjena v Ribnici na Pohorju, gostovali pa so v Radljah ob Dravi, v Lovrencu na Pohorju in pri Sv. Ani v Slov. Goricah. V načrtu sta še dve gostovanji v Mislinji in v Vitanju. Predstavo odlikujejo kvalitetni svetlobni in zvočni efekti ter maska. Zgodba govori o Georgu, ki boleha in napak razume sporočilo osebnega zdravnika in je prepričan, da bo umrl. Pripravlja se na slovo, poskrbi za pogreb, posle, da, celo ženi Judy poišče novega moža. Igra poskrbi za zabavo in zdrav humor. Društvo se že pripravlja na letošnje 25. Severjeve dneve trenutek, ko počastimo spomin na tega velikega slovenskega igralca. Pevski zbori se pripravljajo na zaključni koncert in že razmišljajo o programu za božičnega; igralci pa brskajo za novimi dramskimi besedili.Q Herman Pušnik Radeljski kolesarski klub je tudi letos pripravil poznani kolesarski vzpon na vrh Bicnika. Štart je pod Kalvarijo v Radljah, nato se proga vije skozi gozdove po strmih gozdnih cestah, kjer premagajo nekaj nad šeststo metrov višinske razlike in se ustavijo na vrhu planine. Letos so nekako dominirali sosedje Avstrijci, udeleženci iz domačih klubov trdijo, da imajo boljša kolesa. Sicer pa tudi šteje že sama udeležba in sčasoma bi to znala postati prav zanimiva športna prireditev, ki bi zalsužila tudi znatno več medijske in druge pozornosti.□ -kw Do Koroški Globoke sledi glasbene kulture Polno stoletje so naši predniki, pretežno delov«! fabrike, pa« takratnih kovačij, pa kmetje in drugi v to pokrajino sejali glasbeno kulturo. Znali so razvredriti ljudi, zaigrati ob veselih ali žalostnih dogodkih, teni in posredno tudi v drugi kulturi. Imeli smo in še imamo nekaj, glasba jih je tudi bodrila in pomagala previhariti vse, kar se je prevalilo čez to našo pokrajino v stoletju. V zgodovino glasbe na Muti se je vpisala množica glasbenikov in drugih, ki so v raznih odborih pomagali plemenitemu kulturnemu delu. Biti godbenik, je pomenilo tudi ponos, naj so posamezniki bližnje ali dalnje preteklosti še tako visoko nesli nosove, ampak prijetno in ubrano zaigrati so znali le godbeniki. In tudi to je v nekem času na tem območju pomenilo veliko, odtehtalo je več, kot si morda danes lahko mislimo. Če že nismo imeli toliko materialnih dobrin, kot so si jih tudi tu znali nagrmaditi prišleki, smo znali nekaj več in bili bogatejši v glas- na kar smo upravičeno lahko ponosni. Le kje je še človek, ki je v tistih težkih časih, v tovarni ali na polju, garal ves dan, zvečer pa so njegovi okorni prsti božali inštrumente, da bi bili ob skoraj sleherni priložnosti soljudem vsaj nekaj trenutkov polepšali počutje. V zgodovino godbe so se poleg muzikantov zapisali tudi mnogi kapelniki. Šele ko prebiramo in iščemo sledove stoletja, opazimo, da so se semkaj tvorno “primaknili” tudi nekateri godbeniki iz drugih, predvsem planinskih krajev in v dolini pustili sledi svojega dela in znanja. Obratno pa so mnogi tudi načrpali znanja in smelosti, da bi v svojem okolju posejali kali novega glasbenega dela ali pa vsaj obnovili, če so ga dogodki časa že zatrli. Danes, ko imamo nekako kar prepolna usta Evrope, je menda skoraj greh še spomin na pritiske potujčevanja, ampak glasbena in druga kultura teh krajev sta bila pomembna ščita, za katerima se je nemalokdaj stisnila slovenska srenja. Svoje kulture ni zatajila niti v najtežjih časih, niti gospodu niti kralju niti komunizmu se niso posetej klanjali. Med tistimi, ki so za sabo pustili največ sledov, moramo omeniti kapelnika, ki je imel tudi najdaljši delovni staž, Jožeta Miheva. Koliko vaj, učenja mladih, ko še ni bilo glasbenih šol, koliko priredb in celo lastnih skladb je pustil za sabo ta skromen, glasbeno in človeško zelo razgledan mož. In vse to poleg svojega rednega dela! In nazadnje v vseh časih, so kovači in drugi ljudje znali in hoteli podpreti svojo godbo. Od še tako slabih plač so vsaj nekaj odrinili za inštrumente in druge potrebe godbe, vsaj nekaj skromnega je vedno primaknila tudi nekdanja občinska kultura v sistemu financiranja, ljudje pa, kot rečeno, ob posebnih priložnostih, kot je tudi ta stoletnica, katerih prireditve se te dni tudi praktično že pričenjajo. Vsekakor dogodek, ki zasluži, da bomo o njem še kaj zapisali.□ (P® m] 1}® KI® KI0ÌO V Josipdolu na hišni številki 24 že vrsto let živi nekaj družin. V večini so to starejši ljudje, danes upokojenci, ki so si svoj kruh, trpkega in težkega, služili v domačem prahu kot pmharji. Tudi sto in morda še več let stara stavba je bila last kamnoloma, dokler ta ni šel v stečaj, ljudje pa na cesto... Ker ni bilo denarja za delo, ga ni bilo za obnavljane hiš, tudi tako starih ne, kot je ta s številko 24. Ljudje pa: ti so si pomagali kakor so vedeli in znali. Eni so zmetali preperela okna in vrata ter strohneli pod v ogenj in vgradili svoja. S svojim denarjem in s svojimi žulji. A vsakdo nima te sreče, da bi imel nekoč dinarčkov in danes tolarčkov na pretek. Še za golo življenje jih je premalo... Menda imajo denarja premalo tudi ti, ki so stanovalcem v teh dneh pošiljali položnice. Najprej eni za odkup stanovanja. Prišle so številke tam okoli dva tisoč mark. Šestdeset in več letniki jih nimajo kje vzeti... Sedaj prihajajo položnice v znesku dva tisoč in še nekaj stotakov čez za plačilo stanarine na občinskem stanovanjskem skladu... Ljudje ne bodo plačali, kot niso plačali že nekaj let nazaj. Ker je v stavbi nevarno živeti. Ker imajo mnogi pod nogami zemljo. Ker dimna vratca niso bila zamenjana že ohoho let... Ker streha pušča, opeka leti z nje, pa nihče ne upa splezati nanjo. (Čemu bi žrtvoval morda tudi življenje...)? Ker.... ker Občinarji preprosto mislijo, da lahko pobirajo le denar, Vzdrževanje in skrb za zdravstvene, še manj evropske standarde jim je deveta briga. Osat na njivi izpulimo! Bomo omogočili dostojno življenje tudi starejšim in nemočnim na hišni številki 24 vJosipdolu?Q T. Repnik- Vrhnjak \_____________________________ k. valil MALČKI RAZSTAVLJAJ O Malčki vrtca v Šmartnem pri Slovenj Gradcu so skupaj z njihovimi vzgojiteljicami Ivanko Hendler, Jožico Konečnik in Ivanko Mlačnik te dni pripravili zanimivo razstavo njihovega skupnega ustvarjanja. Veliko časa so tako, še zlasti v popoldanskih urah, preživeli skupaj in najmlajši so spoznavali številne likovne tehnike in materiale. Otroška domišljija je namreč neizmerna, tako da so v izdelkih iz blaga, slikanju na porcelan ali pa lepljenkah in gubankah nastale pravcate umetnije. Razstavo v vrtcu si je poleg staršev mlačkov, ki so jim z nasveti tudi pomagali, ogledalo še veliko število krajanov Šmartnega in okolice. Z njo se je hkrati za zaključek šolskega leta pokazala tudi njihova togata ustvarjalna tera.O SJaš Glasba : lifisiliL. :Js ¥ \ V soboto, 13.maja, je diskoteka Jolly v Radljah ob Dravi slavila svojo 8, obletnico. V ta namen jih je obiskala najpopularnejša hrvaška lechno skupina Elektro Team ( E.T. ). Mladi so se kar usuli v diskoteko in popolnoma zapolnili vse prazne količke. Temperatura navdušenja je naraščala. Pevka Vanna je bila pozdravljena z nešteto žvižgi in velikim navdušenjem. Na plesišču je bilo mladine,kot rib v konzervi. Naš fotogral se je s težavo prebil do hrvaških gostov. Program je bil odličen in je trajal uro in pol. Vanna je poskrbela, da so udeleženci pomagali pri njenem petju. Kot vedno je skupino E.T. spremljala plesna skupina. Plesalci so izvedli odličen program in verjetno si je marsikdo zaželel,da bi plesal ko! oni. Prisotni so ponoreli ob pesmi Da ti nišam bila dovoljna, ki je bila pred meseci tudi na prvem mestu Lestvice diskoteke Jolly. Po nastopu so se člani skupine E.T. umaknili v prostore garderobe. Čeprav z manjšimi težavami, sem spregovorila nekaj besed s pevko Vanno in Darkom. Povprašala sem ju, kako se počutita | pri nas. Tako kot smo bili mi navdušeni nad njimi, tako so bili oni navdušeni nad našo publiko. Darko je povedal, da se na Koroškem počutijo prijetno in da so bili dobro sprejeti. Pravi, da so celo bolj dobro sprejeti, kol nekatere druge tuje skupine. Naj omenim, da so pred mesecem nastopili v Sežani in napolnili dvorano, le nekaj kilometrov stran pa je nastopila popularna skupina MO-DO ( Supergut ) in prodala le 1 kart.Udeležba na njihovih koncertih je skoraj vedno 100%. Izvedela sem, da tekste pišejo skupaj; odvisno od vrste pesmi. Za rap dodatke poskrbi Boytronic, bolj umirjene pesmi piše Vanna, skratka vse delajo skupaj. Na Hrvaškem je vse več novih pevcev, ki s kakšno pesmijo osvojijo naše diskoteke. Darko meni, da niso njihova konkurenca in smatra, da so na hrvaški lechno sceni samo oni "A" kategorija. Večino hrvaških pevcev poznamo slabše kot skupino ET. ali pa poznamo samo melodije Zato verjetno teorija o “A" kategoriji kar drži.Torej konkurence se ne bojijo, ker menijo, da so najboljši. Naše bralce lepo pozdravljajo in jim želijo sporočiti, naj še bolj obiskujejo njihove koncerte, saj jim ne bo žal! In tudi jaz tako mislim. Diskoteka Jolly se po 8. minulih letih lepo zahvaljuje svojim obiskovalcem in jih vabi, naj jo obiščejo tudi med tednom.O Nataša Hutinski, loto: Ivko Za mlade V preteklih vikendih so naše diskoteke spet gostile znane slovenske in tuje goste. V Slovenj Gradcu je rock klub Bosa Dama gostil Anjo Rupel. Diskoteka Atlantida pa je priredila Zlato noto, na kateri je nastopila malo manj znana slovenska skupina Victory. Ob 8. obletnici Jollyja je nastopila hrvaška skupina E.T. in popolnoma dvignila občinstvo, 3.6. pa vas vabijo na Bajago. Iz Atlantide nam je D.J. Matjaž poslal tele pesmi: 1. PBM 2. DJ.HOOLIGAN 3. ACnVATE 4. SPLASH 5. IMPERIO 6. SANDI 7. DOMINIK KOZARIČ 8. IA BOUCHE 9. D.J.BOBO 10. SCOOTER Rediemptons Love nations Save me One more dream Quo vadiš Pijana Reka luči ( remix ) Sweat dreams Let thè dream come trne Hyper hyper Rock klub Bosa Dama in DJ. Rinci sta nam poslala 10 najrockerskih: 1. GREEN DAY 2. VAN HALEN 3- JOVANOTTI 4. CRANBERRIES 5. BEASTE BOYS 6. JELEN/KOCJANČIČ 7. FAITH NO MORE 8. RIBLJA ČORBA 9. SHERYL CROW 10. ALKA VUICA Basket case Can’t stop loving you Penso pozitivo I can't be with you Sabotage Poišči me Digging thè grave Zelena trava doma mog Strong enough Od k;id te nema Iz Eureke sta DJ. Gogy in DJ. Jury poslala 10. najpopularnejših pesmi. 1. CORONA Baby baby 2. ANIMALACTION 3. LA BOUCHE 4. ALEX PARTY 5. DOUBLÉ YOU Yepa yepa Be my lover Don’t give me your life Dancing with an angel 6. CAPTAIN HOLLYWOOD PROJECT 7. DOUBLÉ VISION 8. DA BLITZ 9. BEAUTFUL SPRING 10. BARABBA Flying high Knockin’ Movin'on All I wanna do E1 ritmo rapido Iz Radelj pa lestvica vročih 10 disco Jolly: Probudi me Ukal bi Od kad te nema Think of you Gema tanzen Fly away I wanna be with you Love & revolution 9. AL BANG & ROMINA-POWER Na-na-na 10. STEVIE B. Dream about you Pripravila: Nataša Hutinski 1. E.T. 2. VICTORY 3. ALKA VUICA 4. WHIGFIELD 5. MO-DO 6. HADDAWAY 7. FUN FACTORY 8. REALMcCOY 10 PREPIH 10 GLASOVNICA Glasujem za pesem...................................... Izvajalec.............................................. Ime, priimek in naslov:................................ Glasovnico pošljite.na, naslov: Uredništvo Prepiha, Prežihova 2 4, 62390 Ravne na Koroškem Družabna kronika Oh, dajte no. Tudi jaz sem nekoč hodila v šolo, pa ni bilo pomembno, ali imamo celo streho, kaj šele celo obleko... OVCfi, VOVK IN GOLOB Te dni se je na Ravnah mudil znani brazilski industrialec slovenskega rodu Vladimir Ovca. ki ima v Sao Paulu večje podjetje, sodeluje pa tudi z ravenskimi Noži in s Trojem. Sodelovanje s prevaljskim Trojem je posebej zanimivo, saj je Ovca najprej sodeloval z direktorjem Vovkom, sedaj pa z Golobom. ZDRfiVfi SOLfi? Osnovna šola Prežihov Voranc Ravne na Koroškem sodeluje v projektu zdrava šola (health promoting school). Lepo in prav, vendar je sanitarni inšpektor izdal odločbo, da se zaradi “nezdrave" šole zapre stara zgradita šole v središču Raven. Ta zgradba zaradi razpadanja resno ogroža otroke in vse ostale. Občinski svet Ravne-Prevalje, ki bi moral odšteti kakšen tolar za dokončanje prizidka k OŠ Prežihov Voranc, pa se na veliko ukvarja sam s sabo in nogometnimi investicijami. | .tu III | it) i H III | lili/ UNZ Slovenj Gradec zasedla drago mesto V športni hali v Slovenj Gradcu je bilo 36. državno prvenstvo delavcev ONZ Slovenije v samoobrambi, ki se ga je udeležilo 67 tekmovalcev iz 12. ekip. Tekmovanje je obsegalo samoobrambo, kjer je vsak od posameznikov izvedel obvezni program in borbeno akcijo. Med posamezniki je osmo mesto za Upravo „ za notranje zadeve Slovenj Gradec osvojil Rudolf Pavlin. Ekipno so zmagali: Izobraževalni center ONZ Tacen, drugo mesto je zasedla specialna enota MNZ, tretje mesto pa si je pril strila Policijska enota. Med UNZ je UNZ Slovenj Gradec zasedla drugo mesto. Na posnetku: S tekmovanja na državnem prvenstvu delavcev ONZ v Slovenj Gradcu. Lm in prepihane čveke SIROMflSEJSI SLOVENJ GRADEC Pred dnevi je v cerkvi sv. Vida v Dravogradu bila predstavitev imenitne knjige Andreja Makuca (na sliki), po rodu Slovenjgradčana, ki pa že nekaj časa živi v občini Dravograd. Ob tej priložnosti je bilo slišati zahvalo Slovenj Gradcu, ki je sedaj revnejši za enega pisatelja. Mimogrede: dravograjska občina je glede literanih ustvarjalcev gotovo prva liga na Koroškem. Tu namreč poleg Makuca živi tudi dr. Silvija Borovnik. Je že tako, eni imajo nogometne prvoligaše, drugi pa literarne. OBISK Te dni je bivšega podžupana dravograjske občine Dušana Kudrnovskega obiskal Ivan Peneč. Ljudje ugibajo, kakšen namen je imel ta obisk. Ali je Peneč Dušana obiskal kot prijatelja? Peneč je lider Slovenske ljudske stranke na Prevaljah, Dušan v Dravogradu in morebiti je imel obisk strankarski značaj. Ali pa je Peneč obiskal gospoda Kudrnovskega v vlogi delovnega inšpektorja? Kdo bi vedel! Hmo&ina majo pwpih po nižji cuti! NdROČILNICfl Podpisani ______________ -________ (Ime in priimek ali naslov podjetja) se do preklica naročam(o) na Koroški časopis Prepih. Časopis nam od _______________ pošiljajte na naslov: Naročnino bom(o) poravnaval(i) polletno, za I. polletje do 31. 3. in za II. polletje do 30. 9. tekočega leta. Podpis: (podjetja tudi žig) Naročilnico pošljite na naslov: ČZP VORANC, Prežihova 24, 62390 Ravne na Koroikem radio alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alta d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alta d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon: (063) 861 788 telefax: (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1C7,$ Mhz MIEIRX % TURISTIČNO GOSTINSKO PODJETJE, p.o. KOŠENJAK Dravograd____________ HOTEL KOŠENJAK Uporabna površina navedenega objekta je cca. 1300 m2 in zajema: restavracijo s kuhinjo, letni vrt, dve trgovini (ena je v najemu), etažo s sobami, klet in pisarniške prostore. Objekt prodajamo po prometni vrednosti nepremičnine cca. 2 miljona DEM, skupaj z vso opremo za 800.000 DEM. Če ste resen kupec, s potrebnimi jamstvi, prodamo navedeni predmet tudi na lizing ali pa z vami sklenemo najemno pogodbo za dogovorjeni čas najema. Informacije po tel.: 0602 83 073 od 8°° do 14°° ure PodMek MEJE SO KROJILE VELESILE 75 LET KOROŠKEGA PLEBISCITA (10) Piše: MIRO PETEK je svet deseterice sprejel sklep, da se z vprašanji jugoslovanske meje ukvarja posebna komisija, ki je dobila ime “komisija za študij teritorialnih vprašanj, ki zadevajo Romunijo in Jugoslavijo,” navadno pa jo imenujemo kar komisija za romunske in jugoslovanske zadeve ali še krajše - teritorialna komisija. Sestavljali so jo po dva zastopnika ZDA, Anglije, Francije in Italije. Komisija se je prvič sestala 1. marca in na tej seji že določila program svojega dela, dan za tem pa je tudi že prvič razpravljala o jugosolvansko-avstrijski meji. Ameriška misija je pred plebiscitom obiskala tudi Ravne in Maribor Georges Benjamin Clemenceau, predsednik francoske vlade in eden od štirih podpisnikov mirovne pogodbne, je 18. februarja 1919 sprejel jugoslovansko delegacijo, ki mu je uradno predala predlog severne slovenske meje. To je bila črta, ki je obsegala vso Celovško kotlino in slovenski del Ziljske doline: Rosskoffel pri Pontablju - vzhodno mimo Šmohorja - gorovje med Dravsko in Ziljsko dolino od Šmohorj do Gummema -prek Osojskega jezera na Osojske Ture - Šenturška gora - Stalen - Svinška planina -Labot - Dreieckkogel na štajersko koroški meji. Na Štajerskem pa se je od jugoslovanske strani zahtevana mejna črta nadaljevala preko Radelj in Remšnika do Mure nad Emovžem, po Muri do Obrajne in od Obrajne do Gruisle na nekdanji avstro-ogrski meji, medtem ko je na Ogrskem zajemala Prekmurje s polabskimi Slovenci do Monoštra. Ta meja je zajemala ozemlje, ki ga je na Štajerskem general Maister že zasedel. Na Koroškem pa Kanalsko dolino zahodno od Pontablja, slovenski del sodnih okrajev Šmohor in Beljak (tu so bile zahteve tudi prek narodnostne meje), pa sodne okraje Podklošter, Rožek, mesto Celovec, Borovlje, politični okraj Velikovec, slovenski del občine Št. Janž na Mostišču in občine Labot, Ojstrica in Dravograd. KOMISIJA ZA RUMUNSKO-JUGOSLO-VANSKE ZADEVE Ob prvem zaslišanju jugoslovanske delegacije je le-ta imela izdelan šele splošni del memoran-dtima in zahteve po Itodoči meji. Glede Prekmurja se je memorandum skliceval na obstoječo narodnostno mejo, pri obravnavi jugoslovansko-avstrijske meje pa je bil uvodni del namenjen kratki zgodovini, predvsem opisu germanizacije v zadnjih 50. letih. Tudi na tem mestu je podčrtano, da so uradni statistični rezultati zaradi gospodarskega pritiska na koroško prebivalstvo povsem neregularni. Meja med Jugoslavijo in Avstrijo je prvič prišla v razpravo sveta deseterice 22. februarja. Jugoslavija je imela odprto mejno vprašanje tudi z Romunijo v Banatu in tako Ameriško stališče je temeljilo na Milesovem poročilu. Seymour, ameriški zastopnik v tej komisiji, je poudaril, da je njihova delegacija glede Prekmurja pripravljena sprejeti vsako zadovoljivo geografsko mejo blizu narodnostne meje. Na prvo mesto pa je postavljal vprašanje, ali naj bo Maribor jugoslovanski. Milesova komisija je zagovarjla mejo kar po sredini Pohorja in tudi iz pozne-ješih dogajanj je videti, da je bil ameriški del te komisije naklonjen Milesu in pobudi, da bi Maribor pripadal Avstriji. Glede Celovške kotline pa so američani menili, da jo je škoda deliti, ker tvori gospodarsko celoto. Po angleškem predlogu naj bi Jugoslaviji pripadalo Medimurje in Prekmurje, ne pa tudi Radgona. Za Maribor so otočani menili, da je to “slovensko življensko središče” in kot tako mora ostati v Jugoslaviji. Britanska meja pa je predvidevala, da Mežiška dolina ostane na jugoslovanski strani, Celovec, Plilterk in Železna Kapla pa na avstrijski. Vendar so bili Angleži pripravljeni upoštevati tudi ameriške razloge za nekoliko južnejo mejo, po kateri bi Avstriji pripadala tudi Mežiška dolina. Italijani so javno in nedvoumno pokazali, da glede meja v celoti podpirajo avstrijska stališča. Na tej seji teritorialne komisije so predlagali, da bi severna jugoslovanska meja potekala po Muri do avstro-ogrske meje in po tem predlogu bi Prekmurje pripadalo Madžarom, seveda pa so Italijani v svoji maniri tudi Maribor namenili Avstriji. To so utemeljevali s tem, da bi drgače prišlo do nemirov in zmede. Podobno kot ni mogoče ločiti Celovca od njegove okolice, je treba uveljaviti združitev Maribora z nemško Avstrijo, so menili v italijanskem delu te komisije, ki sta jo zastopala de Martino in Vannutelli-Rey. Italijani so dalje predlagali, da bi meja pri Ljutomeru zapustila Muro in vodila proti zahodu. Med Mariborom in Pragerskim bi prerezala južno železnico, nato pa bi šla po pohorskem razvodju na Veliko Kopo nad Slovenj Gradcem, od tod na Plešivec in po razvodju južno od Železne Kaplje. FRANCOZI -ZAGOVORNIKI JUGOSLOVANSKIH ZAHTEV Samo Francija je bila tista, ki je v vsem zagovarjala jugoslovanska stališča. Francozi so namreč menili, da je vse prizadeto ozemlje, skupaj s Celovško kotlino, slovensko. Glede Prekmurja in Štajerske pa so podpirali angleški predlog, po katerem oboje pripada Jugoslaviji. Francozi so poudarjali gospodarske zveze med Celovško kotlini in jugoslovanskim zaledjem. Zastopni Francozov Laroche pa je izrecno podčrtal francosko željo in zahtevo, da bi Maribor in Celovec pripadala Jugoslaviji. Francozi so bili torej edini, ki so zastopali jugoslovansko stališče, vendar so se kasneje tudi pri njihovi delegaciji tu in tam pojavili pomisleki, da bi s takšno mejo Avstrija bila preslabotna država, kar bi lahko še okrepilo avstrijske težnje po zdaižitvi z Nemčijo. (se nadaljuje) Kultura mm srnam mmms. Po dveh letih je v Vidovi 26. maj-95 š VON PISTORJA ''-.Tr.." 15, sepumber ’95 \ 'É/'caàL “ ž Tudi tokrat jim je, kot že nekajkrat doslej, z izdelavo portreta slikarja Oskarja von Pistorja priskočil na pomoč Branko Repnik. In še majhna bodica, pod črto: malo je gradov, ki so bili ohranjeni, kot je bil do nekaj let nazaj ohranjen grad - ali vsaj del gradu -na Fistrovem koglu. Pistorjev grad v Vuzenici. Pa so ga samovaščani kvazipolitiki, za katere bi lahko z gotovostjo rekli, da niti najmanj niso poznali ne umetnosti in vred zgodovine, prepustili zobu časa... Sesul se je v kup kamenja. Prelepa možna izletniška točka Vuzeničanov in okoličanov je izgubila svoj sijaj, ki bi jo - če bi bilo drugače - lahko tudi turistično tržili... A ta bodica pravzaprav nikoli ni nikogar bodla, razen morda nekaj posameznikov iz tujine, ki so hoteli grad obnoviti, pa v občini (nekdanji) Radlje ni bilo (političnega?) interesa... Tudi takšni smo ljudjelO T. Repnik- Vrhnjak KOROŠKI MUZEJ NA RAZSTAVI V HUETTENBERGU V Huettenbergu na avstrijskem Koroškem so 28. aprila odprli veliko razstavo o mdnih bogastvih, rudarstvu in pridobivanju kovin in nekovin na Koroškem od najstarejših časov in do 20. stoletja. Na njej sodeluje tudi naš muzej z Raven s 103 predmeti, ki so si jih organizatorji spoctodili pri nas. To so eksponati iz železarske in rudarske zbirke, kar je eden izmed dokazov, da na Ravnah hranimo dragocene muzejske predmete. Razstavo je pripravljal kar celih pet let poseben odbor pod pokroviteljstvom koroške deželne vlade, ki jo je tudi v glavnem finansirala. Nekaj novega je predvsem zaradi prostorske rešitve. V zidovju stare železarne v Heftu, dva km od Huettenberga, so vgradili nove prostore iz železnih konstrukcij in jih na eni strani podaljšali v velik nov prostor izven starih zidov. Zidovje z dvema plavžema na oglje je dobro ohranjeno in proglašeno za tehniški spomenik. Že razstava sama je zelo zanimiva po vsebini, ki jo pojasnujejo dragoceni in večinoma privlačni muzejski predmeti, dokumenti in nadvse zan- imive fotografije. V prvem prostoru naletimo na različne kristale in fosile, v drugem pa na plemenite kamne in nakit iz njih. V tretjem prikazujejo razvoj rudarskega prava in jamskega zemljemerstva. Tu je edina fotografija jamskega geodeta, in sicer Štefana Vevarja iz Mežice. Nadalje sledijo razvoj rudarske tehnologije, železarstvo od rude do končnih izdelkov, zlato, svinec, uporabni kamni in pridobivanje cementa. V posebnem oddelku je predstavljen promet, od tovorništva do železnice in vprašanje energije (oglje, premog, voda in elektrika). Zadnje poglavje je posvečeno gmotnemu in družbenemu položaju delavcev v rudnikih in tovarnah na Koroškem. Eksponati, dokumenti in fotografije nazorno pojasnujejo delavčeve plače, prehrano, stanovanjsko kulturo, zavarovanje, organizacije, sindikalno in politično gibanje tja do oblačilne kulture. Nazadnje pa so obravnavani posamezni pomembni podjetniki od 18. do 20. stoletja. Na razstavo ne opozarjamo samo zato, ker ima tam svoje predmete naš muzej, ampak predvsem zato, ker obravnava oemnjeno problematiko celostno in zajema vso Koroško do 1.svetovne vojne, s tem pa obsega velik del slovenske zgodovine, kajti konec 19. stoletja so Slovenci v tej deželi predstavljali tretjino prebivalstva. V rudnikih in železarskih podjetjih je bilo zaposlenih veliko naših ljudi, tako tudi v huettenberškem območju. Vsa industrija v Mežiški dolini je bila tesno povezana s to dejavnostjo na ostalem Koroškem. Vemo, da so od 18. stoletja do propada Avstro-ogrske države in še pozneje naši železarski obrati dobivali surovo železo ravno iz Huettenberga in okolice. V huettenberškem območju so pridobivali železo že od starejše železne dobe naprej, torej je tu železarstvo staro skoraj 3000 let. Pridobivali so znano noriško železo v času rimskega cesarstva, pozneje pa koroško železo. V Prešernovem času so v slovenjgraški fužini zagotavljali, da so njihove kose ene izmed najboljših, ker so iz koroškega jekla. Razstava je bogata, lepa, z več kot tisoč predmeti. Priporočamo, da si jo ogledate, saj ni tako daleč, komaj kako uro vožnje do tja. Izdelali so imenitni katalog in še obsežnejši zlxtmik študij o omenjenih problemih, obe knjigi staneta nekaj nad štiristo šilingov.O Alojz Krivograd Slika na razstavi predstavlja jamskega geodeta Štefana Vevarja iz Mežice «JELOVICA tel.: 064/61-30, fax: 064/634-261 OKNAJELOBOR, TERMOTON, _______in JELOTERM POLKNA s fiksnimi in gibljivimi lamelami, _______FIFO. PLANK PRENOVA OKEN Ravne na Koroškem, Čečovje 5 Telefon: 0602 20 175 ČEČOVJE 5 62390 RAVNE NA KOROŠKEM Tel.: 0602/20- 165 NAJVEČJA IZBIRA NAJBOLJŠIH KOLES NA KOROŠKEM! * KOLESA: GORSKA, TREKKING, DIRKALNA * ZNAMKE: SCOTT, MARIN, SCHWINN * ZAGOTOVLJEN KVAUTETEN SERVIS! IZ ŠPORTNEGA PROGRAMA SVETOVNO ZNANE FIRME REUSCH PA VAM NUDIMO: * GOLMANSKE ROKAVICE * KOMPLETNA OPRBVIA ZA NOGOMETNE EKIPE * OBLAČILA ZA REKREACIJO IN PROSTI ČAS OBIŠČITE NAS! ra o a d S a < Z ? >03 Si R. .tv K* g « -S U) s«) © a © O oc ^ CD H/) Ul Z o ._; 'C ti ci 5 s- ž 0 s o .a 6 o N rt3 —H XJ "W - O o. a ^ x V s ra C 51 • ^ I| n 1# ra '2 T3 O d tri > O "2 00 _rt 3 "O JU a .94 rt ^ c •2 o o O M "O ■d rt 65 O o c a; >w o a cn O C rt a >0 OJ > OJ > "O d a d 2 o P ^ -c -C o G -D x c rt 2 2 CX -Ì3 bC = “c - -'"^OO S ^ ■Sì •— •—H ' •—1 > >C/^ ra O ^ 0^’R 1 « 1« 2 N ;.S2 “a c ^ 2 > >rj 2 >0 S § CO CO .0^ ra > S '">N ^ -2 s > 2 2 'g rt ^ o. O $ rt >N - ra O a co G S £ feb u p u 0 1 a o -C' ra 0 2 (U N co O ^ rn a C ra >u >co G a i! a .34 d n; (L) CO >co g d ■2 3 g -£ >2 ^ ž g jf N 2 O l ^ ^ 2 G O Oh O CO V ra to; s-§ oc « 9 2 .'£, rt G T3 29 rt c 2 JO £; V >N ^ 42 G ^ n co > s 2 G -94 co -—• O o; 3 — C - 2 = 1 ^.a| ra co u .3 O > X) GO ^ ra co ^ V O &ÌÌ H S* rt 3 K/3 2 2 1 rt 2 £ Oh I l im, s ra !S 'G '5 ra ra C N O a ! O a G 2 'c G I T2 rt a ■a d 2 s -0 ^.a C O rt >S >g I § o m > ^ N - a .a d) > .3. H ^ .2 G .a ^ D. C, Zé .a c -a .2 2 ■s s C C ^ 8 2^3 a o .2 - d kj -a 2 - •a-2! 'P 2 2 c G G£ G >N 'rt G O .S 'o D. ■- C > rt >2 -a « ra ra ra 00 ^ u d) r« rt "O 'C .a c 2 S a £ Q ! G I S 'ra" ra c co 3 ^ o ^ a a g G « a 3 ^ G O "O "O rt - ^ rt 52 ^ a rt "O G Ort g oott-rtCq go, o ocnxo > d .aa s ^ rt — G > rt o _ "o '5.9S rt S « G 2 rt o OC G rt •o T3 O o. rt- •—■ Ul g d a « .a rt d è a 2 rt 0 G d) >N rt ra ^ c -C G •rt 2 ^ co -O o C C 2 CX G ‘ '"•as r rt G ^ 2 G s 2 a « rt G rt G « 00 ■O .G- ~ d) CJ d) U > h al .s aort S3 > O «> - u u a^o ra G d> c3 ” ' _r 2 2 :G c 2. g n a d^ § j d) ^ ^ d» G co o rt co O c c is ^ a ^ •rt g >n rt 2 rt 2 'd d 3 ^ a ^ O c _ d .a^ a ^ rt >u d. ra .a is « it ^ ra d> TD ra ^ O co co 2 G hn •,—1 CT ^ d) 8 g a g CO "S ^ ^ .2 ih ra N ^ 00 ts -O 'd .a 43 T3 .a -C ^ N ra .a a S 3 a •’ o a 43“ O rt O g > « 1/3 C ~v o 42 d 'C _ G 0 G •2 s rt .a 8 2 2 ^ .a ec 43 I f 4« S ra c "O -* ra p d iD 2 0 o G -a^ -Hi G'-P o 0 •š 22 d) a d S > a G .a G >c/> N GiO rt G OC T3 rt M ■n rt OC Uh rt rt > g S a jj o Tj CX>to 8 g ;a e rt 00 O c G G S.E ra .P, .a a KJ G g O JZ rt 5 N s e •-H ' 'c rt *0 C ra N d .d 1 2 ra i; > I rt G ,G l d> O c £ to ra . d) c .a e s s d) N TD g s I I •d dT 3 G > G O ■a-d 3 | dT S II i a p .s ? > O >N ^ •d J2 u "ra (U >n .a 3 .2 it « o a3 « c d .rt a g m d> *-"■ 2 .a h d O ■ S -O 0 ra ral C O 2 —H d co •d-^ 3 d) 03 TD > .a -§ G 3 a G G >co d) G r e 2 ^ ^ g lit o M oc #a S 13 G c/l d >S o > .a g - - _ c -O rt rt o gt jj ~o a > O rt -O C •2 j*: 0C G a 2 ^ c .3 2 rt 4 n 44 rt g >i u "2 'o' 2 d N 1; G 1/5 — en ^ 1 tj m: 11 a .04 ra >0 >co -X ra >p > a . rt cn 2 _o Gd ra CO > ra C O -C G S £ to ra dT CO > 3 to lil o o g g; a c rt C>rt ob >(j 03 8 S > G G 3 O .C d 2 43 c 3 ra G -C > 2 ra co G 42 U G . N O .rt 0C a O 8 3 G N co >N •m. d P o a X3 ? I 2 a g > - -S S a 12 g: a >8 « g ' ra >d> O d If rt ^ d .G, i§ -- N 1_. G X3 2 G N O 3 a a > o o C« ^ 0 1 e > || .£ o ^ ^ w d ra —r ^ d ;K ! - w 'G "O O -00 8 is if ■g' G •C rt o "8 00 X) o d) co > G ai u G 8 43 2 o =-2 8 d g .a ra d g rt >š ^ a "Čo C .a g >N 9 .rt o | -S 2 > G C G G a G G a ^ TD TD O O CX CC 4 N O 00 G .a a G3 — - rt O |4 r1 > ra d> n —■ G % TD G _r > rt N X O o jd a 'a o O G 00 u > a O G TD > G G K/5 G rt >6 ^ g a| cn G o 'a w 00 2 a rt cn O Jr: O td .p a G O — a u J* • G G P »£ e o TD rt ob .«"g 8 ra a>s 2 ^ c ra -X G >u >cn a o « gì JD O TD rt rt > 43 TD N XI O o TD > 2 cn O a.a KJ o cn rt G O X C X G G ■S--a J | 2 - "rt 'G X, g" i) g ^ rt rt C ^ c 3 .a X 2 5 o ^ 00 -. X • N G "6 X '55 rt X -X G g" a tu G 8 3 c G a G X O Oh ;d o ii uH x 0 a> d) ‘^3 al 0 •§ £ D 1 •" U ‘H 3 g "šb a .a ^ I | l| ■df | = 3 X > N ^ X 15 ^ •g g3 G ^"S a š ~ ili G 'C" O X rt G X 8 4 4 x 00 N 8 _ o x) S G c ^ O cn > O O" X | d ^ X G a rt - Is Ti Id 43 .4 C x | d.ax c O .a rt ^ 'N 8 ^ X 5 « .a ^ >g G 2 ° 1/5 a o ■ G G cn a 'c o X .§ p "99 >N o o >00 g 2 a s e > 2 § o c ~ 3 d 2 > a d N 2 ^ N 00-^ G & d s 3 g TD X X 43 O .. rt X 'C N X .a x h a ^ a co u- 0 .a^sgl d) co d) > •a 2 "g Si 8 0- ;g h > u-h tn rt 3 60 m g .a 2 8 O n .h °C 9 S > "S rt .a rt o 3 00 ° -H X p 2 a 3“ a 3 a G kJ 8 -8 ■ .a 2 g rt cn " C X -C > 0 £ G "g -8 X t; 'čn * § ^ s a •—c co 1,3 o X >S a a O g G x-o 1/3 G rt g c^ C -it — rt rt rt s1 C X ^ n g x a 8 as s | a" x 4 x 3 rt —■ « X ~ 8 m ^ d .a *2 x ^ „ .V N .d ra o £ ^ TD d rJ* JV to ‘5? O ^ :8 O a rt" P >u 2 >N (d 2 rt rt -3 00 00 -G rt O G >U G 00 X 00 G X G 8 2 O X >G > X X rt G 00 —' G rt G X G „ fl •d TD —1 N rt n N v ra *p £ > d co X) ra O Š d N C ra G z: h rt X C g >2 s X y 1 < O X 4—> rt O x .2 X G .a 3 rt $ •.a > a 2 H X o JSj X Tn rt 'c a o x^ c "S •a g d) _ co -G ra > ■ar d> G >n O ra Zd 'ZT ra ra 'S ojd ^ d> > >§ "g >1X >CO rt ^ 00 G X > rt O 1 I o ^ •g X c X G O CO 2 | G 13 1 X a .d .£ OiD d) . S 'oc 94 :a X HH ;x .a^ a G « 11 I.° o 00 C X G O O o c H G CO 5 -s — a g^ g rt T Jr* co d t—— . 0> ra di •a-^ = G 11- 'I! 1 8 X •1 i CO 8 "§ •a" ^ § x 00 3 I 75' er i ? ex pr ? 75' ÈL g S 9r w S S ^§- - 75' o o CfQ a ero ?r o D. O 2 -n *< ft s 3 C. &2 3“ ?T "Q "O O O O 3 ~X' V>< r-» Sl 0 5" o w c« g w "O C N rti T3 n< S ^ sa d 13 n p o 3 - « a5. rt 7' 3. ^ ?r rt cw "O fo CfQ O o sr ^ < « = "S ° 3 g 0Q ci. ru ►— er. n< to 3 rt IS Q ►3 >_t_ rf ero p 3 3 po O rt 3 CfO w 2. r3 to 3 0-0 rt S S 3 S 2 ■ X c/v< -g en a» f! ?r ? w 5 ° B i - 4 Ti' P o ^ 3^ 11 e:§ SO ero sr o N ■■ rt ja "O g ^ rt rt ■o - 3 w rt r? O vi rt ° rt 7T ta N O < EL «< “ 2^ ta 3 rt rt 3 ta 3 ^ % CL P o"5' .= i. 5. 5^ 1 a N P D P D P S p < 31 a pr ^ |3 5: pr - 0) X5 tl n<3 o r3 3 ta ?r 75' rt "Q p o O ero H E 'V p p.o o. S I D a C/i< 0) O 3 g -» o- p en P C en P en O en r& ^ 75' *“ a' I Cro 3 p ri ?r sa N p I p 3" C ?r o -o g C TO 2 _ cl ?r U ta 44 CrQ rt .rt p" c — a 75' S sš; S - 7 ST Sito — 1? sa ° e -è ~7f - "D n> S* ia 3 a. N 00 r-f 3 3 P' 3 S* N 3 I ^•3 3. rt 3 N a a. SL P o 3 u p N< P X- p X- o en rt a- p 3 § "g' ¥ O) D en *- ^ ° P S p O C P ___ _ 0) "O - en< P 3.1 ||Š I j o> -S- - ?r & $ £ O g -3 2; 75' | 3' £< x-13 n o § — -i- I s< pr ~ a z* z z* 0) O ti n< O- ^2. H-. ^ en CT N< ° O. en en< en< ^ N< < m D 7T rt E- $ rt- I X- I SeI < rs rt o n> Kto x- ?T S 3 O g# 3 2-'— ero p £ 5-f^ 51 ^ - 2. 75' 3 x- o TD 2. S* P N P a r—r rt’ TO O 3 p 00 p I g ■S < a rt rt j"-» - f-f 3 pr o N P § < || en/ (M a p \ U • al X- P fi er N Sg n g TO 00 O ta C- 3 a n 0 TO 1 g Q< 3 4!. 3 rt X- x* 2 ?!• p . p s: T3 ^ « a5'«• 3p-as acg 5 P < ° & a 75' rt < o SL X" ci- rt) p p a «■ o< sr p o s. i; 3 N E ^ rt S w If I W Q- . ^ x- o n< S ra S = 8-g- i?' 3 -n -i < t^ ero 3 O rt 00 N fi 2 - 3 „ S rt< rt N N< rt 3 en ?T a en O en O) O CfQ 2^ ?r 5 p < n> 3 c 3 rt a n B< o ^ O ^ sa- < a < S 2 ^ « c pr - £ pr P o 75' 75' rt' "O -j en x-U o 3 o a C/X sr er oo n< oo 3 0" o “ ~ rt -Ha al- P rt) 2 < en rt) en 3 rt) £• r- ^ p p xt 3 TO p — o O rt' sL 'p to a 3- r. sr c- H* 2 rD 2- 2 CT en o 5“ 5-a 3- ° q X- O p 3 o < 3- E C n< ^ en C o- er 2 'S- p ^ o 3 00 2. < o 3 C. X- I CP 3 3 P < 3 E Ti' ^ o a ^ <-§ -T. u w a«' i ta TO rt 3 S < O 3 O p o 3 3 ru n< o 3 ru D 3 ?r p en rD z pt ^ p 3 C/5 r-f rt) o *- o< P 3 3-"' 3 gr 3 a 3 O • rD z g gd N P er Q< a p p' ?r C en< O) & O D O-a> p ?r 7S' en rt) ?r p o< ^ p 0) -en en« 3 P o< ti p - en > ero -^1 75' i en< rD 5' 3 -— ?r O) 0) s 3 rD 5 er Q-p p o<«' ai 3 E' P 3 rt - a=' 1-1 p 3 I 75' 3 S X3 CI- TO P r^« I— CL ^ 2- < • 3 V 3 P 0) < O- rt» N en rt 75' a s N* § X- P-■o E § S o 75' g ^ »S. ! S < en -i o» K & Up. 3-a TO — O N< rt p-3 3 X- rt S. en < g < V en T5 O a 3 a» en P i«, i I f g c s p * TO g- 2 '3- f^ EŽ, E oo N< g 3.75' 3 „ O 3 g a a aw s5 g | 3 2 u g < 3- S sa si- ° ^ sa rt | g 7 O) I X- S? s: . - n N rt P 3 x- O -EL ' 3 en' rt N< rt o a x- cn 3" C X- 3 E 3 n a a 3 rt' E R O C JO< 00 rt’ 3 N rt "Et - 3 en rD rr & ~ O en 2 3 o 3. 3T tsj n< to er 3 rt er eo en ^ g 2 2 pr S 3. ^ 3 en P pr rD 3 N P CL 3T rD P o ^ rD O N - ?r 8 _ P ^ S g g| 3 3 C rt x- o Ti' o 8* ca N' TO C sa E; 3 3 2 < S 3 3 3 O ' SL 5* ?r 3 o. o' W -° ° ^75' 75' H p TO P 2 ^ w o r—f r-t P’ ^ a p 5' c. en ^ rt ■_ N rt TO 3 ° 2. o. p < TO O 3- O TO TO 3 < ep 'o n' E- en P 3 o P — rte E P ti a e en 3 CL a p o< p a' 0Q ? 3 o OfQ CL 3 n< rD en g < rD o< 3 P a g- rD 0< rt 3 O jr O ET en. o< pr rD p 2 2. ?r o' 5 -'-' p < _. P 3 a o x- g_ (T 3 C. TO a§ % D-P P. sa fw" 3 o p ■X o 3 N rt a Ti' 3 O) en O O* Pi rD a en 0> TD P 533 crU a rsj __ O- 3 75 g o a sr sa. 2 '33 75' t Ì en E 1 " O en E „ 00 3 P a n< a rt o a < 2. _ 00 3 p N — ? s o" 5 o s a 3 -r < TO n 2- ^ ^ X3 rt' o. o N< < TO rt 63 § C s-1 a oo er er P SS o F- 3 rt c/i< en C rt S: e- rt aa en< -n P 3 ^ P 2 “ 8-|w — jr fi-. T3 a oo o 7/ sr d g N- F S ! 1 Sr 3 a- < | i 3 rt' 00 O < o o 3 a p P E ag a H p x- o 3 EL a m 3 er x- p 5:U -j er ___tp rD O g 2 rD p en a r-r ►-*• S- ^ p a rt 2 3- ^ 3 a O P oo ’— ^.75' F < F 2- ^ F3 75' a rt< 3 en O en< rD TO O P ^3 rt' O- D. < N a § II o ^ ^: ° S' 2- Hal a 13- 5- Fa ^ g. 5' 75' ^ a j § a ^1 li 1 s* ? 2 a 2 ur c I 2- 3 a g a n -E 3 2' ti rD P< en< rD 0) QfQ P D< R--‘ ^r 3 2 rt SL 00 P p -X" 3 2 D rt ±5. 3 fT T=: TO TT rt E 00 g-p -E. x- o en P 3 < (TO “ 00 2 “ « en 2 3 3 3 e a r-f *-— ^ ' en S-F 3 I. < -W gg ^ a a F rt- F e: 2« rt E 2 E I 3! II ” x-p X- o a x- er 7 E 0 al-i ^ S H 3. x- 2 er — E — oo- 2 o fi g < E 3 er E g Pf P N< C* N D p i f a h-. n> PD X- “ 2 f? g » 'U •—.. -» < rD cr-I E o x- o D c 00 p 3 < ca rt_ Z E _ E 3 X- a 2 2 & Nasveti SVETUJE MIRO PIRTOVŠEK PUNČ Beseda punč, angl.-PUNCH po sanskrtu-PANCHA, indijsko - PANTSCH, označuje Število pet, torej je potrebno pet sestavin za pripravo dobrega in pravega punča: po osnovnem receptu iz Indije so punč pripravljali iz domačega žganja, čaja, sladkorja, vode, in sadnega soka. Tako kot leta 1655, ko so se Angleži prvič srečali s punčem, je še danes punč priljubljen napitek, ki ga lahko pripravljamo toplega ali hladnega. Naj!x>lj je razširjen Rum punč, ki ga pripravimo tako, da v ustrezni kozarec oz. skodelico nalijemo 1,5 del vročega čaja, nakar s pomočjo žličke dolijemo 5 cl ruma. Zaradi manjše specifične teže bo ostal na površini rum, ki ga prižgemo in dodamo sladkor ter postrežemo. Klasično pa punč pripravimo tako, da z alkoholom natopljeno kocko sladkorja v žlički, nad kozarcem s čajem prižgemo in pustimo da sladkor kaplja v čaj. Na sladkor, ki ostane na žlici, dolijemo še mm in ponovno prižgemo (postopek ponavljamo, dokler se sladkor ne stopi). Tako kot poznamo različne kombinacije različnih napitkov tako tudi punč lahko danes pripravljamo v različnih kombinacijah različnih sestavin in različnih koncentracijah alkohola. BRANDY PUNČ- PUNČ GENOVA NEGRITÀ ŠVEDSKI NOVOLETNI PUNČ 5 CL BRANDY 3 CL aquavita (vinski dest. ) 3 cl ruma Negrità 11 vinjaka, c cl limonin sok 2 cl Kirsch (češnjevo žganje) 2 cl Armagnac(vinjak) 2 cimetovi skorji. 2 b. Lsladkorja l cl Jamajka rum, 2 cl limonin sok. 5-7 nageljnovih žbic, dolijemo vroči čaj 2 cl limonin sok in I cl ananasov sok in lupina cele blanširane oranže, sladkor sladkor 4 stebla janeža. 100 g rozin, marascino PUNČ ORANŽNI PUNČ MAUNOV PUNČ 100 g mandeljnov, 2 cl likerja Marascino, sok ene cele oranže, 5 cl brandya, 250 g sladkorja v kockah 2 žlički Um. soka 5 d Curacao (liker iz oranž) sladkor po okusu, sladkor po okusu sladkor po okusu, 2 cl domačega žganja, dopolnimo s kuhan.vinom dopolnimo z vročim čajem 2 cl Kirscha ter okrasimo z rez. oranže okrasimo z rezino oranže 1 cl marascino V kotliček (nad gorilnikom) nalijemo vinjak limonin sok in vroči čaj in dodamo še vse ostale sestavine. Nad kotliček položimo rešeto in na rešeto sladkor mlečni PUNČ ČOKOLADNI PUNČ TIGROVO MLEKO v kockah. Z zajemalko polivamo vroči vinjak 2 rumenjaka, 2 žlički čokolade, 3 cl ruma, čez sladkor in prižgemo. Ta postopek po- sladkor po okusu 2 cl ruma, 3 cl vanilijev liker, navijamo tako dolgo, dokler se sladkor ne 2 cl chery brandy, 2 cl vanilijev liker in sladkor po okusu. stopi. Ko je napitek pripraljen, dodamo še 2 I cl ruma in dopolnimo z vročim mlekom vroče mleko ( 150 g) del mdeire in še 4 suhe smokve. dopolnimo z vročim mlekom 'Ifeksttlna Industrija Otifiki vrh TEKSTILNA INDUSTRIJA Otiški vrh d.o.o. Otiški vrh 53, 62373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602/85-234, Fax: 0602/85-279 Trgovina TARA na Mariborski cesti v Dravogradu vas popelje v poletje z bogato izbiro: □ kopalk □ kopalnih brisač □ kopalnih plaščev □ moških kratkih hlač Poleg tega lahko izbirate med široko paleto spodnjega perila iz programa NATURANA. Vstopite v poletje z izdelki Tekstilne industrije Otiški vrh in obiščite trgovino TARA 1 N/ (Sport DARKO JAMŠEK Ko smo Data Janška v nedeljo, 14. maja videli “na delu" na namiznoteniškem tumitju za odprto prvenstvo Raven, ko je še vedno močno in natančno udarjal z majhnim bpačkom po beli celubidni žogid h z veliko zanesljivostjo premagoval svoje nasprotnike - v finalu turnirja tudi vedno neugodnega levorokega Tomaža Kusa iz Radelj smo menili, da je vendarle prav, da Darka pobliže predstavimo ljubiteljem športa tudi v naši rubriki. Res je, da ga zadnje čase, to igra v avstrijskem Wolfsbergu, ne videvamo več toliko za zelenimi mizami v Sloveniji, toda dolga leta je bil v samem kakovostnem vrhu slovenskega in tudi jugoslovanskega namiznega tenisa in nenazadnje, kar desetletje in več steber ekipe Fužinarja. Z namiznim tenisom se je Darko pobliže spoznal v drugem razredu osnovne šole, ko je najprej vadil pri že pokojnemu trenerju Ludviku Bavčetu. Seveda ga je za ta lepi šport navdušil - saj ste uganili - njegov oče Robert, ki je bil nekoč športnik “od nog do glave’, domala tri desetletja svojega življenja pa je posvetil namiznemu tenisu in vzgoji mladih kadrov pri Fužinarju. Skozi "njegove roke" so šle številne generacije odličnih igralcev h igralk namiznega tenisa, ki pa jim kot odličen pedagog in neprecenljivi strokovnjak ni dal le znanja iz “unetnosti" pingponga, temveč jim je vlil napotke za živ^enje, za katere so mu še dcnes neizmemo hvaležni. Nič čudno torej, da je sh Darto postal vrhunski igralec, v vsem tem obdobju pa jima je stal a ob strani in ju vzpodbujala tudi mama in žena Jelka. Kot pionir je Darto Jamšek igral v jugoslovanski reprezentanci, skupaj s Jože Koimm. predsednik RK Prevent PREDSTAVLJAMO KOROŠKE ŠPORTNIKE FVimorcem in Lupoleskujem. BI je najboljši v Sloveniji,na prvenstvu Jugoslavije pa je osvojil 2, mesto za Zoranom Primorcem. Zadnje leto pionirskega staža je nastopal v jugoslovanski reprezentanci na Evropskem prvenstvu na Švedskem. Kot ekipa so osvojili 5. mesto, med posamezniki pa je bil Darko 12. Najboljše rezultate je dosegel kot mladinec. Bil je republiški prvak v dvojicah skupaj s Samom Bezjakom ter prvi v mešanih dvojicah s Polono Frelih iz Kranja. Z ekipo Fužinarja je dvakrat osvojil nasbv prvaka Slovenije, sam pa je bil tudi dvakrat prvak med posamezniki. Seveda je na podlagi odličnih rezultatov na prvenstvih Slovenije kmalu dobil poziv zveznega selektorja in postal mladinski reprezentant bivše Jugoslavije, zlasti potem, ko je zmagal na TOP 12, med najboljšimi takratnimi mladinci. Leta 1985 je z reprezentanco sodeloval na Evropskem prvenstvu v Belgiji, leto pozneje pa še na Nizozemskem, obakrat pa so osvojili ekipno 3. mesto. Veliko je bib uspešnih nastopov Darka Jamška, tako doma kot v tujini. Za uspeh v kateri šteje pravzaprav osvojitev nastova republiškega prvaka v mladinski 'm članski konkurenci v sezoni 1985/86, kar do sedaj še nobenemu igralcu ni uspeb. Darto je, kot smo že uvodoma omenili, kar 11 let oblačil dres ravenskega Fužinarja, nato pa kariero nadaljeval v Mariboru in po eni sezoni prestopil h klubu v Novem mestu. Pred leti je dobil privlačno ponudbo iz avstrijskega Wolfsberga in jo tudi sprej el. S tamkajšnjo ekipo nastopajo v koroški ligi dokaj uspešno, saj so lani osvojili 1. mesto, vendar v kvalifikacijah za uvrstitev v drugo avstrijsko ligo niso uspeli. Nedvormo bo Darto namizni tenis igral še kar nekaj tet, toda v sebi čuti željo, da bi nekoč postal trener - tako dober, kot je njegov oče - da bi tudi on svoje znanje prenašal na mlajše rodove. Darto Jamšek se je rodil 8. marca 1969, stanuje na Ravnah, Čečovje4o/A. -im EVROPSKI POKAL IN MLADI Podjetje, (iger direktor je, že dve sezoni stoji ob strani slovenjgraškim rokometašem. Prevent, proizvajale« avtokonfektije ter zaščitnih oblek in rokavi«, je postal glavni pokrovitelj kluba, ko je ta nastopal v evropskem pokalu. V minuli sezoni rezulati niso bili bleste«, toda Jože Kozmus, direktov Preventa in novi predsednik RK Prevent se je odlodl obrniti novo stran v bogati zgodovini slovenjgraške paradne športne panoge. Skupaj s sodelvd načrtuje motno rokometno sredino, ki bo organizacijsko in rezultatsko uspešna. Gospod Kozmus, se strinjale, da sta glavni nalogi za vas in strokovni odbor okrepiti vodstvo kluba in sestaviti moštvo, da bo uresničilo “evropske” želje? “To sta na vsak način dve glavni nalogi, poleg tega pa je pomembno delo z mladimi, To smo pričeli resno izvajati, saj želimo imeti močno igralsko bazo. V prvi vrsti bomo tesneje povezani s športnimi pedagogi na naših osnovnih šolah, saj je naš interes, da učenci že zgodaj spoznajo rokomet.” Privržence kluba zanimajo predvsem okrepitve in ambicije v prihodnji sezoni? Lahko poveste kaj konkretnega v zvezi s tem.? “K Preventu je že pristopil reprezentančni vratar Rolando Pušnik, ki je zapustil Pivovarno Laško. Najbrž ni posebno poudarjati, kako kakovostnega vratarja smo dobili z njegovim prihodom. V Slovej Gradcu bo ostal dve sezoni, njegova vloga pa najbrž ne bo samo igralskega značaja. Kolikor bodo namreč dopuščale okoliščine, bo Rolando delal tudi z našimi mladimi rokometaši, ki bodo tako dobili znanje iz prve roke. Kar pa se tiče tekmovalnih ambicij, menim, da bo neuspeh, če se ne uspemo uvrstiti v enega izmed evropskih pokalov.” Pred kratkim je vaše podjetje dobilo pomembno priznanje poslovnega partnerja iz tujine. V tej luči je podjetje v Evropi uspešnejše od rokometašev. Ali bo v rokometnem delu Preventa zavladala enaka filozofija kot v podjetju? “V vsakem primeru ne smemo Iskati primerjave s povprečjem. Naša filozofija je biti najboljši in v to tudi verjamemo. Kot smo verjeli v uspeh firme na poslovnem področju, kar se je potrdilo tudi s to nagrado, tako verjamemo tudi v uspeh kluba. Mislim, da se bo to potrdilo že na koncu prihodnje sezone, če ne pa malce kasneje.” To bo vsekakor razveselilo navijače, kijih ne manka. “Veseli me odnos ljudi do rokometa. Večina gledalcev ni zapustila kluba, ko rezultati niso bili najboljši. Drugje igrajo moštva V takšnem primeru pred praznimi tribunami. Zato bi se naši publiki zahvalil za podporo, hkrati pa jih pozivam, da nas še naprej vzpodbujajo v čim večjem številu. ”□ Rok Tamše šport OBNOVLJENI STIKI S ŠPORTNIKI IZ MADŽARSKE Fužinarja Interaiskonta in Szombathelyja, ki naj bi odslej postalo tradicionalno, so se tako obnovile nekoč izredno pristne prijateljske vezi med športniki iz obeh dežel. Ob dvodnevnem druženju mladih igralcev in igralk namiznega tenisa so na Ravnah potekali tudi pogovori o nadaljnem sodelovanju športnikov iz Železne županije in občine Ravne - Prevalje, katerim je prisostvova tudi nekdanji dolgoletni predsednik ZTKO Murska Sobota in starosta športa v Pomurju g. Ježe Vffld, ki je bil vselej dobrodošel gost tudi med koroškimi športniki. V tekmovalnem delu programa srečanja so bili v dvoboju moških ekip boljši Madžari, ki so igrali v postavi Fodor Arpad, Laslo Pipnilcki. Tibor Sarka in Nando Fazekas. Igral ce Fužinarja Interdiskonta v postavi Andrej PREPIH-NAJBOLSI TA HIP TRGOVSKO PODJETJE KOROTAN Ravne na Koroškem Čečovje 6 Tel.: 0602/22-711, 21-476 Fax: 0602/23-296 Ugodna razprodaja ZLATEGA IN SREBRNEGA nakita v prodajalni “PAPIRNICA” na Čečovju. Odlična ponudba pisarniškega materiala, ročnih in žepnih ur, glasbenih kaset, kristala, porcelana in ostalega darilnega programa OBISK V TP "KOROTAN" -PRILOŽNOST ZA DOBER NAKUPI Na povabilo Športne zveze Ravne, ki jo je zastopal njen dol- Petra Mlakar - 2. mesto na turnirju na Ravnah goletni predsednik g. Jože Šater in NTK Fužinarja Interdiskonta so sredi maja po daljšem obdobju znova nastopili športniki iz madžarske Železne županije. S prijateljskim srečanjem moških in ženskih namiznoteniških ekip Bač, Emil Sirovina, Bogdan Tušek in Samo Bezjak so premagali z rezultatom 13:3. Več uspeha sta imeli domači igralki Petra Mlakar in Zvonka Krajnc, ki sta igralki iz Szombathelyja Ester Vizi in Csillo Beke premagali s 4:1. Skupna zmaga je tako pripadla madžarskima ekipama, ki sta osvojili lep prehodni pokal. Drugi dan so ravenski namiznoteniški delavci izpeljali še turnir za posameznike v okviru odprtega prvenstva Raven. Nastopilo je 4o igralcev in igralk. Pri moških je 1. mesto osvojil domačin Darko Jamšek, ki tačas nastopa za klub iz avstrijskega Wolfsberga, drugi je bil Radeljčan Tomaž Kus, tretji Madžar Tibor Sarka in četrti igralec Fužinarja Interdiskonta Emil Sirovina. Pri dekletih je zmagala Tina Safran iz Radelj pred Ravenčanko Petro Mlakar, ki nastopa za ljubljanski klub Vesna Zalog, na tretje in četrto mesto pa sta se uvrstili madžarski igralki Beke in Vizi.Q -im ČETRTI V TEKU TROJK Tudi letos je ekipa Svobodnega sindikata družb Železarne Ravne v postavi Alojz Gologranc, Mirko Krančan in Beno Jelen, nastopila na tradicionalnih športnih prireditvah v okviru pohoda Ljubljana 95’ ali, kot smo nekoč rekli Po poteh partizanske Ljubljane. V teku trojk na 28 km dolgi progi so naši tekači osvojili izvrstno 4. mesto med veterani A, to je v kategoriji od 4o do 5o let starosti. Letošnji Od leve: Mirko Krančan, Alojz Gologranc in Beno Jelen pohod je bil že 39. po vrsti, prav toliko nastopov pa ima 63 - lemi Ravenčan Alojz Gologranc, ki ni manjkal na nobeni prireditvi in je nasploh edini Slovenec z vsemi nastopi. Čestitamo ! Njegova želja je, da bi sodeloval še prihodnje leto, če mu bo seveda zdravje dopuščalo, ko bo na vrsti jubilejni 4o. pohod. Seveda imata tudi njegova sotekmovalca v ekipi zavidanja vredno udeležbo, kajti Mirko Krančan je v Ljubljani tekel letos že 27-tič, Beno Jelen pa 9-ič.Q VAL RADIA RADLJE \MymMl§] MOTOTEMPO Prevalje PRIDRUŽITE SE VELIKI DRUŽI,VI VOZNIKOV i/ arto soli MOTOTEMPO PreUalje: © ker je Vaš denar pri nas Več Vreden © ker organiziramo CPP V Vašem kraju ©ker se boste naučiti Voziti Varno, Varčno in okolju prijazno © ker smo šola prijaznih ljudi © rezervirajte si prosto mesto in ceno t*L: 22-879,21-028 VLJUDNO VABLJENI ! Iz marmorja in granita izdelujemo: nagrobnike, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniške pulte, vodomete, mize in stebre. Trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki Uradne ure od 8. do 16. ure naročila nagrobnikov vsako sredo od 8. do 19. ure. Tel: 063 857 558 partnersko podjetje O proizvodnja montažnih podplatov O proizvodnja termoplastičnih granulatov O posredovanje v zunanji trgovini carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tei: 0602 45 131 fax: 0602 41 631 PAfìtTALUA - PAR MOSKVA - PAR MINSK telekomunikacije PRODAJA - INFORMACIJE BODE d.o.o., kreševa 20, Slovenj Gradec montaža, servis telefonskih naprav TeL/fax: 0602 41 878 TELEFONSKI APARATI TELEFONSKE CENTRALE TELEFAKSI BREZŽIČNI TELEFONSKI APARATI - DOMET 500m PROFESSIONALNI AVTOMATSKI ODZIVNIKI VSI APARATI IMAJO USTREZEN ATEST v (Sport SP®5?IKI0 Piše: Ivo Mlakar SEMINAR KARATEJA NA ROGU V organizaciji Tradicionalnega karate kluba Ravne je bil 6. in 7. maja v športno turističnem centru na Rogli mednarodni seminar tradicionalnega karateja pod vodstvom Japonca Hiroshi Shiraia, nosilca črnega pasu 8.DAN. Seminarja se je udeležilo preko 12o karateistov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije. V odličnem ambientu športne dvorane na Rogli so se praktično zbrali vsi privrženci tradicionalnega karateja iz Slovenije, osnovni namen seminari a pa je bil, da se združi razdvojenost klubov in društev po raznih zvezah in Federacijah. Japonec Shiraiji je kot vrhunski pedagog in demonstrator ob pomoči dveh italijanskih trenerjev karateja, izpeljal program s področja treh disciplin - karate sparing, karate borbe, in kata. Skupno je bilo kar pet ur treninga, ob koncu seminarja pa so nekateri udeleženci opravljali tudi izpite za mojsterske pasove. RAVENČANI DRUGI, DRAVO-GRAJČANKE TRETJE Na letošnjem finalnem turnirju za državno prvenstvo osnovnih šol v odbojki, ki je potekal v Ljubljani, sta izjemno lep uspeh zabeležili šolski ekipi iz Raven in Dravograda. Pri fantih so med petimi ekipami zmagali učenci OŠ Toneta Čufarja iz ŠPORTNI USPEHI INVALIDOV Društvo invalidov Radlje-Vuhred šteje 220 članov, ki so zelo aktivni na raznih področjih, predvsem pa v športno rekreacijskih sekcijah: šahovski, ribiški, strelski, kegljaški itd. Najbolj aktivni so kegljači, saj njihova sekcija šteje 30 članov. Redno tekmujejo v občinski in koroški regijski ligi. Udeležujejo se tudi drugih tekmovanj po Sloveniji, kjer so dosegli zavidljive uspehe in prejeli že več priznanj. Športni referent pri društvu je Ivan Vhner, najstarejša članica kegljaške sekcije pa je Ema PopijalQ -I.S. Maribora, drugo mesto pa so z enakim številom točk osvojili mladi odbojkarji iz OŠ Koroških jeklarjev z Raven. Pri dekletih so bile najboljše igralke OŠ Miklavž na Dravskem polju, pred OŠ D. Bordona iz Kopra, tretje mesto pa je pripadlo odbojkari cam OŠ Neznanih talcev iz Dravograda. PLAVALCI FUŽINARJA V LJUBLJANI... Na močnem mednarodnem mitingu Ilirije v Ljubljani, bil je 6‘. in 7. maj a, ob 5o- obletnici osvoboditve našega glavnega mesta, so Fužinarjevi plavalci in plavalke dosegli v mladinski konkurenci naslednje uvrstitve: Matjaž Čepelnik - 3. mesto na 2oo m prsno, 4. na loo m prsno in 9- na 2oo m mešano. Primož Abraham - 5. na loo m delfin, lo. na 2oo m delfin medtem ko je Anja Srebotnik osvojila dve 6. mesti v disciplini loo in 2oo m prsno. .. IN NA MADŽARSKEM Mladi Fužinarjevi plavalci in plavalke so nastopili na tekmovanju v Zalaegerszegu na Madžarskem. Med letniki od 1981 - 83 so dosegli boljše uvrstitve: Špela Fras 1. in 6. mesto, Tanja Merzdovnik 2. in 4. , Vasja Knuplež 4. ter Miha Tisovnik 1. in 4. mesto. Štafeti, deklet Fužinarja 4 x So in 4 x loo m prosto v postavi Merzdovnik, Knuplež, Fras in Breznikar sta bili tretji. Med letniki 1984 in mlajšimi je Tanja Kumprej osvojila dve prvi mesti. ATLETI KAK RAVNE NA MITINGIH V CELJU IN NOVI GORICI Na atletskem mitingu v Celju, v petek 12. maja, so tekmovalci in tekmovalke Koroškega atletskega kluba dosegi i naslednj e boljše uvrstitve : loo m - pionirke : 4. Mojca Vavče, 3oo m - pionirke: 2. Mojca Vavče, ml. mladinke: 6. Lucija Šegel, st. mladinci : 4. Marko Kobovc in člani : 4. Luka Leitinger, looo m - pt oni rke : 2. Met oda Videtič, st. mladinke : 3- Mojca Leitinger, čl ani : 2. Janez Štern, 3ooo m - ml. mladinci: 2. Pavel Pori, dani: 3- Gorazd Podržavnik. Dan pozneje so ravenski atleti sodelovali še na mednarodnem mitingu v Novi Gori ei in se v absolutni konkurenci uvrstili : v teku na 8oo m je bil Janez Štern 2., Uroš Verhovnik 4. in Luka Leitinger 6. Mojca Leitinger, ki je še mladinka, je v teku čl anic na 4oo m osvojila 8. mesto.Q BISTRO GUSTA1VJ LETNO KOPALIŠČE RAVNE prireja tradicionalni UiMpf Id bo v soboto, 27.05.1995, ob IO00 uri na letnem kopališču na Ravnah, Nagrade so denarne in praktične Prijave zbiramo pred turnirjem (prijavni-na znaša 2.000,00 SIT). Ob 20on uri zabava s koroškimi kan-tavtorji! Vstopnine ni !!! Za hrano in pijačo bo poskrbljeno! Glosirana črna kronika Kolikokrat zvoni poštar? Tokrat «rno kroniko, ki ponovno zajema obdobje slabih štirinajstih dni, izjemoma ne bi pričel tako črno, saj bo za to cas nekoliko kasneje. Najprej pa k dogodku iz življenja policistov, ki nekako sodi v to rubriko. SAMO- OBRAMBA UNZ Slovenj Gradec je te dni skupaj z upravo policije ministrstva za notranje zadeve republike Slovenije v športni dvorani v Slovenj Gradcu pripravila 36. državno prvenstvo delavcev ONZ v samoobrambi. Udeležilo se ga je 12 moštev iz vse Slovenije ali 42 tekmovalcev. Koroški policisti so se kar dobro odrezali. Poglejmo nekaj rezultatov. Ekipno je prvo mesto pripadlo izobraževalnemu centru srednje policijske šole, drugo mesto je osvojila specialna enota MNZ, tretje pa zaščitna policijska enota MNZ. Korošci so bili odlični peti. Med posamezniki sta na prvi dveh mestih Tomaž Pivec in Pignar Jure iz srednje policijske šole, tretje mesto pa je pripadlo Aleksandru Majhnu iz zaščitne policijske enote. Korošci Rudolf Pavlin, Vojko Klug in Klavdij Novak pa so se uvrstili na 8. in 18. mesto. KOIAAA HUDIČ MLADE In zdaj k že napovedani “ta pravi” črni kroniki. Naslov, ki sem si ga izposodil iz bogate zapuščine slovenskih ljudskih pregovorov, najbolje priča, kaj se je v teh dneh dogajalo. Na kratko: v policijskih zapisnikih so zabeležene najmanj tri nesreče ali delovne nezgode, v katere je bil tako ali drugače vpleten traktor. Bilo nekaj požarov - eden med njimi je terjal celo človeško življenje. Med pogrebce na pokopališču v Radljah je med prvo večjo letošnjo nevihto udarila strela itd. Nesreče ali nezgode bom nekoliko podrobneje obdelal predvsem iz preventivnih razlogov, da bomo vsi v bodoče pri delu - tudi takšnem, ki se nam zdi povsem rutinsko - bolj pazljivi. Tako je na primer F.R. iz Dravograda dne 29.4. nestrokovno s pomočjo traktorja, s priklopnika dvigoval betonsko cev, težko okoli 800 kilogramov. Pri tem se je M.Z., ki mu je pomagal, hudo telesno poškodoval. Padel je namreč s sprednjega dela traktorja. F.R. je zdaj utemeljeno osumljen kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Dne 6.5. pa je bil v slovenjgraško bolnišnico pripeljan hudo telesno poškodovan I.K. iz Dovž. Pokazalo se je, da je pred tem padel s traktorskega priklopnika, na katerem je bilo naloženih šest hlodov. I.K. se je bil na prikolico vsedel kljub izrecni prepovedi lastnika traktorja. Na gozdni poti je traktor kasneje zdrsnil in “slepi potnik” se je huje poškodoval. POŽAR IN STRELA V poprej omenjenem požaru, ki je izbruhnil 7.5. ponoči v št. Janžu nad Radljami, pa je umrl J.B., ki je že dalj časa stanoval v pogoreli hiši, last H.P. Do požara je verjetno prišlo zaradi dogorele sveče ali cigaretnega ogorka. O udaru strele med pogrebce na radeljskem pokopališču pa je bilo že toliko napisanega, da bi tokrat veljalo le še opozorilo pred poletno sezono: drevo ali nezavarovan objekt sta sicer lahko zaščita pred dežjem, pred strelo pa nikoli! ALKOHOL Za konec tega zares črnega dela črne kronike pa še nekaj o prometni nesreči, ki se je pripetila 7.5. ob 16,35 zunaj naselja Šmartno pri Slovenj Gradcu. Do nesreče naj bi prišlo zaradi neprilagojene hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola voznika osebnega avtomobila A.P. iz Šmartnega. Voznik se je v nesreči lažje, njegov sopotnik D.P. pa huje poškodoval. A.P. naj bi imel v krvi 2,42 g/kg alkohola. RAZJARJENA AVSTRIJCA Vedrejši in po mojem glosirano zašpičeni del črne kronike (da ne bo vse tako črno), pričenjam tokrat z dvema Avstrijcema, ki sta, ni znano zakaj - prišla razgrajati na prizorišče zadnjih bojev druge svetovne vojne na evropskih tleh, na Poljani nad Prevaljami, prav okrog 50. obletnice tega dogodka. Tako so policisti 14.5. okoli 15. ure na “ohlajanje v bunker” na policijskem oddelku v Mežici dali vinjenega kršitelja C.K., državljana Avstrije, ki pred tem pri usmerjanju prometa na Poljani ni upošteval zakonitih odredb policistov in je zapeljal preko stožcev z napisi policija. Med postopkom na kraju dogodka se je do policistov nekorektno obnašal, jih med drugim ozmerjal, da so srbske svinje, jim grozil s fizičnim napadom pri nas in v Avstriji. “Bržčas je razlag za takšno obnašanje Avstrijca lahko več. Ena je lahko tudi, da si je C.K. dogodke izpred 50. let nekoliko po svoje predstavljal. “Aktualiziral” jih je, bi lahko rekli”, pojasnuje moj prijatelj “bifedžija” Miran. “Morebiti je slišal, da se nemški vojaki - med njimi je bilo seveda tudi veliko Avstrijcev -niso hoteli takoj predati partizanom na Poljani. Pa je sklenil, da se tudi sam ne bo pustil “zajeti” s strani slovenske policije in je “nudil odpor”, kot se temu strokovno reče. Zaradi “alkoholnega izhlapevanja” pa najbrž ni bilo vse v redu z njegovim čutom za orientaciji in je mislil, da je pristal v Srbiji. Zato je pač ustrezno temu ozmerjal policiste.Nima namreč vsak tako dobre orientacije ali “orientiranja”, kot moj Rene, ki je tudi - kot zavezniški vojak - po najhujši bitki v Normandiji takoj našel pot do bližnje gostilne in priljubljenega dunajskega zrezka ter fižovole solate z bučnim oljem.” KONTRA- (AVSTRO)BAS Drugi “sosed” iz Avstrije pa je svoje razgrajanje že čutil kot udarec po žepu. Občinska sodnica za prekrške iz Dravograda je namreč z denarno kaznijo 85.000 SIT in poprečnino 15.000 tolarjev ter prepovedjo vožnje motornega vozila na ozemlju republike Slovenije za dobo dveh mesecev, kaznovala S.H. iz Volčjega (Wolfsberg) v Avstriji. S.H. je namreč na prireditvenem prostoru na Poljani nad Prevaljami in v bližnjem gostinskem lokalu vinjen motil javni red in mir z igranjem na kontrabas in razbijanjem inventarja. Potem se je z avtomobilom odpeljal proti meji in povzročil še prometno nesrečo. Ob prihodu policistov se je do njih nedostojno vedel. Zmerjal jih je z izrazi, kot je na primer “svinje” ter mahal z rokami proti njim. Iz povsem nezanesljivih virov je bilo slišati, da je omenjeni Avstrijec pravzaprav žrtev svoje velike Ijulxtzni do glasbe in seveda njegovega najpriljubljenejšega instrumenta - kontrabasa. Bojda so mu sosedje v njegovem domačem kraju zabrusili, da naj gre “kontrabas špilat prek meje”, da jim je ne bo odganjal turistov, ki so prepričani, da nekdo v njihovem kraju nenehno muči Črna kronika mačko. K takim ljudem pa oni že ne bodo šli na dopust. No, in je H.S. pač odšel na Poljano ter se želel vključiti v orkester ob praznovanju jubileja. Glede razbitega inventarja pa... bojda, ga ni razbijal on, marveč poslušalci v “ekstazi”, ko so slišali njegovo mučenje mačke - pardon, igranje na kontrabas! GRADNJA SAMO- POSTREŽNICE Gospa D.P. iz Vuzenice, začasno na delu v Nemčiji, pravzaprav sploh ni vedela, da gradi novo “samopostrežnico”. Tako si je njen trud namreč tolmačil NN, ki je januarja ali februarja letos obiskal njeno novogradnjo in si krepko (samo)postregel. Iz tistega, kar je odnesel gre sklepati, da se je pripravljal na veliko gostijo ali kaj podobnega. Odnesel je namreč kar 150.000 tolarjev jedilnega pribora, namiznih prtov, oblačil, kopalniških luči, kletno okno in samokolnico. Ko (če) ga bodo prijeli, bo moral -razumljivo - vse vrniti in počakati (na hladnem) na uradno otvoritev kakšne nove samopostrežbice v svojem kraju. NI POZVONIL V.K. iz slovenj gradca ima izkušnjo več: poštni nabiralnik je samo za pošto in ne za shranjevanje stanovanjskih ključev. Vrhu vsega pa “poštar zvoni vedno dvakrat”! Ker teh varnostnih ukrepov V.K. ni upošteval in je v poštnem nabiralniku shranil ključe od stanovanja, ga je obiskal NN, ki ni pozvonil niti enkrat. Izmaknil je ključ iz nabiralnika in vstopil v stanovanje ter odtujil nekaj deviz in tolarjev. Podatka o tem, ali je vrnil ključ v predal in dvakrat pozvonil, pa nimamQ ti Pri UNZ Slovenj Gradec so nam za tokratni “slikovni” del čme kronike posredovali posnetek pogorišča stanovanjske hiše Št. Janž v Radljah ob Dravi. O nesreči - v kateri je zgorel tudi stanovalec hiše - smo preventivno pisali že v tokratni črni kroniki, slika pa je dokaz več, kako hitro lahko pride do tragedije, če nismo dovolj pazljivi. mm |trcovsk^podjetJe4 SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2, Tel.: (0602) 41-127, fax: 43-756 DISKONT OSKRBA, Celjska 116, SLOVENJ GRADEC Popolna ponudba prehrambenega blaga, vina, piva in: - ostalih brezalkoholnih pijač - čistil, pralnih praškov - galanterije, kozmetike - najugodnejše diskontne cene l\iA DANES ZA VAS BOUSI JUTRI, Odprli smo prodajalko 2 __ živili/ TRGOVSKI COAJTOR PČEO.A/ sredi Mežice. □ DOBRA ZALOŽENOST O PESTRA PONUDBA O MODERNA SAMOPOSTREŽBA VABL3<£A)I! Križanka TRNATA RASTLINA Z UZrTNIMI PLODOVI MUSUMAN- ^KO MOŠKO IME NEZAKONI- TOST IZOBRAZBA POIJSKI KNJIŽEVNI NAUK O NOSNIH BOLEZNIH VSTAVITEV SEMENA V RODILA TETRALOGIJA IVANA ZORCA ŠELIGO RUDI OSEBNI K ZAIMEK IME ITAL IGRALKE LOLOBRI-GITE SIN AE-DONE V GRŠKI MmOLOCIJI KRŠČANSKA VERSKA SKUPNOST, JEHOVO ZNAMKA BLTTBJČNE-GA VINA AVTOR KRIŽANKE: PREBIVAJO F. NOVAK AJDOVŠONE KEM. SIMBOL ZA AMERICIJ NEMŠKI U-TERARNI ZGODOVINAR. FRITZ PRIPADNIK MUSUMAN-SKEGA LJUDSTVA V TURČIJI, SIRIJI IN IRAKU VASE ZA- UUB1JEN ČLOVEK VŠIT DEL SPRIMEK SNEGA NEMŠKI GENERAL IZ 2. SVET. VOJNE, ALFRED ALOJA ORIENTAL- SKO OTO VRHOVNIK SIMBOL ZA GALIJ ENICA PRODAJALEC SLABEGA BLAGA IME PISATELJA TRDINE TURŠKJ. VEUKAS OKRASEK NA VERIŽIO AU VRVICI FINO SgKNO E CESANE VOLNE ITAUJANSKO MESTO V APUUJI K^TKA PRVI VEČNAMENSKI AM. Ema. RAOJNAL VODENA AU GNOJNA BULA USTANOVI-TELJ KRA-IJESTVA V -MAI____ AR. ŽREBEC TONE NOVAK SIMBOL ZA ALUMINJ ZELENICA V PUŠČAVI REKA V EGIPTU REŽISER ROACH DEL TEDNA PAVLA ROVAN MESTO BUZU HARKOVA GRŠKA BOGINJA PODZEMLJA, PERZEFONA SARAJEVSKI NOGO- METAŠ KEMIJSKI SIMBOL ZA NATRIJ MUSUMAN- SKO MOŠKO IME NAPRAVE ZA ZAPIRANJE CEVOVO- VEZNIK IME HUMORISTKE PUTRIH DOV AMERIŠKI FILMSKI REŽISER, ROBERT ŽUPAN POD FRANCOZI iiur Luko... - Dinamit povzroča preveč hrupa... MZAW mo tf&HO glOTOPg v BIO IZOLACIJSKI MATERIALI IZ PROGRAMA BIOTOP DEJAVNOST Razvijamo in izdelujemo vložne materiale za oblazinjeno pohištvo in vzmetnice na osnovi naravnih rastlinskih in živalskih vlaken. Prednost naših proizvodov je v tem, da so izdelani iz naravnih materialov, kar omogoča našim kupcem proizvodnjo visokokvalitetnih BIO programov. Proizvajamo tudi BIO izolacijske materiale, ki zagotavljajo zdravo bivalno okolje. .(§) kosi d.0.0. 62380 Slovenj Gradec Stari trg b.š. Tel.: 0602 42 659 Fax: 0602 43 795 Telex: 33 460 Razvedrilo V ujetništvu so prišli skupaj Avstrijec, Francoz in Mislinjčan in se prepirali, kateri jezik je bolj kunšten. Avstrijec se hvali, da je njegov jezik najbolj kunšten. Pravi: “Mi pišemo na primer mesto Wien, izgovarjamo pa Vin.” Pravi Francoz: “Naš jezik je še bolj kunšten. Pišemo npr. mesto v naši deželi Bordeaux, izgovarjamo pa Bordo.” Mislinjčan pa pravi: “To ni nič. Naš jezik je šele kunšten: pišemo lonec, izgovarjamo pa pisker.” ;fc :)c :|c sf: )fc :}c $ Mati grejo v skedenj in čujejo glasove iz podstrešja. “Micika, si ti?” “Ja, mati.” “Kaj pa delaš?" “Nič, mati.” “Bom gor prišla." “Joj, mati, samo leživa." “Kdo pa je s tabo, Micika?” “Nihče, mati.” “Bom gor prišla.” “Hlapec je, mati.” “Kaj pa delata, Micika?” “Nič, mati.” “Bom gor prišla.” “Joj ne mati. Malo se mečkava.” “Dobro. Sem že mislila, da kadita.” S* V knjižni slovenščini poznamo polglasnike v nekaj besedah, kjer jih tako izgovarjamo, pišemo pa kot e: pes, oder, oktober... V koroškem narečju izgovarjamo polglasnik v mnogih besedah. Značilno pa je, da ga ne izgovarjamo le namesto e, temveč je še večkrat tam, kjer bi ga sicer zapisali kot i, a, o, in celo u: prasšva je (prišla je), kaskaer kaj (kakor kaj), daečva (dečva), jaeme (ime), maerli so (morali so), gaemno (gumno),... Danes bomo zapisali nekaj prislovov, ki jih dobro poznamo in so v vsakdanji govorici še živi na celotnem področju, kjer govorimo po koroško. V njih so samoglasniki toliko skrajšani, da je ostal le še polglasnik. Če nam kdo “očita koroščino”, so te besede razpoznavni znak koroškega narečja. Zato je prav, da jih vzamemo pod drobnogled. Navedenim prislovom pripišite, kaj pomenijo. gaerta....................................................... dovta...............................i....................... gaersi....................................................... tavni........................................................ žgaere....................................................... baek........................................................ Rešitve poiščite nekje v Prepihu. Marta Repanšek ^/5 (g a Bajtarji so si omislili, da bodo redili kravo. V-hlevu so naredili jasli in treba je bilo vanje zvrtati luknjo za privez verige. Oče pošlje sina k sosedu, da si izposodi sveder. “Oče prosijo, če bi posodili velik sveder”, reče tam sinek. “Ja, zakaj pa ga boste rabili” vpraša sosed. “Kupili smo kravo, pa nima luknje”, - pojasni deček. V Mislinji se zgodaj zjutraj vračata dva pijanca iz gostilne. Prepirata se, ali sije sonce ali mesec. Srečata nekega moškega in ga vprašata”: Povejte nama, ali tam z neba sije sonce ali mesec”? “Ne vem, nisem doma iz tega kraja”, je bil odgovor. Hrvaški cigan gre v vojsko na čisto drug konec države. Kg je že na avtobusni postaji, se spomni, da zdaj dolgo ne bo videl žene in se odloči, da jo bo še zadnjič pomečkal. Cigan reče: “Ajde, u krevet!” Ciganka se nato vsa utrujena vrže v posteljo. Ciganu ni všeč, ker žena samo leži in nič ne dela, zato ji reče. “Ajde ženo mesi guzo!” Ciganka pa le leži in stoka. Ko čez leto dni pride cigan domov, zagleda otroka. In pravi: “Ja sam taman, ti si tamna ali je*o me bog, ovo je djete črno. Što je to?” CigankaCE, dragi, znaš kad si mi kazao nek mješam, ja nišam mješala i nišam mješala i onda se djete pripalilo.” Objave Ugodno prodam solarij nemškega proizvajalca Kettler. Tel.: 20 342,21 555 Kupim samo računalnik brez monitorja in tipkovnice: 386 DX 40, 4Mb RAM, 80 Mb disk, VGA, po možnosti 3,5” floppy disk. Tel.: 20 342 Prodam atraktivno vozilo Volkswagen Buggy. Tel.: 33 309, popoldan. Prodam dobro ohranjeno trovrstno diatonično harmoniko Be Es As, znamke Lu bas. Tel.: 42 154. Prodam pisalno mizo. Tel.: 31 516 Prodam Zastavo 128, letnik 1987, prevoženih 61000 km, registrirano do 2/96. Cena: 2700 DEM ali: menjam za motor 125 cm3. Tel.: 85 246. SUPER POIMUDHA VOZIL ZNAMKE FIAT UNO že «»d 11.500 DEM FIAT PUNTO 55 S 3v 14.990 DEM FIAT TIPO 1.4 SX 16.600 DEM. Na zalogi tudi FIAT PUNTO 75 HSD in ostala rabljena vozila. Tel.: 062-31-646, 301-141 avto IDEAL, Jadranska 27, Maribor mm Čečovje 6, Ravne Jel./fax: 0602 20 342 ^ Oblikovanje celostnih podob, zaščitnih znakov... ^ Grafično oblikovanje, priprava na tisk & Tisk vizitk, prospektov, knjig, katalogov IVKO - kvaliteta, ki se vidi Borza dela OBJAVA POTREB PO DELAVCIH Republiškega zavoda za zaposlovanje - območna enota Velenje CESTAR NA OBMOČJU KOROŠKE, zidar ali tesar, leto dni delovnih izkušenj, za čas 6 mesecev, rok prijave 30 dni. CESTNO PODJETJE Maribor, Iztokova 30, Maribor GRADBENI TEHNIK, izkušnje z delom na računalniku, Windows, za nedoločen čas, rok prijave 8 dni. CIMPER’' ’.VN d.o.o. Mozirje, Podvin pri Polzeli, 63313 Polzela VOZNIK AVTOBUSA, voznik, izpit D kategorije, dve leti delovnih izkušenj, za nedoločen čas, rok prijave 8 dni. IZLETNIK CELJE p.o., Aškerčeva 20, Celje, Poslovna enota Mozirje KMETIJSKI DELAVEC, 6 mesecev delovnih izkušenj, za čas 6 mesecev, rok prijave 8 dni. MERCATOR ZKZ, Cesta na lepo njivo 2, Moziije, 831-521 PRODAJALEC, prodajalec, gostinec ali ekonomski tehnik, poskusna doba mesec dni, za čas 6 mesecev, rok prijave 10 dni. KOČET RAJKO Bistro slaščičarna. Na Šancah 62, Ravne na Koroškem, 22-713 KUHAR, dve leti delovnih izkušenj, za nedoločen čas, rok prijave 8 dni. L. ZIHERL, Restavracija Pri Grofu, Šolska 5, Slovenj Gradec, 43-769 TRGOVEC-POSLOVODJA, ekonomski tehnik, za čas 6 mesecev, rok prijave 8 dni. KOSTAJNŠEK VIDA, Tomšičeva 45, Velenje FINANČNI MANIPULANT (pripravnik), gimnazijski maturant ali ekonomski tehnik, pasivno znanje angleškega in nemškega jezika, za čas šest mesecev, rok prijave 15 dni. AVLA COMMERCE d.o.o., Škale 177, Velenje, tel. 893-732, mobitel 0609 621-519 NATAKARICA, pomožni gostinec, starost 20 do 30 let, za čas treh mesecev, rok prijave 8 dni. AHMETI BAJRAMALI, Okrepčevalnica, Stari trg 23, Velenje SLAŠČIČARKA, pomožni živilski delavec, starost 20 do 30 let, rok prijave 8 dni. JUSUFI MEDIT Slaščičarna, Goriška 27, Velenje TEHNOLOG (pripravnik), ing. kmetijstva, za čas 9 mesecev, rok prijave 8 dni. PUP p.o. Podjetje za urejanje prostora, Koroška 37b Velenje JOJil 'fojofo ni ‘tvun2 lunt joH uim ‘/op ofi ‘joH ofi :ofiu»utod j/vv,»;/ ADRIATICOV MESEC ODPRTIH VRAT OD 5. MAJA DALJE KO BODO NASE PISARNE ODPRTE OD 8.00 DO 19.00 URE, TUDI V SOBOTO OBIŠČITE ALI POKLIČITE NAS ! ADRIATIC SLOVENJ GRADEC, Poslovni center Katica, tel.: 060145-330 ADRIATIC RADLJE OB DRAVI, Pohorska 1, tel.: 060173-064 ADRIATIC RAVNE NA KOROŠKEM tel.: 060111-131 int. 7007 Adriatic zavarovalna družba d.d. tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997 VELEPRODAJA trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551, 42-553; fax: 0602 42-214 prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače v lastnih poslovalnicah samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj Gradcu; samopostrežna trgovina v Topolšici ZA HUPCe NAČRTUJEMO MESEČNE PRODAJNE AICCIJE OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD immma-im sam imsm « TOBAK PIJAČE —TT* « KOZMETIKA, PARFUMI kv NAKIT IN ZLATO *r ČOKOLADA, BONBONI ^ IGRAČE *r ŠPORTNI ARTIKLI J*"' ' ^ 4k^ MEJNA TURISTIČNA DEJAVNOST gostinstvo Vabljeni! ZLATARNA CELJE BOUTIQUE PRIZMA Trg 4. julija 43 Dravograd Tel.: 84 - 739 >=> O ■=> ■=> i=> GALERIJA PRIZMA Glavni trg 29 Slovenj Gradec Tel.: 42 - 861 - ročne ure "LORENZ" - izdelki iz kristala in kristalina - izdelki iz domače in umetne obrti - umetniške slike VELIKA PONUDBA ZLATEGA IN SREBRNEGA NAKITA ZA ZLATI NAKIT TUDI DO 30% POPUSTA PO VAŠI ŽELJI PRIPRAVIMO DARILA, PRIMERNA ZA VSAKO PRILOŽNOST ■=> <=> - uhani od 2.400,00 SIT - prstani od 6.700,00 SIT - verižice od 4.800,00 SIT - obeski že za 1.050,00 SIT [Z[> I PLAČILO NA DVA ALI TRI OBROKE