Leto XI. Št. 7. PoMnln.i plačana v gcoviii. V LUTRI JANI, to. februarja 1927. XI.-7. 19 Ji 27* Izlitja ro pjtrebi, najmaij pa ledin ki. Pošilja se č'anom in tisti. , k hočejo postati ani. Dop;sa frankirajte in podpisujte, s cer se ne o javi, >. Lo :o, isov ure ništvo ne vrača. Reklamac je ra lis so poštnine proste. Uredn štvo in upravništvo: Vel a olnars a ul. 19. Naslov za čop se Ljubljana p. p. 168. Naslov za telegrame: N. prej Ij ib jana. PcŠt.ii črkovni ratun: Ljub.janašte.'. 14.398. (KDZ) Glasilo Jug. socialno demokratične stran’ e in Kmetsko delavske zveze V trezno razmišljanje- za-skupni r.actop. gi sodnigi! vo’itvah v oblastne skupščine se je čilo laži-konunističnemu vod tel ju tv ipuj c samu lesieiiine, Pr posrečilo laži-komunističnemu vod telj inž tjus inč ču in dru >ini izkušenim taz-bjačem d la ske razredne e mtoosti z -pet prep ečiti S'upni nastop proleta iata rroti Kurti >c is ični in reakcionarni bur-ž az>ji v nekaterih okrajih. Volitve pa so pokazale še večjo brezbrižnost širokih bedn h slo ev prebivalstva napram ž:v|jen-s rival brezustavnost in brezza omtos v , dajoče k .pita istične klike Posamez t delavske frake je so nesposob e, da b st same uprle temu valu tudi vsak* zase ne more podpret uspešno po-rete ljud-va v boju za pravice samoodločbe in san o-unrave, nib boi delavcev sv je osrovi e Pregled organizacij JSDS in KDZ od julija do decembra 1926 (Vpoštevajo se samo člani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki so pravočasno obračunale.) > — >ee Red •1 h članov Centralno tajništvo * je prejelo: m c •0 Ol > 01 KO Krajevne 0 gam~a- , jt bilo Izmed teh članov so zadnii mesec plačali po Din ia proti reakciji. Tak s enotno, pravično tarifno kolektivno delavno pogodbo za vse stroke, 3. V borbi za osemurnik in v organizaciji dela za brezposelne. 4. V borbi za spopolnjenje socialne zakonodaje in njenega izvrševanja. b. V borbi za samoupravo vseh 'delavskih institucij, občin, okrajev in okrožij tr Za svobodo proletarskega tiska, združevanja, zborovanja in štrajka. 7. Pri i. ajskih in drugih manifestacijah delavskega razreda. S. pri volitvah v delavsko zbornico OUZD, v o"čine, okraje, oblasti in cen-, tralni parlament. Vsi pri skupnih nastopih izvoljeni morajo predvsem zastopati interese celokupnega delavnega ljudstva po di ektivah Stranke Dela. 9. Na vseh drugih poljih zadružnega, prosvetnega in gospodarskega dela. 10. V zunanji ; olitiki: za mir, razorožitev ter za prijateljstvo in zvezo z vsemi potlačenimi narodi in izkoriščanimi razredi in njih >vimi predstavniki. Sreditva. Federativna Stranka Dela u-porab'ja vsa proletars a sredstva, ki so uspešna i i v skladu z razredno zave tjo. Materialna sredstva: Vsaka organizacija in sku lina prispeva v skupno blagajno 5 olstotkov ce okupnih svojih dohodkov —zadružne organizacije 5 odstotkov od čistega dobička — ki jih morajo v svrho kontrole vse pr ključene organizacije objavljati javno. Organizacija. O vseh predlogih za skupni nastop razpravlja Centralni svet federativne stranke Dela. Ta svet sestoji iz 21 članov. Predseduje pri vsaki seji po vrsti drug predsednik, ki ga izberejo JSDS, SPJ in neodvisn delavska stranka v vrstnem redu (oz. vse priključene organizacije). Sklepa se, če je navzoč h dve tretjini članov ti z dvetret insko večino navzočih. V svet delegirajo: Neodvisna delavska frakcija 3 Jug. soc. dem. stranka 3 Socialistična partija in Zedinjenje 3 Mrok. komisija 2 Kmečko del. zveza 2 Svoboda 1 Ze za železničarjev 1 Klub združenih v Del. zbornici 2 Klub jug. soc. dem. v Del. zbornici i Tipografi 1 Zveza zadrug 1 Zadruge jug. soc. dem. 1 Skupaj članov 21 Seje so vsake 3 mesece enkrat, po potrebi večkrat. Tehnične posle, ki nastanejo zaradi sprejetja predlogov sveta, opravlja centralno tajništvo, ki sestoji iz 3 članov: 1 od SPJ, 1 od JSDS in 1 od neodvisnih. Tajništvo ima seje po potrebi. Sklepa pa samo soglasno. Federativna s ranka Dela obiavlja tedensko komunikeje, ki jih morajo ponatisniti vsi listi priključenih organizacij. Redakcijo komunikejev opravlja tajništvo. Po vseh večjih kraj h se o^ra ujejo za izvršitev sklepov Centralnega sveta krajevni sveti po istem ključu in po istem pra vilni ku. O delu. programu in ostalem morajo posamezne frakcije razpravljati na svojih kongresih. Diskusija naj pokaže, kakšen skupni nastop je mogoč v sedanjih razmerah in s katerimi skupinami. S sodružnim pozdravom Lovro Klemenčič l.r. Najboljši šivalni stroj in kolo je edino le I 0 fza dom, obrt in industrijo v vseh opremah. Istotam pletilni stroj DUB1ED Pouk v veienju brezp ačen Večletna garancija 1,’elav lica z i •. opravila. Nizke cen« , tuiii na obioke. Josip PETEL1NC Ljubljana Blizu Prešernovega spomenika /■ ■,{?: Neprevidna kuharica kuDi že zmleto kavo, pr-vidna pi nikdar,ker hoče vedeti, kaj I upi. Zato za teva Žiko, ki je le v zr i . Tako more ugotoviti, da je Žika iz rži. In rž daje naj olj te^no in okusno hrano. T u d i ta „ N A P R E J “ je izšel z zamudo. Citatel.ii naj nam oproste. smo pač pri tem delu vsi začet nki. ki se nam rado kaj prevrne, »Socialistično" naobraženi tipografi se pri tem 1 ko malo posmejejo. Mi smo pa le dobre volje, kajti zavedamo sev da se bo kartels-a zveza med tidografskimi delav-i in podjetniki zlomila, če prej ne takrat Uo bo umanjkalo kruha in podpor, dočim spasi nas zavednost, ki ni odvisna niti od kruha, še manj pa od podpor. TiSKOVNI SKLAD. Zadnji izkaz 9. 1.19'7 Din 13.42825 Alojz Haf er, Št. Vid nad Ljubi ano, „ 3. — Anto i Fa ar. 1, Ra vek, „ 1. — Alojz LeJcoše Celje, osta .k, „ 4. — JSDS na Vrh iKi,3.90 in 21,80, „ 25. 70 Ivan Prodiicr Hra t ik, „ 0. 50 Jakob Dol ičar, Brezovica, „ 4. — Alojz Podi ; ar, Hrast i , „ ’0- — Andr j Marti šek,Vel nje, „ 30- — Aloiz Vebe,Zabu< vca, „ 10- — Ka 1 Kosec, Žalec, „ 10- — KDZ v G jah, „ 3-75 Ka 1 Kis iv c, Ljubljana, „ 20- — Blaž K ler, Ljubi a a, „ 8-— Sku a: Di i 13.558’ 20 Zamudnikov je v ib ačuru za d cernb ,• u i '—p i ari i- Ce ti at 1! — Diii5'40. Cr a 2 Di i 28- . G ije 11 Di 23- 0. M žica 5^Di i 14. Sv Peter t;od Gor. 7—Din 9‘80. T b v e 73 — Din 102-90. Skupa 109 zamud k v ir: 193 20 D .. Ker se ie c bja a t tabe e zaka; i„. zaradi tehničn’hz piek, ide ure L. orga: Lacij, lisi o računale za januar, prej pote oni i bičaj;iih 4 lediiov. Kar poetu pevska žila, fant dekl tu. ptici Krila, roži vonj in medu s!aj, to je meni „BUDHHA“ čaj! Pojasnilo. V našem članku iz Celja št 4 z dne 28 januarja ly27 omenjeni „neki g. Gobec iz Celja“ m identičen z g. Dragotinom Gobcem, podžupanom iz Cel,a. Bolna pljuča je mogoče ozdraviti! Pljučna jetika — sušica, kašelj, suhi kašelj, sluzni kašelj, nočno po enje, bronhialni katar, katar v grlu, pljuvanje krvi, izlw krvi, nevoljnost, hripavost, zbada je i d. je mogoče ozdraviti 1 Tisoči ozdravljenih! Zahtevajte takoj k jigo o moji novi umetnosti hranjenja, ki je že mnoge rešila- Ona pomaga pri vsakem nači u življenja, da bolezen kinalu mine. Nočno potenje in kašelj prestaneta, telesna težina se povečava, po vsesplošni zapnelosti konča bolehanje. Res i možje zdravniške znanosti potrjujejo prednost moje me\od9 in se je radi poslužujejo Čimprf je zač ete z mojim načinom hranjenja, tembolje. Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo, iz katere bo le črpali mnogo ko-istne .zna-; nosti. Kdor se hoče na nagli način temeljito i b ez opasnos i osvoboditi . olezni, naj iš i š danes! Ponovno naglašam, da dobite popolnoma brezplačno, brez vsak obveze za Vas, in bo tudi Vaš z ravnik sigu no soglašal s tem od prvih profesorjev za dobro s ozna-i mn novim načinom Vašega hranenja. Torej je v Vašem interesu, a pišete takoj i i boste vsak čas posluže i od stra .i mojega „ tam šnjega zastopstva. Črpajte pouk in krepit1 voljo za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika. Vsebuje uteho in voljo do življenja in si obrača na bolnike, ki hnajo interes do da- našnjega načina zdravljenja pljučnih b lez i. M i n Slov: Avgust Marzlce, Berlin - Wil-mersdorf, Bruchsalerstra se Nr. 5. Abt. 868 Kdo je kriv krivičnih davkov ? Naših strašnih krivičn h davkov se ne upa zagovarjati nobena stranka. Torej je potrebna enotna fronta proti njim, tako nekako bi rekli nezavedni gostilniški političarji, zapeljani od raznih levičarskih in drugih agentov. Tudi imd čas »pisi se je našel eden, ki je bobnal na e-notno davčno fronto („Narodni dnevnik“) Mi pa pravimo, da take enolne fron e ni treba. Ce so vse stranke proti krivičn m davkom, cd k "d so pa ti davki pot m prišli? ii kako, r!a so še vedno tu? Odgovor je la .ek, krivične davke imamo zato, ker so stranke lažnive.. V bes .-dan so oro-ti davčnim kriv cam, v dejanjih so pa za. Proti k ivičnim davkom je samo tista strank -, .ki javno pove, 1 akšni naj bodo pravični, in ki te divke potem tudi sama uvede povsod tam, kjer je to v njeni moči — če ne drugod, pa vsaj v svojih 1 st-nih financ ih. Edino pravični davek je progresivni davek od doh )dkov. Tako govorijo ne samo socialno demokratične teorije, ampak tudi vidov-oanska ustava. Zdaj pa poglejmo, kako so se glede tega davka izr k-le posamezna stranke, kolikor prihajajo na Slovenskem v poštev. SLS o principih svoiega davčnega sistema dosledno molči. Vse, kar naj 'eš, o tem v „Slovencu“ a-li drugih lisfih te stranke, je le prazno kri :aaje proti davkom, ker je čitateljem tak časopis najoolj všeč, ki najbolj „p ;bija“ davke vsaj na papirju. SDS o svojem davčnem sitemu tudi molči, „J'itro“ in drugo demokratsko časopisje ima najbrž prema- lo prostora za take reči. Za toliko je pa SDS vendarle bojlša od SLS, da progresivnega davka ne mara. Pravzaprav ni „Jutro“ še nikdar tako naravnost tega p jvedalo, temveč-se je lo na k ist novski način izrazlo. češ, naše ljudstvo za progresivni davek še ni zrelo. To mu tudi prav ra li verj :rnemo, kajti Ju-trovsko ljudstvo s Kristanom vred res še ni zrelo za poštene davke. SKS ali po novem radičevci so znali proti davkom imenitno govoriti in pisati-ko so prišli na vlado, so pustili krivični sistem lepo na miru. Svojega sistema tudi še nikdar niso pokazali jim, tudi treoa ni, dokler najdejo kaj ovčic, ki verujejo, da bo svet kdaj brez davkov. Radikalov na Slovenskem ni. Kakšne davčne sisteme pa im tjo, to čutimo na lastni koži. Dunaj ni znal tako odira i kakor Belgrad. T :di pri gaženju ustave in zakonov ni b 1 tak mo]S er! Narodnih socialistov ni več, šli so k SDS, kamor so tudi že prej spadali. Laži-komunisti so včasih tudi imeli stranko, da so si jo dali prepovedati. Naredili so s svojimi rauki o potrebi nasilja samo plodno po- lje za orjuno. Zdaj imajo pravico propagirati nasilje samo orjuniši in tistih par lažkomunističnsh vo-di i.olj e;, ki se še vedno izdajam za komuniste, da bi delavstvo ne premagalo razdora. Delavec, ki se da zapeljati k propagandi nasilja ali pa vsaj k prepovedanim brošuram, je takoj zaprt, voditelji pa smejo propagirati vse. Ce jih oblast osumi komunizma, se zgodi to n. pr. zato, da se raz pusti soc. demokratični občinski odbor zaradi sodelovanja s ko i un stom Seveda obenem se udari ob!ast tudi po zobeh; očita namreč občini, da je dotičnemu komuni tu preveč plačala, da jo je torej prav nekomunistično odrl in da je torej pravcati kapitalist. Seveda oba očitka naperja obiast samo na občino, na komunističnega voditelja nič, temu ne o-čita niti komunizma niti oderuštva. Taki kapitalistični komunist so kapitalističnemu režimu zelo všeč. kon-cesionirani pod>etniki so stebc-' kapitalizma. ker imajo velik in ter e' na tem, da se ohrani. — Zato je popoln- ma razumljivo, da so taki komunisti proti progresivnemu davku. Ker pi imajo vedno polna usta „ne-pomirljive borbe za proletariat11, licitirajo v davčnih obljubah kar nai-višie: „Obdavči naj se samo kapital!" Nijihnv kap’tal je pri tem seveda izvzet, ker oni so — proletarci.... SPJ je tem voditeljem brez armade na las podobna. Glede davkov e treb i omeniti samo to. da se je od soc. demokracij odcepila baš zaradi progresivnega davka. Kori-tarji so hoteli za sebe lepe plače, strankinega prispevka pa niso ho;e- li plačati. Iz progresije so se norca delali. Dokler bodo. stranke tako lažnive, nima za ljudstvo nobena protidav-čna enotna fronta prav nobenega pomena. Če se take stranke res združijo, .se združijo samo zato, da bodo 1 udstvo še bolj molzle, plen pa med seboj deltle kakor roparji, ki se zaradi plena večkrat med seboj koljejo, a so takoj zopet prijatelji, če pride ,0 pred soJnika. Ali niso korup-cijske zadeve v parlamentu na las take? Skregani voditelji očitajo drug drugemu korupcijo, ko pa pride do javne sodbe, vlečejo zopet drug dru gega iz blata ne zaradi sporazuma v *)la:;or celote, ampak zato ,ker se b)ji|0, da pride z nasprotnikovo ko-rupc:jo tudi njih lastna korupcija na dan. • Sporazum, ki ni odkrit, ki se ne upa v javnost, tak sporazum in taka enotna fronta ni nikdar nič drugega kakor dogovor za razdelitev plena Če hoče ljudstvo kdaj odpraviti davčno izropavanje. se mora združiti v javnrh organizacijah, mora v njih samo upravljati svoje zadeve, ne pa dati se od voditeljev lažnivih strank zapeljavati v prazne upe. Razla^jte to misel, ki ni za nikogar pretežka, kdor zna toliko či-tati, računati in misliti, da razume tabelo, ki jo že leta objavljamo vsak mesec. Današnja je toliko važnejša, ker je izšla v lastni tiskarni izpod rok lastnih članov. Kdo more še dvomiti, da bomo kmalu zmožni objaviti podrobneiše račune? Taki at o naši stranki ne bo^° sam0 govorili, da smo poštena stfan‘ca> kakor ze zdaj p.avijo, ampak u^° ^u(h spoznali, da je proti kriv*^n'm davkom edina pot -- organizacija po socialno demokratičnem programu. Iz Mežiške doline smo prejeli po-p avek, čes v ia.rnje i „Napreju“ smo delali komunistom krivico, kajti ti da so v Mežiški dolini svojo vol Ino dolžnost izvršili, pač pa so s »colpatrioti v Cm1, v Mežici in v Prevaliah ostali doma, tako zlasti nadzornik Konsumnega dru tva za Slovenijo Topolovec v_ Prevaljah in trije njegovi uslužbenci, v Črni i-a predseinik SPJ Nasi rotno pa so bili Lovro Kuhar n Guštanjčani zelo požrtvovalni. Prav radi to objavljamo vendar vzdržuje mo tudi vsebino zadnjič napisanega, da sta ;,Enntnost“ in „Delo“ m lče troben tala p oti združeni listi. Da se na SPJ takrat nismo ozrli in da nismo povedali, kaj je pisala „l)tlavska Politika"—to je bilo zato, ker je nismo či ali. „Jutrova“ fi 1’alka jias resu čno p:a/ malo zanima in Mežičani gotovo ne mislijo, da smo jo hoieli iz očit-kaizvzeti N sprotno vemo, da j*; SP) stala v pogaianjih z SOS, in demokratarji bi niti kandidirali ne bili, če bi imela SPi s/o-o samostojno listo; tako važno se jim zdi socialpatriotsko„gibanje “vMežiški dolini. r Veseli boste =r ' i: ’-* ■ r' ’ ? j in včdiose bost i dob-o počutil5, ako z red- o masažo, digajen em in umivanjem s Fe!-larjevim pravim blagodiše im E'safluidom oiebudite vseh delih telesa cirkulacijo fer-/i, osvežite mišice in celo te'o in s > s-orite s e n odporiei?.i i i sposo incga za delo. Že od asa naših dedov pokanje se E;rafl rd pri runami in ot anji uporabi ko' z 'nesljivo bo-bol * im olajšujo e domače sredstvo in s netikum. T » p >tr uejo mno^e zahvalnice. Pravi Elsafluid je močnejU in boljšega delovanja k) fra icosko žganje. Zahtevajte za poizkus povsod izrecno Fellerjev iravi bi goaiseči Esafluid v poizkusnih ste^teničicah po 6. — Din, v dvo n h steklenicah po 9. — Di.i ali v specialnih steklenicah po 26. — D n. — Po r osti pride tem cene še, cim v.č se na.oči naenkrat, z za-,'ojnino in lOšn.n? stane: 9 poizkus . h ali G dvojnat;h ali 2 specialni ste-clenici 61. — Din. 2/ poizkusnih ali 18 dvojnatih ali 6 specialnih •.ttkl^nic 133. — Din. 54 poizkusnih ali 33 dvojnatih ali 12 specialnih iteklenic 250. Din. Eugen V. Feller, lekarnar v ^tubici Donji, Elsatrg štev 2^2, Hrvatska. L Oooooooo&0 °°ooooooO° J. Pletilni stroji najnovejšega patenta JDEAL' nemškega izdelka, so editia in najugodnejša prilika za trajni in dober zaslužek. — Pouk ?n pojas^ nila daje: Fran Kos, Ljubljana, Židovska ulica štev. 5 l’ Dramatika. (Dopis iz Trbove j.) Pri delavski mladini s > opaž^ nekako prirojeno zanimanje za dramatik.'. Tu v ir^ove jsic kulturi' sekciji vDZ je že deloval dramski >U-:;ek samo da je vsak začetek težek, poscbjio pa še v J amatiki, Kajti ,:ov!nc> se še ne m^-r^jo ovolj zavedati v .'like-;a pon ena dra isi-i ke Posebno pa vel,a to za delavs o. tofej W'<» dea > a ir'«, v-i m«r 1 poka-'1*' p-ro'eiari tu oletar-ko dra nasp ut u n eš a sko ai irw on ešč nsko. No i ci ve i i e elo m , e e ore ovo iia e d ti ike v goj e vredno ti p o e r ke igre za igralce s me in za cel pub iko ^ red t ij o re pr la- lar k ig-e d eni v č neg z e et re a-vanji i pa u ajs t >h * i i\ jti pred ja i e aore v in dol t šes, r letarsk igra na o tane trr jno v spom nu, ker \i im o v njej n še r Ij n e, i a e. itremjeije po kon i zrna i z-o. jarrakapt la V jgr. vidim ' vse ivo t m le v e edah, ki jih če- 8 0 ne razu e n Prreditj na nede j al pra n k do r pro et rsko i ro s petjem in kak rugo abavno 1 č*o — pm et rske^a zn čaja — t je * ajh le e ši posel i o r ž va ne o.ganiza-c je prole arsk mlad ne N pred a ep a e in a i p ole are na ed o š ina i kakor vir -; a e, a i tako p ir di ev bo ra b skal s svo- l m m ad mi i 1 starej imi sodru;. P .u arskihr i ji in . rugi in ustrj khk a ji i jr? | role ar^Kh mlad a v prire an u dr nat skih pre sta še elo aost la. Le s k - k a re ‘»a p olefarsk gr , d u ače p nudjo 1' k e ri’ alm n sekolsk un , do i pri ki rikalcih ali so rlh sc nikdi i em videl ake s c- al:st čn i nit pr >V ar V« ''e i. A’i z- to usten n Ijano razre’no zavec’ne or-ia izaci e, >a po kr n o so ial z na 1 rani: o proKta ia s urgarsko rano? N * s mo ime n o-a biti n še, ne vse o. ga iz ^ ijsko delovanje vsi naš pr reditve, vse n še aba.e mo ajo b-t prole arsk ■ vs bin , t, oletarskeija z acaja! Pa mi re e kdo, da ni amo p letarskih iger, i e« je, v s ovenskem jeziku jih je p ekle o m lo. Ali v nemšk m, r ske u, rran. skern j h e mn.> o Treba ji je a o pre esti. Č se b m > vedno za.Jov ji i z „M mar in njegovo h i“ a i dru i n ta im po b im k er kaln m šu om, kg pri e a tr o elj k „ v b ..a“ — bo ■ o e no o tali v trb ve *k megli. Naša aloga ni samo v tem da p irejamo qrole a ske ge go m proleta sko dranatk ampak tud v lem, da proltrlarsk dr me tud ustvarjamo. D kle se ired slovenskim p etariatom ne pojavijo pr .) ta sk ur- mat k , pa vvcev in člani K'i;etsko delavske zveze. Za centr, Ini odbor: Valentin Lcb č, t. č. predsednik. Alojz Leskošek, t. č. tajnik Vsled veli ega nakupa raznega u in inozemskeg biuga za sprm! dans o sezono nu i n nadalje po izredno niz ih cena h. ii S. u N ot» Din b no n 8- - , 10- , 7.V— . 10 — . j fdbrtško p atno ; »elo :■ platno za mhe ► oksfjrd za sraj e 1 go za mo ke o le e druk moo a h čevina avojna ši Ina „ „ 30 — ševiot v r znih barvah dvojna š rina „ 35- volneno blago za ob'e e v vseh barvah dvoj širina „ „ 4S — močne žens e nog vice „ . 15 — možke , „ „ 10- srajce za moške m 31 _ spodnj hi če 2) — Lastna izdelava dela skega p rila. Velika izbira svilenih robcev, nogavic, naglasnih robcev, b isač, odej, potrebščine za šivilje in 1 ro ače, Zunanjim strankam vzorci na razpolago. Manufakturna trgovina. Pri G0L<>BU, CELJE Narodni dom. OCZZ2DCZZ2DOCZ&DCZZZDC&DOCZčZDacZ2n | Ostrižena glavica 3 b e. ■3 t/J •c: I1 V* 05 I S o g C3 5 Sl> 6 O o c: 03 «3 o S 13 «0 O c •ii <3 -i« .'J' —■, •c; a ■i; g e -i: .cu c- a c c to a n •»«4 C a N • C3 C O in S s>. §0 O o £ o -2 c?^r c^zzzo pa tu i dolgi lasje okarajo samo «akrat, ako se lasje odlikujejo tudi z naravnim sijajem. Vse to se da oseči z Ane ČiiagoTt- t o u do a rast las! Ta pomada e suvereno edstvo roti izpa-anjn las, pri?, ano v vseh 5 kontinent h kot za pospešenje rasti las in z gosto rast korenin, podpiia pri c amah, gospodih in voj go tih in močnih las n jim daje že po krati bi prirodni sijdj in naravni izgled ter j>h bruni pril sredsv > ir n*o: ofrokih raz-kratk' ra- ^ r zgod- nje osivelos i, vse do vi oke .^t;ros'i. Pomada Ane C lago e odstranjuje p haj v 48 ur h. Nobeno s ed-tvo ne vsebuje toliko hranilnih snovi za lase kako-poma a Ane Cii rove. ki s. je v 50 le ih s ojega ob-s anka co vsej pr vici prit!obila sve o ni slo es. Že po porabi prvega Ion ka pres ane izpadanje as in se opaža nova rast. Ta us e do'< zn ejo milijon pi m, k; jih j > tvorn^ca v 50 1 tih ^r^yr^>ClC^^nr7^^-> o Ra-.oc- Kame Enotna fronta Dne 1. fjbrua ja 192! ss ji združili Union hank s S ve sko danko. Ge eralni • a n telj združenih laik je postal z istim dne n znan Avgust Prap otnik Pogodba s katero je i sklenjena združtev, usti a. j.i . ed d ugi tudi Z z - v ine delničarje^ (enot a frotita bi rekel Sedej) D )t'č-11 lo ka • g d e se gla i: rSi i al o vod. tv j biin.ie se;oji iz 10 oseb, . k te ih ua vsaka Lauka (skupina) 1:0 5voseb. Zi pre s duk a zve/, (s nd.kat ) se lo a g. dr Gregor Žerjav, za itj g vega namt-s i a a g. J^.n o Zi .1 ermann." P godbo so po pisal: dr. Br n o Arko, dr. Milko Brezigar, Anton Krist n, dr Franc Lipold, dr i-1 dolf Roda ič, Avg -st Pra rot k, Janko Z i.m i mann in dr. Gregor Žerjav. — l. 1925 je p sal Anton Kristan v nekem p >pra\ku v lju ljan; eni „Naro nem dnevniki:.*, da on n v nob • ! zvezi s s mostojnimi d mokr t. Pa je bil, kakor j i kti z nji . i ši c lo v e otni p tali ti r.i fronti ri ba i ki j • s p l.io roko sip la ljud ki denar v „ ultur- nt“ namene samo tojnih d mo ratarjev. Kaj, če ti se ojavilo mnenje, da je b la t i „D vska Polit d ril SP.'. Kristan In Že jav v enotni fronti pr lavenski banki — dov' lj vzroka za ra mišljame o »zr > h žalostne usode ?aJnje stavve tiboveljsk.h rudfrje , *'ajti Slave s a bi a in TPD sta tak e oč eno. K or še verjame v socializem kristanovsk.h social, atrio o., je neo dravljivo olao. Tvornica dežnikov in solnčnikov L. Mikuš, Ljubljana Mestni trg štev. 15 pri, oroča svojo bogaio zalogo de?n;kov v kakršnikoli velikosti po najnižj ceni. Ustanovljeno leta 1839. Triko perilo za moške, žene in otroke, volna v raznih bar ah, rokavice, nogavice, dokolenice, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti, šifuni, žepni robci, palice, vilice, noži, škarie, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, edino le pri tvrdki Josip Peteline Ljubljana blizu Prešernovega spomenica Najnižje c.ne! N> veliko in malo ! UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6 registrovana zadruga z omejeno zavezo. Tiskovine za Šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knj g, brošur itd. Stereotipija. Litografija. TUkirua Kmeta o delavske zveze.-V ime iu izvra:v..ln(jl odbora JSDS Irt KDZ od^uvarja *a iadajuteliat ure nika i« liak r..oi Iza Prijateljeva, v Lju. Ijant.