Država in izobrazba njenega Ijudskošolskega uciteljstva. Pred kratkitn je zborovala na Dunaju enketa zaradi preosnove aTstrijskih gimnazij. Ker je postalo ravno vprašanje preosnovanja naših srednjih šol akutno, menimo, da ne bo odveč, ako pregledamo nekoliko razvoj onih šol, kjer se šola najvažnejši stan v vsaki kulturni državi — namreč učiteljst?o, in sicer ljudskošolsko učiteljstvo. Neoporečna resnica je, da je dobro učiteljstvo najtrdnejši temelj državi. Zavarujemo se pa že naprej proti vsakateremu tendencioznenm zavijanju te ali one misli, ki jo zapišemo v tej razpravici! * * Do 1. 1849. je bila izobrazba Ijudskošolskega učiteljstva jako primitivna. Temelj tej izobrazbi je bilo znanje, ki ga je nudila takratna Ijudska šola. Teoretična izobrazba sploh m bila organizovana, in višek prakse je tedanji učitelj dobil, ako je učiteljski praktikant hospitiral pri kakem starejšem ueitelju, najprej tri, a pozneje šest mesecev. S tem hospitiranjem se je uvedel učit. kandidat nekako v tso umetnost šolske — dresure. — Z 1. 1849. 80 se preosnovale zahteve učiteljske izobrazbe in dobili smo takozvane preparandije ali ^MusterschuIen", kjer so se morali ljudskošolski učitelji izobraževati dve leti. Na slovenskem smo imeli tako nučiteljsko pripravnico" v Idriji. Te dveletne pripravnice so živele do 1. 1870. Po HasnerjeTih preosnovah je prevzela država vodstvo in nadzorstvo avstrijskega Ijudskega šolstva v svojo roko, in zaraditega se je preosnovalo tudi učiteljišče ter je dobilo popolnoma drugo lice. Štirje letniki novih učiteljišč so nudili učiteljiščnikom mnogo znanja, zakaj na teh učiteljiščih se je predavalo poleg strok najpotrebnejšega znanja še psihologijo, logiko, didaktiko in pedagogiko. In v ueiteljiščem priklopljenih vadaicah so se bodoči učitelji lahko temeijito pripravljali v praktičnem poučevanju za svoj poklie. Toda zaradi množice raznih predmetov (15), ki so se poučevali na pripravnicah, se posamezni predmeti niso mogli tako temeljito predarati, da bi znanje, ki ga je do- bil učiteljiščnik na učiteljišču, dosegalo znanje srednje šole. In vsa v postavah tako lepo se glaseča strokovna izobrazba učiteljstTa je ostala iz večine na papirju. Kdor se ,je hotel pa uglobiti popolnoma r pedagoško znanje, je imel pristop ravno zaradi prej citiranega zakona ua takozvane vseučiliške tečaje, ki jih je nameravala ustanoviti država. A prišlo je I. 1883. Izšla je novela, ki je dovoljevala razne olajšave pri osemletDem šolskem obisku. Zakon je imel zle posledice tudi na učiteljišča. Zakaj organizaeijski statut za državna učiteljišča, ki je izšel 1. 1886. kot posledica imenovane novele, je skrčil število učnih ur za glatne predmete na teh zavodih in te ure nadomestil z učnimi urami za orglanje in Terouk. Naslednja primerjalna tabela kaže razliko med učnimi urami 1. 1874. in 1. 1886.: Jugendscbriften** in sprejeli so točko Bdie Erlangung einer tibersichtlicben Kenntnis des "VVichtigsten aus der Literatur". Tudi pouk v matematiki se je skrčil. Opustilo se je poglavje o enačbah II. st., o logaritmih in o trigonometriji. V zemljepisju se sedaj pouk omejuje le na podrobneje znanje južne in sredDJe Evrope kakor tudi AvstroOgrske monarhije. Ostalo ozemlje se spoznava le bolj pregledno. — Zgodovinsko snov se je razdelilo le na zadnje tri letnike z zahtevo, da ee poučuje občna zgodovina le v karakterističnih slikah. — V prirodoslovju se je izpustil pouk o človeškem razvoju v otroških letih in ker se poučuje ta stroka v III. letniku le eno uro tedensko, se je seveda moralo skr&ti tudi snov. Eavnotako se je skrčila snov iz prirodoslovja in opustili so se premnogi eksperimenti, s pomočjo katerih se dobi šele pravi vpogled v Posledica take temeljite preosno?e razdelitve učnih ur je bila, da se je moral tudi učui načrt za pripravniee temeljito preosnovati. V pedagogiki je zahteval učni načrt iz leta 1886. le rdie allernotwendigsten psyehologiscben Lehrsatze", dočim se je po načrtu iz 1. 1874. zahtevalo od kandidatov II. letnika ,die erforderlichen Lehrsatze der Psychologie". Slično je v III. letniku, kjer se zahteva, le ndie notwendigsten Lehrsatze der Logik". V IV. letniku se je po starem štatutu poučevalo precej obširno v pedagoški zgodovini in posamezna dela tega ali onega pisatelja so se večalimanj obširno komentirala, kar je po novem štatutu zabranjeno. V učnetn jeziku so črtali pasus: Die Kenntnis der bedeutendsten Werke der Literatur mit besonderer Beriicksichtigung der nationalen Dichtung und vorziiglicher to zanimivo stroko. Tudi tu se je skrčil ta pouk za eno uro in črtali so se vsi matematični dokazi iz mebanike. Pouk v godbi, posebno v klavirju in orglah, se je razširil in postal je obligaten. Pričelo se je s prav intenzivno gojitvijo cerkvenega petja in orglanja, dodalo se mu je nekaj ur. Novi statut poudarja izrečno, da se mora omisliti za razne c kr. pripravnice kakor tudi za okr. učit. knjižnice »besonders Bficher, welche mustergiltige Lehrproben enthalten". In tako imajo skoro vse te knjižnice celeskladovnice obširnib metodiških del, ki ne nudijo nikake nove ideje, temveč obdelujejo učno snov ljudske šole v takozvanih vzornih učnih slikah. Te vzoriie učne slike se potem jaše skoro do smešnosti in ker nimajo učiteljiščniki kakor tudi mlajši učitelji prilike dobiti tuintam kake primerne znanstvene knjige v roke, se omejuje vse Djih znanje na te vzorne slike, se ves pouk takih učiteljev vrši po predpisani šabloni. Šablona pa, kakor znano, umori vsako samostojno duševno delo v ueencib. in tak učitelj se ne more nikakor uživeti v idejo, da pri pouku nima le mrtvega materiala v rokah, temveč, da je ta material živ, ki se ne da naviti kot stroj, da more vršiti gotovo delo, teraveč da ta material zahteva take hrane v taki obliki, kakršno more po svojih močeh prebaviti. Vsaka šablona zanika v gotovi meri individualiteto učencev. In tak pouk, ki je strogo umerjen po gotovi šabloni, se nikakor ne ozira na najnovejše pridobitve na dušeslovnemj in pedagoškem polju, temveč ta šablona ljubi le ono, po strogo predpisanih zahtevah urejeno smer, ki ne trpi nobenega zadržka, nobene izpreraembe. To je ravno oni vzrok, da nima šolski pouk pri nas onega uspeha, kakršnega bi lahko imel. Ubijamo pa6 — osebnost! (Dalje.) I z g u b a Pedagogika . Zgodovina . Prirodopis . Prirodoslovje Matematika . Petje . . . Goslanje . . Letaik I. II. III IV D o b i o e k Letnik i. ii m. iv Verouk  Petje  Novi obligatni predmeti: Klavir  Orglanje