ISSN 0350-5561
za konectedna
Jutri se bo dež čez dan razširil nad večji del države. V soboto bo občasno deževalo. Hladneje bo.
številka 39
četrtek, 1. oktobra 2009
Zavodnje nad Šoštanjem, 3. oktobra - Dva
dni, polna kreativnosti, sta zaznamovala konec tedna v rojstni vasici kiparja Ivana Napotnika. Zal so se mladi kiparji na tokrat 36. Mali Napot-nikovi kiparski koloniji v njej zbrali zadnjič, saj
bodo nekdanjo podružnično šolo in dom krajanov že kmalu porušili.
V letih obstoja kolonije je nastala zavidanja vredna zbirka lesenih kipov in malih plastik. Kje bo poslej na ogled, je še vprašanje. Pomoč
»Nihče ni zmagovalec pogajanj«
Velenje, 2. oktober - Uprava Gorenja in predstavniki sindikata ter zaposlenih so se prejšnji četrtek zvečer po dolgih pogajanjih dogovorili, da bo minimalna neto plača za polni delavnik od 1. septembra dalje znašala 540 evrov neto. »S tem dogovorom je dokazano, daje v Gorenju še možen socialni dialog, kar je zelo pomembno. Nihče ni zmagovalec pogajanj, dokazali pa smo trden interes, da podjetje še naprej živi in preživi,« je dan kasneje na tiskovni konferenci zatrdil vodja pogajalske skupine zaposlenih Žan Zeba. Nadaljevanje na strani 3
Pravi
programi v pravem okolju
Velenje, 6. oktobra - Mestna občina Velenje je o novostih, aktivnostih novega šolskega leta v vrtcih, osnovnih ter srednjih šolah v lokalni skupnosti seznanjala širšo javnost na novinarskih konferencah. Letos prvič pa je pripravila slednjo tudi ob začetku študijskega leta.
V tukajšnjem okolju že 13 let deluje Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje, lani prvič pa sta odprli svoja vrata še Fakulteta za energetiko in Visoka šola za varstvo okolja. Po zagotovilih predstavnikov omenjenih izobraževalnih zavodov je vpis v programe za redni študij dober, kriza pa se odraža predvsem pri vpisu v izredni študij. Po mnenju velenjskega župana Srečka Meha je tukajšnje okolje z ustanovitvi-
S prve novinarske konference na začetku novega študijskega leta
jo rudarske šole že pred 50 leti začrtalo traj-nostni razvoj okolja na področju izobraževanja, ki ga v zadnjih letih nadgrajujejo »s pravimi progami v pravem okolju.« Mednje sodi tudi Akademija za glasbo, ki bo delovala pod okri-
1,30 EVR
IIADIO
VELENJE
Kaznovanja
MilenaK rstič- P laninc
Tega, da sta hitrost in alkohol največja morilca na naših cestah, da sta zakrivila že nič koliko prometnih nesreč, ki so pustile globoke travme v družinah ponesrečenih, ko so jim vzele tisto, kar je najbolj sveto, življenje dragih, se zavedamo že dolgo. O tem, kako morijo na cestah preprečiti, jo omiliti, razmišljajo mnogi. Na ministrstvu za promet prihajajo na dan s predlogom o znižanju dovoljene meje z 0,5 na 0,2 ali celo na 0,0 promila alkohola pri voznikih. A kaj, ko povzročitelji najhujših prometnih nesreč običajno nimajo v krvi le malenkost nad dovoljeno mejo, ampak imajo v krvi v poprečju kar 1,6 promila alkohola!? Strožje kaznovanje? Občutno strožje? Mogoče bi koga streznilo. A kaj, ko bi se to zgodilo šele potem, ko bi bilo že prepozno. Običajno je že tako. Nov družinski zakon prinaša prepoved vsakršnega telesnega nasilja nad otrokom, tudi klofut. Menda je v Sloveniji še ogromno fizičnega kaznovanja otrok, s pestmi, pasom, kuhalnica-mi, lasanjem ... Tudi tisti največji nasprotniki fizičnega kaznovanja pa pravijo, da včasih kakšna po riti tudi zaleže... Prepreči kakšno neumnost.
Kakor se je napletalo v začetku tedna, ne vem pa še kako se je izšlo, pa bi se znalo zgoditi, da bi državljani o sodniških plačah odločali na referendumu. Ce ne vem, kako se je tole izšlo, pa vem, kako bi se izšlo, če bi referendum bil. Vi tudi, ne?
pri iskanju razstavišča sta ob obisku mladih umetnikov obljubila tako šoštanjski kot velenjski župan Darko Menih in Srečko Meh.
Več o letošnji kiparski koloniji preberite na 14. strani.	■ bš
Papir vse prenese ...
ljem Univerze Maribor. Kot vse kaže, bo ta odprla svoja vrata za prvo generacijo študentov v študijskem letu 2010/2011.
■ Tp
Odločite se za OPA!, edino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost si namreč zagotovite zamenjavo poškodovane ali uničene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku - na katero koli temo!
000
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREMOŽENJ:
namvreonosti
ZAVAROVALNICA MARIBOR
9770350556014
2
'■»flAS

lokalne novice
Obisk, ki je šeu trdil vezis odelovanja
Velenje, 30. septembra - Kot gostje velenjskega šolskega centra so bili v minulih dneh na obisku v Šaleški dolini študente in profesorje šole Agrotec - Seysseul iz partnerskega mesta Vienne. Med drugim so si z zanimanjem ogledali Medpodjetniški izobraževalni center, obiskali Gorenje, Muzej premogovništva Slovenije in inštitut Erico. V znak prijateljstva in zahvale so na Grilovi domačiji posadili trto, ki so jo pripeljali iz Francije. Predstavnike iz Francije je sprejel tudi velenjski župan Srečko Meh, obiskali pa so še Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, Šolski center Grm Novo mesto, Univerzo v Mariboru in Fakulteto za kmetijstvo, vinotoč Zlati grič v občini Slovenske Konjice in Ljubljano.
Sprejem obs vetovnemdn evuuči teljev
Velenje, 5. oktobra - V ponedeljek je bil svetovni dan učiteljev. Ob tem dnevu je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh v domu kulture Velenje zvečer sprejel vzgojitelje velenjskih vrtcev in učitelje velenjskih osnovnih šol ter Glasbene šole Frana Koruna Koželj-skega Velenje. S sprejemom se je Mestna občina Velenje zahvalila pedagoškim delavcem za njihov trud in dobro delo v izobraževanju in jim ob svetovnem dnevu učiteljev zaželela uspešno delo tudi v prihodnje.
■ bš
Poas faltu v Belih Vodah inZa vodnjah
Šoštanj - Dve krajevni skupnosti v občini Šoštanj bosta najverjetneje že konec meseca dobili nekaj sto novih metrov asfalta. Prejšnji teden so začeli dela na odcepu Praprotnik-Prednik v Zavod-njah, kjer bodo asfaltirali 800 metrov dolg cestni odcep, ter na odcepu Luka-Sveti križ v Belih Vodah, kjer bodo asfaltirali odcep, dolg 500 metrov. Izvajalec del je podjetje Andrejc, d. o. o. Vrednost naložbe v Zavodnjah znaša dobrih 95.000 evrov, v Belih Vodah pa blizu 58.000 evrov.
■ mkp
Ovinek priK rižniku boš irši
Šoštanj, 3. oktobra - V Gaberkah so začeli urejati ovinek pri gostišču Križnik. Dela bodo trajala dva tedna, promet na cesti Velunja-Gaberke pa bo v tem času delno oviran.
Na odseku, dolgem približno 60 metrov, bodo morali odstraniti nekaj dreves. Prestavili bodo tudi javno razsvetljavo. Hkrati z razširitvijo ovinka bodo uredili odvodnjavanje in preprečili poplavljanje cestišča ob večjih nalivih.
■	mkp
Prednostni listi za stanovanja
Šoštanj - Za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je v Šoštanju zaprosilo 55 občanov. Komisija, ki jo je imenoval župan, je vse vloge pregledala in točkovala ter izdelala dve prednostni listi. Samo enemu vlagatelju so prošnjo - ker ni izpolnjeval pogojev - zavrnili.
■	mkp
Končanin agradniak ciji naL okalcu
Velenje, 30. septembra - V tednu mobilnosti, od 16. do 23. septembra, sta na lokalnem avtobusu, imenovanem Lokalc, potekali dve nagradni akciji. MO Velenje je iskala najboljšega voznika avtobusa in potnika, ki se je v omenjenem tednu največkrat peljal z Lokalcem. Med vozniki so uporabniki brezplačnega mestnega potniškega prometa v Velenju izbrali Anela Suljiča, ki ga bo podjetje Izletnik Celje, d. d., nagradilo z 10-odstotno stimulacijo pri plači za mesec september. Potniki, ki so se v tednu mobilnosti največkrat peljali z Lokalcem, so Vladimir Vajdič, Majda Koželjnik in Marjana Cerkovnik. Za nagrado bodo med drugim dobili povratno vozovnico od Velenja do Pirana.
■ bš
Most prekoH udegap otoka
Šmartno ob Paki - Hudi potok je hudourniški potok, ki ob večjih nalivih povzroči precej škode. Zato je lokalna skupnost med načrtovanimi protipoplavnimi ukrepi predvidela izgradnjo mostu čez potok v Rečici ob Paki. Ob tem naj bi poglobili tudi njegovo strugo od ustja navzgor ter s tem zmanjšali nevarnost poplav na tem delu.
Kot smo izvedeli, se zadeva zapleta pri pridobivanju soglasja enega od lastnikov zemljišč. Na občinski upravi pričakujejo, da bo tudi slednji uvidel potrebo po ureditvi potoka, dal kmalu soglasje in s tem omogočil pridobitev gradbenega dovoljenja.
Postopke vodi Direkcija RS za ceste, ki za ta namen naslednje leto namenja 300 tisoč evrov, kar bi zadostovalo za celotno gradnjo.
Spomenik padlim spet stoji
Za spomenik našli novo lokacij o ob šoli
Paški Kozjak, 30. septembra - Pred dvema letoma se je na Paškem Kozjaku zgodil vanda-lizem, kakršnega v Šaleški dolini ne pomnimo, saj je tamkajšnji župnik dal razbiti spomenik, posvečen padlim borcem XIV. divizije na tem območju.
Prebivalci Paškega Kozjaka, ki živijo v občinah Mislinja, Dobrna in Velenje, ter člani Združenj borcev za vrednote NOB v treh občinah smo bili zgroženi nad tem dejanjem, zato so iskali rešitev in novo lokacijo za postavitev neraz-bitega granitnega dela spomenika s posvetilom. Po priporočilu občine Mislinja je tamkajšnja krajevna organizacija spomenik premestila in postavila zraven šole na Paškem Kozjaku.
Svečanosti ob tem dogodku so se udeležili bor-
ci in planinci pohodniki iz Mislinje, sekretarka območnega združenja Velenje ter borec XXIV. divizije Marjana Koren in domačin s Kozjaka Karel Martine. Slovesnost je vodil Marijan Križaj, legendarni pohod XIV. divizije na Štajersko
pa je prisotnim opisal Ivan Lekše. Na koncu prireditve so ob spremljavi harmonike pod prsti predsednika krajevne organizacije Mislinja Andreja Borovnika zadonele partizanske pesmi.
Nenapovedano k zobozdravnikom
Davčna uprava Republike Slovenij e v prvi fazi z nenaj avljenimi nadzori preverj a izdaj anje računov in stanja v blagaj ni
Milena Krstič - Planine
Ljubljana, Velenje - Davčna uprava Republike Slovenije je v zobozdravstvu v obdobju od junija do avgusta opravila 161 inšpekcijskih nadzorov. Pri 56 nadzorih (torej pri skoraj 35 odstotkih vseh postopkov) so bile ugotovljene nepravilnosti, so sporočili iz davčne upra-
ve. V teh nadzorih je bilo ugotovljenih 79 kršitev.
V sporočilu za javnost so zapisali še, da so izrekli 23 ustnih opozoril ter za 56.400 evrov glob. Nepravilnosti se po navedbah davčne uprave nanašajo predvsem na neiz-dajanje računov in neujemanje gotovine v blagajni z izdanimi računi.
Aktivnosti davčnih nadzorov, ki
potekajo jo na območju celotne Slovenije, torej tudi na območju pristojnosti Davčnega urada Velenje, bodo trajali tri leta, v treh fazah. Projekt izvaja okoli 8 odstotkov aktivnih inšpektorjev Dursa.
»Trenutno smo v fazi, ko z nena-javljenimi nadzori preverjamo izdajanje računov in stanja v blagajni. V drugi fazi bomo nadzore usme-
rili v preverjanje obračunov za davek na dobiček, v tretji fazi pa bomo, po potrebi seveda, izvajali takoimenovane postopke prijave premoženja za tiste zobozdravnike, pri katerih bomo lahko ugotovili največji razkorak med prijavljenimi dohodki in premoženj skim stanjem in porabo,« pravi vodja službe za odnose z javnostjo na davčni upravi Iztok Verdnik.
Projekt ciljnih nadzorov poteka usklajeno. Inšpektorji se redno sestajajo in koordinirajo aktivnosti, sodelujejo pa tudi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer lahko preverjajo zaračunavanje storitev, pri katerih je plačnik zavarovalnica.
Spet imamo polna usta otrok
Kdo ima prednost - Več vrst izkoriščanja otrok Mleko namesto v usta po cesti - Od mladih do starejših in tistih vmes - Visok obisk v Vitanju
Kdo ima prednost: otrok ali morda pes ali mačka? Ne mislite, da je odgovor čisto samoumeven. Ob različnih izgovorih mnogi mladi pari, poročeni ali ne, dajejo prednost pravim štirinožcev. Pa tako ni čudno, da imamo dan varstva živali prav ob začetku tedna otroka. Slučajno ali ne, a tako je. Saj se tudi mnogi zgražajo, da - ob vsem spoštovanju do vseh živih bitij, marsikje na veliko govorijo o zaščiti živali, pa čeprav kje v bližini zaradi lakote in bolezni umirajo otroci. Pa se lahko tudi ljudje znajdemo med ogroženimi vrstami. No, vsaj v tem tednu imamo „otrokpolna usta", ali bodo od tega otroci res kaj imeli, je seveda drugo vprašanje. Ko bo njihov teden mimo, bodo potihnile tudi besede in vse bo po starem. Pa še nekaj se zadnji čas dogaja, kar je tudi povezano z otroki. Jezni evropski kmetje zlivajo mleko po poljih in cestah. Ob tem pa bi otroci v mnogih delih sveta dali ne vem kaj, da bi dobili skodelico take tekočine. Tudi pri nas naj bi bilo mleka preveč; da bi ga vsaj mladi zaužili več, so začrtali posebno akcijo po slovenskih šolah. A naš kmetijski minister tarna, da ni najbolje uspela. Menda bolj zaradi zapletene administracije kot zaradi tega, da mladi mleka ne bi marali. Pri mleku je pač težava s ceno, kar poznajo tudi naši pridelovalci. Zadnji čas so padle in ni še opaziti, da bi se (kmalu) pobrale. Ob tednu otroka mnogi opozarjajo na neurejene razmere, na kršenje pravic otrok, premajhno skrb zanje, nekateri pa ga izrabljajo tudi za opozorila, kako nekateri starši otroke izrabljajo za druge namene. Raje živijo - vsaj uradno - ločeno, da lahko dobivajo (večje) otroške dodatke, manj pla čujejo v vrtcih in podob no. Pa se zara di tega ne čutijo kaj krive, sami so prepričani, da izrabljajo le državo. Ne pomislijo pa na to, da zaradi tega nekdo, kije pomoči zase in otroke res potreben, zato dobi manj. Veliko zagotovil je že bilo pri nas, da bodo pri tem naredili
red, a ga še vedno ni. In vprašanje je, kdaj bodo pri tem stvari postavili na svoje mesto. In ker pravijo, da še vedno drži, da se „nasprotja privlačijo", zadnji čas ne govorimo veliko le o mladih, tudi o starejših. Tudi zaradi dodatkov, ki so jih nekateri potrebni, še več o pokojninah, ki so znova na udaru. Starejši delavci naj bi delali še dalj časa, pokojnine pa naj bi, vsaj začasno, dali na led. Ker pač moramo vsi nositi breme krize. Nekateri ob tem menijo, da starejšim zaradi tega ne bo prehudo, saj so bili v preteklosti že vsega hudega vajeni, pa bodo prenesli še to. Se bodo vsaj spet malo bolj spomnili svojih mladih dni! Sicer pa zdaj velja, da so vse generacije v istem kotlu. Dela je vse manj, vse več pa takih, ki so potrebni kakšne pomoči. Žalostno je, da je med temi znova vse več takih, ki bi radi delali, pa jim je kriza izmaknila delovno mesto. Seveda se znajdejo med temi tudi taki, ki jim je vseeno, če dobivajo nadomestilo, še posebej, če to ni veliko višje, kot bi bila plača, če bi vsak dan delali, a v naravi večine ljudi vendarle je, da bi raje delali. Seveda pa bi za to delo tudi radi primerno plačilo. Kaj se zgodi, če tega ni, lahko opažamo v vse več sredinah. Tudi v naši bližini. Ker letošnje leto ni volilno, je tudi obiskov politikov „v bazi" veliko manj. Pa tudi obljubiti nimajo kaj ljudem. Še tistih „velikih projektov", ki so jih nekateri napovedovali in ki naj bi prebudili opešano gospodarstvo, ni. Pa se morda tudi zato luč na koncu tunela svetlika zelo medlo, in ko že mislimo, da je zasijala, ugasne. Kar seveda pride prav politični strani, ki ni na oblasti, ker bi ona stvari seveda naredila veliko bolje, hitreje, odločneje in za blagor naroda sploh bolje. Najbolj nerodno je, da ne moremo preveriti, če bi bilo res tako. Vsaj v enem kraju na našem širšem območju pa so zadnji čas imeli visok obisk. In ne le iz naše prestolnice, ampak iz „vesoljskih logov". V Vitanje in tamkajšnji spominski center vse bolj znanega Slovenca Hermana Potočnika Noordunga je prišla Sunita Williams. Vam ime kaj pove? Seveda - to je astronavtka slovensko-indijskega porekla, kije na vesoljski postaji preživela kar 195 dni, v vesolje pa ponesla tudi kranjsko klobaso.
■ k
n./rif\.'.<.\ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.sl
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
DOGODKI
3
»Nihče ni zmagovalec pogajanj«
Odslej minimalna plača v Gorenju 540 evrov neto - Vsi zaposleni bodo do novega leta prejemali draginjski dodatek - Po novem letu nova pogajanja, ko bo že znan plan za leto 2010
Nadaljevanje s 1. strani
Minimalna plača Gorenja bo odslej za 25 odstotkov višja od minimalne plače v Sloveniji, ki znaša 432 evrov. Med pogajanji je bilo tudi dogovorjeno, da se zaposlenim zaradi blažitve krize v septembru, oktobru, novembru in decembru izplačajo draginjski dodatki 90, 70 oziroma 50 evrov bruto, višina pa je odvisna od višine plače. Več bodo dobili tisti z nižjimi dohodki.
Žan Zeba je na vprašanje, kako so delavci zadovoljni z »izkupičkom« pogajanj z vodstvom podjetja, odgovoril: »Kar smo sprejeli, je bil naš zadnji predlog. Ne bom rekel, da sem zadovoljen, ker moramo rešiti še veliko zadev. Kar smo dosegli, pa je nek uspeh, saj bodo delavci z najnižjimi plačami sedaj lažje živeli. To, da bo skupaj z draginjskim dodatkom do novega leta najnižji dohodek v Gorenju 600 evrov, je uresničitev naših zahtev. Po prvih odzivih na zborih delavcev lahko
rečem, da delavci še ne verjamejo, da se bo to res zgodilo. Pravijo, da
Vodja pogajalske skupine delavcev Žan Zeba: «Stavke v Gorenju letos ne bo. Januarja bomo nadaljevali pogovore z upravo, saj dogovorjeno velja le do novega leta.«
»Na čakanju« le še 300 delavcev
Zaposleni v Gorenju so s 1. oktobrom zaradi dodatnih naročil, ki jih je družbi kljub krizi uspelo pridobiti na vseh trgih, prešli na 40-urni delovni teden, kar pomeni tudi sorazmerno višje prejemke za zaposlene. Od skupaj okoli 1000 delavcev, ki so bili vključeni v ukrep čakanja na delo doma, so večino že vključili v delo. Doma naj bi bilo še okoli 300 delavcev. Letos Gorenje ne bo odpuščalo, kaj bo prihodnje leto, pa je odvisno od planov in dogodkov na trgu.
bodo verjeli šele, ko bodo dobili plačilne liste.« Povedal nam je še, da se bodo pogovori z vodstvom podjetja nadaljevali januarja, saj dogovorjeno velja le do novega leta. »Smiselno je, da pred tem vidimo, kakšen bo plan za prihodnje leto. Verjamem pa, da se za slabša plačila tudi takrat ne bomo dogovorili,« je še dodal Žan Zeba.
»Gospodarska kriza je še vedno zelo huda«
Predsednik uprave Gorenja, d. d., Franjo Bobinac je dogovor z zaposlenimi ocenil kot zelo pomembno, uravnoteženo rešitev. Dodal je: »Gore nje je za razliko od nekaterih drugih sloven skih podjetij, v katerih se na socialnem področju marsikaj dogaja, tisto podjetje, ki ima svoje trge, inovacije in kupce. Zaradi dogodkov, ki so se na dvorišču podjetja zgodili pred dvema tednoma, je bilo treba na nove osnove postaviti socialni dialog in spet vzpostaviti zaupanje.« Poudaril je še, da so plače v Gorenju redne in boljše kot v mnogih podjetjih v Sloveniji, »sploh, ker je kriza v svetu še vedno grozljivo huda. Mnogi naši konkurenti po Evropi odpuščajo, zapirajo podjetja.« Dodal je, da so z dogovorom z delavci uravnotežili tudi zahteve lastnikov, ki so se bali, da
»Plačilna lista v Gorenju je postala zelo zapletena« je povedal predsednik uprave Franjo Bobinac. Irena Vodopivec, direktorica »kadrov in izobraževanja«, je poudarila, da bodo
zaposlenim na voljo za vsa pojasnila.
Dogovor
predstavili skoraj 5000 delavcem
Že v četrtka zvečer, takoj po podpisu dogovora, so v Gorenju potekali zbori delavcev, na katerih sindikati in predstavniki delavcev predstavljajo dogovor z upravo. Do sobote popoldne so ga predstavili okoli 5000 zaposlenim. Uprava je ob tem pouda ri la, da podpira tudi udeležbo zapos-le nih pri dobi čku, saj meni, da je tak način nagrajevanja motivacija zaposlenih za uresničevanje ciljev družbe. Zato si bo uprava še naprej prizadevala, da se s sindikati čim prej skle ne ustrez na pogodba o taki udeležbi. Hkrati pa bo zaradi želene poenostavitve tega postopka pristojnim ustanovam v Sloveniji predlagala spremembe in dopolnitve veljavnegaz akona.
Manjše plače za upravo
V Gorenju mesečno za izplačilo plač potrebujejo 8,5 milijona evrov. Od tega naj bi uprava dobila 45 tisoč evrov neto. Franjo Bobinac je novinarjem pove dal, da svoje pla če niko li ni dolo čal sam, dolo čil mu jo je nadzorni svet. Temu bo uprava predlagala, da seji plače znižajo za 30 %.
bi pla če preveč dvig ni li in s tem postavili dolgoročno dobičkonosnost in blagovno znamko Gorenje pod vprašaj. »Kot uprava smo zavezani, da delamo dobro in skrbimo za uravnotežen razvoj vseh udeležencev, tako zaposlenih, lastnikov kot bank in družbe-negao kolja.«
Gorenje je v prvem polletju letos delalo z izgubo. »Sedaj se bližamo pozitivnemu rezultatu, kar od nas pri ča kujejo ban ke in last ni ki. S trdim delom bomo še naprej iskali nove posle in zmanjševali stroške materiala in storitev. Naši trž-niki so v podjetje pripeljali 30 % več naro čil, kot jih je bilo v prvi polovici letošnjega leta. Od cilja, da bomo letos ustvarili 25 milijonov evrov denarnega toka, operativni dobiček pa spravili na pozi-tiv no raven, ne odsto pa mo,« je poudaril Franjo Bobinac.
■ Bojana Špegel
Na kratko
Kontičevi poslanski vprašanji
Ljubljana, Velenje, 5. oktobra - Poslanec Socialnih demokratov Bojan Kontič je v ponedeljek ministroma zastavil dve pisni poslanski vprašanji. Ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika sprašuje, katere pomanjkljivosti oziroma napake so bile ugotovljene pri inšpekcijskem pregledu v Gorenju, d. d., ter ali minister predvideva spremembo zakonodaje v delu, ki bi odpravil nesporazume, ki so bili povod za proteste v Gorenju.
Ministra za promet dr. Patrika Vlačiča pa sprašuje v zvezi z uvozom in izvozom na avtocesto v Arji vasi. Ocenjuje, da diamantni priključek ni primerna rešitev, v preteklosti pa se je pokazal celo za zelo nevarnega. Pred dnevi so zaradi napačne smeri vožnje umrle tri osebe. V času obratovanja tega križišča sta bila nedaleč proč zgrajena še dva, Lopata in Celje vzhod, oba kot tako imenovani deteljici. Poslanca zanima, kakšni so rezultati štetja prometa na vseh treh izvozih oziroma uvozih in predvideni ukrepi v Arji vasi.
mkp
O odpadkih in vodi
Velenje, 13. oktober - V torek ob 8. uri se bodo po dolgih počitnicah na seji mestnega sveta zbrali velenjski svetniki in svetnice. Na dnevnem redu imajo 23 točk. Veliko časa bodo zagotovo posvetili vprašanjem in pobudam svetnikov, saj so jih nazadnje lahko izražali julija, kar nekaj točk pa je povezanih z odpadki. Tako bodo obravnavali spremembe odloka o javno-zasebnem partnerstvu pri ravnanju z odpadki in tehničnem pravilniku pri ravnanju z odpadki. Obravnavali bodo tudi tarifni pravilnik o načinu obračunavanja stroškov uporabnikom storitev javnih služb ravnanja z odpadki. Poleg tega bodo obravnavali Odlok o oskrbi s pitno vodo v KS Vinska Gora. Gre za zasebne vodovode, za katere veljavnost vodnega dovoljenja poteče 31. decembra letos, gre pa v večini za območja, kjer je javni vodovod že zgrajen, a se občani ne želijo priključiti nanj, ker je voda iz »njihovih« vodovodov cenejša. Mestni svet bo obravnaval tudi program opremljanja in merila za odmero komunalnega prispevka za gradnjo kanalizacije na območju Bevč in Črnove v Velenju ter Odlok o kategorizaciji cest v MO Velenje. Poročilo o delu v lanskem letu pa bosta podala direktorja Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje ter Ljudske univerze Velenje.
bš
Veli ko zani ma nje za raz pis
Velenje - MO Velenjeje v septembru po dveh letih objavila Razpis za oddajo ali zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem. Razpisni postopek je stekel oktobra, vendar je zanimanje za prijavo na razpis tako veliko, da so na občinskem Uradu za stanovanjsko gospodarstvo že v zadnjih dneh septembra in v prvih dneh oktobra razdelili okoli 200 obrazcev za prijavo. Prosilci lahko obrazce dobijo tudi na spletni strani MO Velenje, oddati pa jih morajo do 30. oktobra 2009. Za vse, ki želijo dodatna pojasnila ali pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, so včeraj v sejni dvorani občinske hiše predstavili letošnji razpis in odgovarjali na vprašanja zainteresiranih. Še enkrat bodo to ponovili v sredo, 14. oktobra, od 15. do 17. ure. Sicer pa lahko informacije dobijo tudi v Uradu za stanovanjsko gospodarstvo vsak dan, razen četrtka.
bš
Z glavo na zabavo
Velenje, 6. in 7. oktober - Mestna občina Velenje je tudi v letošnjem letu skupaj s Fundacijo Z glavo na zabavo organizirala preventivne prireditve za vse velenjske osnovnošolce zadnje triade. Zaradi dobrih odzivov v preteklem letu se je dogodkom pridružila tudi Osnovna šola bratov Leto-nja iz Šmartnega ob Paki. Tako so se minuli torek in sredo v domu kulture Velenje zvrstile tri prireditve. Na prireditvah Z glavo na zabavo je letos sodelovalo skoraj tisoč otrok iz Šaleške doline, gre pa za preventivno akcijo, ki jim v Velenju posvečajo veliko pozornosti. Na vseh prireditvah je učence pozdravil tudi župan Srečko Meh. Za izvedbo vseh treh prireditev je Mestna občina Velenje donirala Fundaciji znesek v višini 2.500 evrov, ta ga bo zagotovo porabila za to, da otrokom pokažejo, kako se lahko zabavajo brez alkohola in številnih tveganj, ki lahko pripeljejo tudi do hudih nesreč in zasvojenosti.
bš
Velenje dobro predstavljeno vM ariboru
Maribor, Velenje - Pred iztekom septembra se je Mestna občina Velenje v sodelovanju s Turističnim društvom Velenje in Turističnim društvom Šentilj predstavljala na 9. festivalu stare trte v Mariboru. Velenje se je predstavilo skupaj še z drugimi partnerskimi mesti, ki so bila izbrana za prizorišče Evropske prestolnice kulture 2012.
Na stojnici so prikazali turistično ponudbo, zanimivosti mesta in tradicionalne prireditve. Pika Nogavička je obiskovalce igrivo vabila v njeno mesto, za zabavo na odru pa je poskrbel Velenjčan Nejc, svetovni, evropski in nekajkratni državni prvak v igranju harmonike. Lutkovno gledališče Velenje se je predstavilo z lutkovno igrico Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici, ki je navdušila najmlajše.
Papir vse prenese, ljudje pa rabijo čas
Svetniki Občine Šmartno ob Paki opozorili na veliko doslednost pri ločenem zbiranju odpadkov - Potrdili dobitnike letošnjih občinskih nagrad in priznanj - Na tajnem glasovanju o soglasju k imenovanju direktorja javnega zavoda Mladinski center
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 5. oktobra -
Prvič po poletnih počitnicah so se sešli na seji svetniki Občine Šmartno ob Paki. Zanjo so imeli predvidenih 9 točk dnevnega reda.
Ponovni razpis za direktorja
Glede na polemike je bilo pričakovati, da bo najbolj živahno pri obravnavi soglasja k imenovanju direktorja tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center. Zadnjih šest mesecev je to dolžnost kot vršilec dolžnosti opravljal Janez Dvornik, ki se je edini prijavil na razpis. Svet javnega zavoda je njegovo kandidaturo soglasno podprl, člani komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot delovno delo občinskega sveta pa soglasja k imenovanju prijavljenega kandidata niso dali. Med drugim so svo-
jo odločitev utemeljili s tem, da so bili razpisni pogoji prešibki, posledica tega pa le ena prijava kandidata, kije tudi solastnik javnega zavoda. Prav tako so menili, daje predložen program kandidata za vodenje javnega zavoda za naslednja 4 leta površen, pomanjkljiv, priložena mu tudi ni bila finančna konstrukcija. Zbodlo jih je še, daje bil razpis za direktorja objavljen le v Uradnem listu.
Svetnika in hkrati predsednika sveta javnega zavoda Bojana Klad-nika odločitev komisije in odbora za negospodarske javne službe ni presenetila. Po njegovem prepričanju oba delujeta preveč politično in premalo konstruktivno v korist občine. poudaril je, da so člani sveta javnega zavoda opravili svoje delo po pravilih in pošteno, obrazložitve proti soglasju k imenovanju pa so »čudne«. Z zavrnitvijo naj bi odbor in komisija izrekla članom sveta javnega zavoda nezaupnico. Kladnik je še dejal,
da je bil posto pek izbire in imenovanja direktorja enak kot pred 4 leti.
Ostali razpravljalci so poudarili, da jih ime kandidata ne moti. Bolj njegov program, v katerem so dejavnosti Mladinskega centra premalo tržno naravnane, načrtovanih naložb pa lokal na skup nost ne bo zmogla, ni pa v njem zapisanih alternativ. Po mnenju župana Alojza Podgorška je zadeva večplastna. Ne glede na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (ta je predlagala ponovitev razpisnega postopka, za ta čas pa naj se podalj ša v. -d.-jevstvo Dvorniku) je predlagal, da se o soglasju k imenovanju direktorja javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki svetniki izrečejo na tajnem glasovanju. Glasovalo je vseh 14 svetnikov, od tega je bila 1 glasovnica neveljavna. Med 13 veljavnimi je 9 svetnikov glasovalo proti, štirje pa so glasovali za soglasje k ime-
novanju prijavljenega kandidata za direktorja zavoda. Na osnovi rezultatov glasovanja je župan predlagal, svetniki pa potrdili sklep, ki ga bodo posredovali svetu javnega zavoda o ponovitvi razpisa ter podaljšanju v.d. - jevstva Dvorniku za naslednjih 6 mesecev. Odzval se je Bojan Kladnik in dejal, da kot predsednik sveta javnega zavoda seje ne bo sklical, prav tako ne namerava ukrepati kako drugače, dokler ne bo sklicana seja občinskega sveta, na kateri naj bi obravnavali nezaupnico članom sveta javnega zavo-daM ladinskic enter.
Grb občine Rakunu in čebelarjem
V nadaljevanju seje so svetniki soglasno potrdili predlog komisije za priznanja in nagrade občine o letošnjih občinskih nagrajencih. Ta je predlagala dva dobitnika grba
občine, in sicer Čebelarsko društvo Šmartno ob Paki, ki letos praznuje 80-letnico delovanja, in Ivana Rakuna. Grb bo prejel za dolgoletno prizadevno in uspešno delo na družbenopolitičnem področju. Finančni del nagrade znaša 630 evrov. Plaketo občine bosta prejela šmarško turistično društvo ob praznovanju 20-letnice aktivnega delovanja ter Antonija Peršič za dolgoletno delo v kulturi in drugih društvenih dejavnostih v občini. Finančni del nagrade znaša 310 evrov.
Sme ti bodo uda ri le po žepu
Ze drugo ali tretjo sejo sveta zapored so svetniki pozornost namenili tudi smetem. Poleg predloga Tehničnega pravilnika o ravnanju z odpadki so obravnavali še predlog Tarifnega pravilnika o načinu obračunavanja stroškov uporabnikov storitev javnih služb
ravnanja z odpadki ter predlog sprememb odloka o javno-zaseb-nem partnerstvu na področju ravnanja z odpadki. Tudi tokrat so v raz pravi meni li, da bodo smeti povzročitelje krepko udarile po žepu, stroške za ravnanja in odvoz pa bodo lahko občani zmanjšali le, če bodo pri ločevanju odpadkov zelo dosledni. Poudarili so potrebo po čim večjem osveščanju občanov glede ločenega zbiranja odpadkov, »saj papir vse prenese, ljudje pa rabijo čas, da se zave do, kaj morajo storiti, da bo strošek zas meti zanje čimm anjši.«
Odprodaja bifeja v središču kraja
Med točkami dnevnega reda je bil tudi predlog Komisije za izvedbo in nadzor prodaje premoženja občine. Predmet obravnave je bil bife v središču lokalne skupnosti. Člani omenjene komisije so predlagali podaljšanje najemne pogodbe, župan Alojz Podgoršek pa odprodajo lokala, ker prostora občina ne potrebuje. Je pa prihodek od prodaje predvidel v letošnjem proračunu, ki že danes marsikje poka po šivih. Zaradi naspro-tujo čih si mnenj je gla sova nje o svojem predlogu in predlogu komisij eum aknil.
V pričakovanju razpisa
Občine Savinjske statistične regij e pričakuj ej o več kot 26 milij onov evrov ali dve tretj ini potrebnega denarj a za proj ekte od evropskega sklada za regionalni razvoj - Regijsko priznanje Mestni občini Velenje
TatjanaP odgoršek
Šoštanj, 1. oktobra - Člani sveta Savinjske statistične regije, ki ga sestavljajo županja in župani
jektov v regiji, saj se kar 9 projektov nanaša na turistično infrastrukturo, 19 na okoljsko, 4 so povezani s poslovnimi conami in 5 projektov na tako imenovano social-
naravnimi zdravilišči pomembna turistična destinacija, zato bi bilo smiselno, če bi jo v tej dejavnosti razvijali še zv ečjimik oraki.
V zapisnik z omenjene seje pa
31 občin od Solčave do Sotle, so no infrastrukturo.« Izvedbeni so zapisali še en sklep, in sicer da
S sejes vetaS avinjskes tatističner egije,k atereg ostiteljica je bila tokratO bčinaŠ oštanj
se na seji tokrat seš li v pro sto rih Občine Šoštanj. Osrednjo pozornost so namenili potrditvi izvedbenega načrta za obdobje 2010 do 2012.
Po besedah predsednika sveta mag. Branka Kidriča je 31 občin pripravilo 39 projektov v skupni vrednosti 39 milijonov evrov, od tega pričakujejo v naslednjih treh letih dobri dve tretjini ali 26,2 milijona evrov od evropskega sklada za regionalni razvoj. »Očitno je, da so se občine prilagodile tudi glede prednostnih razvojnih pro-
načrt so udeleženci seje potrdili, hkrati pa dodali, da čim prej pričakujejo razpis službe vlade RS zal okalnos amoupravo.
V nadaljevanju seje so se dotaknili delovanja turistične regije po ustanovitvi regionalnih destinacij-skih organizacij Celjsko in Saša. Ocenili so, da je bila ustanovitev omenjenih destinacij upravičena, da so upravni odbor in posledično lokalne skupnosti že izvedli nekatere, predvsem promocijske projekte. Po znanih podatkih je savinjska regija s svojimi sedmimi
pod vodstvom predsednika sveta regije oblikujejo skupino, ki bo težave Tehnopolisa predstavila gospodarskemu ministru dr. Mateju Lahovniku, »kar je dokaz, da si po svojih močeh prizadevamo pomagati tudi gospodarstvu na področjih, kjer to pomoč potrebuje,« je menil Branko Kidrič, ki je ob tej priložnosti podelil regijsko priznanje Mestni občini Velenje ob5 0-letnicim estaV elenje.
Zaključili projekt Comenius -šolska partnerstva
Triletni proj ekt Hiša prihodnosti med Šolskim centrom Velenje, Colegiul de transporturi 'Transilvania' iz Cluj-Napoce v Romunij i in Profesinio rengimo centras iz Kedainiaie v Litvi
Velenje - Projekt je nadaljevanje enoletnega jezikovnega projekta Tradicionalni in sodobni prazniki, ki smo ga imeli z romunsko partnersko šolo v šolskem letu 2004/05. K projektu so nas pova-
šole ogrevalne tehnike in ogrevanje s toplotno črpalko na solarno energijo, učitelji rudarske šole pa ogrevanje z geotermalno energijo. Drugi dve šoli sta pripravili razna gradiva iz učinkovite sodob-
centra Velenje je sodelovalo devet učiteljev - dva učitelja iz rudarske, eden iz strojne in šest učiteljev iz elektro inr ačunalniške šole.
Dosegli smo vse cilje, ki smo si jih zadali. Še več, srečali in spo-
bili romunski partnerji leta 2006, ki so bili tudi koordinatorji projekta.
Tri tehniške šole so se med seboj dogovorile, da bodo celovito predstavile energetsko učinkovito hišo, ki bo okolju prijazna in bo porabila malo energije. Tako so učitelji elektro in računalniške šole pripravili celovito gradivo s področja računalniškega krmiljenja in sistemov takšne hiše, učitelji strojne
ne gradnje in materialov. Poleg tega smo pripravili še gradiva za alternativne energetske vire in šti-rijezične slovarje. Imeli smo šest srečanj, na katerih smo se dogovorili o nadaljnjem delu in pregledali minulo delo. Celotno gradivo je lahko tudi didaktični pripomoček pri poučevanju podobnih vsebin. Izdelali smo model energetsko učinkovite hiše, ki jo lahko dijaki preizkusijo na MIC-u. S Šolskega
Celotnae kipa naK arpatih
znali smo veliko ljudi, s katerimi smo postali prijatelji. Ob slovesu po zadnjem srečanju v Romuniji smo se kart ežkor azšli.
Gradiva, predstavitve in drugo lahko najdete na spletni strani http://house-future.scv.si.
■ IrenaN ikolic, koordinatorica projekta
DOGODKI
Objekt je star, vsebine v njem pa bogate
V Domu za varstvo odraslih Velenje kljub prizadevanjem ne izpolnjuj ej o vseh normativov in standardov - Na sprej em čaka 73 oseb, od tega 20 nujnih - Nov dom ali nujna sistematična obnova obstoj ečega objekta
TatjanaP odgoršek
Že nekaj let 1. september - mednarodni dan starejših, v Domu za varstvo odraslih Velenje zaznamujejo z dnevom odprtih vrat. Prireditev v jedilnici doma, ki so se je poleg zaposlenih in stanovalcev doma udeležili še nekateri njihovi svojci, so popestrili domski pevski zbor Kraguljčki, harmonikarji Šolskega centra Velenje, recitatorji doma, predstavniki Mestne občine Vele nje in Društva šaleških likovnikov, ki so jim ob tej priložnosti podarili kar nekaj svojih likovnih del.
Dom deluje od leta 1976 dalje. Šest let kasneje so zgradili še prizidek. V povprečju biva v njem 194 starejših oseb iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Je učni zavod, v katerem opravljajo delovno prak so za poklic bol ni čar -negovalec dijaki Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec, od leta 2006 dalje pa mu je ministrstvo za zdravje podelilo še naziv učni zavod za izvajanje praktičnega pouka dijakov in študentov za nekatera delovna področja.
»Objekt je star, vsebine, s katerimi bogatimo življenje naših oskrbovancev, pa so zelo pestre. Trudimo se, da bi jim čim bolj približali
življenje, ki bi ga imeli v lastnem domu.D elujejos kupina zas amo-pomoč, diabetična skupina, fizio-terapija, delovna terapija, pevski zbor Kragulj ček. Marsikateri dan jim popestrijo z obiski predstavniki raz nih druš tev, zelo dobro so sprejeli terapijo, ki jo izvaja predstavnik Kinološkega društva Velenje, veseli so prostovoljcev, tako dijakov kot starejših oseb. V tem letu smo začeli tri nove projekte, in sicer Aktivni danes in varni jutri, Srečanje svojcev varovancev z demenco, individualna terapija s psom na oddelku za demenco,« je med drugim povedala direktorica doma Julijana Grošelj.
V hiši so žev eliko postorili,v endar...
Kot je povedala Grošljeva, so za kakovost bivanja oskrbovancev in izboljšanje delovnih pogojev zapos-
čkov. Kljub temu pa dom v celoti ne izpolnjuje vseh normativov in stan dardov, ki so v veljavi od leta 2006 . Nujno potrebujejo večnamenski prostor. Vse kulturne prireditve, srečanja sedaj organizirajo
JulijanaG rošelj
okolice doma, vendar nimamo dovolj denarja.»
Težav pa s tem še ni konec. Potrebe po domskem varstvu so vsak dan večje. Po podatkih domske socialne službe imajo v tem trenutku 73 vlog za sprejem, od tega je 20 nujnih. Obravnave stanovalcev so drugačne, saj večina med njimi potrebuje vse bolj zahtevne zdravstvene storitve. Več je oseb z demenco. »Po drugi strani pa se srečujemo z vse večjimi težavami naših varovan cev in nji hovih svoj -cev glede plačila storitev, kadrovsko podhranjenostjo, primanjkuje razvojnih virov.«
Po besedah Julijane Grošelj se bodo tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh trudili za izboljšanje kakovosti bivalnih prostorov, skrb za dobro počutje varovancev pa obogatili z novimi, izpopolnjenimi projekti. »Pogovarjamo se o nujnosti izgradnje doma četrte
Varovanci se radiu deležujejo urt elovadbe.
lenih v zadnjih nekaj letih marsikaj storili. Tako so obnovili vse prostore, kopalnice, lani in letos so zamenjali v delu objekta vsa okna, namestili hladilne naprave v enotah, kjer so oskrbovanci z najzahtevnejšo zdravstveno nego, zamenjali so skoraj dve tretjini navadnih postelj z negovalnimi, kupili kar nekaj ortopedskih pripomo-
v jedilnici doma. Odpraviti bi morali kar nekaj arhitektonskih ovir. Težave se porajajo tudi zato, ker nimajo primernega parka, v katerem bi se lahko varovanci srečevali, pokramljali... Manjka jim parkirnih površin. Objekt je vse prej kot energetsko varčen. Nimajo kapelice, manjšega lokala. »Imamo projekt za celostno ureditev zunanje
generacije v našem okolju, o sodobnem domu s spremljajočimi razvojnimi vsebinami. Če to ne bo uspelo, bo potrebno čim prej razmisliti o sistematski obnovi obstoječega doma. Idejne zasnove za ta korak že imamo,« je sklenila pogovor Julijana Grošelj.
Zadolženost Mestne občine Velenje
Velenje - V zadnjih dneh se v številnih medijih pojavljajo podatki o zadolženosti slovenskih občin. V Mestni občini Velenje želimo poleg podatkov o višini občinskega dolga pojasniti namen posojil.
Občina se lahko za izvrševanje proračuna v tekočem proračunskem letu zadolži za investicije, predvidene v proračunu, samo s črpanjem posojila doma. V obseg zadolževanja občine spadajo dol-
goročna posojila, finančni najemi in blagovni krediti. Prav tako se v obseg zadolževanja štejejo dana poroštva posrednim uporabnikom občinskega proračuna in javnim podjetjem, katerih ustanoviteljica je občina. Kratkoročni likvidnostni krediti, vrnjeni v istem proračunskem letu, se ne štejejo v obseg zadolževanja občine.
Stanje zadolženosti Mestne občine Velenje je na dan 30. junija 2009
znašalo 3.081.019,12 evrov (na prebivalca občine 92,73 evrov). Stanje obveznosti Mestne občine Velenje iz izdanih jamstev na dan 30. junija 2009 znaša 5.417.281,52 evrov (na prebivalca občine 163,05 evrov).
Mestna občina je zadolžena za pridobivanje novih stanovanjskih enot, izda li pa smo jam stva za zadolževanje za investicije v komunalno infrastrukturo.
Zadolževanje občin opredeljujeta
Zakon o javnih financah in Zakon o financiranju občin. Zakon o javnih financah določa, da se občina lahko zadolži samo s soglasjem Ministrstva za finance Republike Slovenije. Zakon o financiranju občin med drugim določa največji obseg možnega zadolževanja občin ter zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja na ravni občine.
Mestna občina Velenje v skladu z zakonom določi možnost zadolžitve v vsakoletnem Odloku o proračunu Mestne občine Velenje.
Nov parkirni red pri Standardu
Parkirišč v centru bo kmalu manj, zato bo pritisk na brezplačna večj i - 130 začasnih parkirišč tudi pred velenjskim gasilskim domom
Velenje, 1. oktober - Gradnja novega Merca-torjevega nakupovalnega centra in velike garažne hiše pri Rdeči dvorani bo kmalu stekla. Po zadnjih informacijah naj bi gradbena dela začeli sredi oktobra. S tem bo pomanjkanje parkirišč v središču mesta vsaj nekaj časa veliko. Zato je Mestna občina Velenje že prvega septembra uvedla nov red pri parkiranju na področju med
Hotelom Paka in Standardom, kjer je po novem dovoljeno le enourno parkiranje. To bi sicer bilo eno bolj obleganih parkirišč v središču mesta po tem, ko bodo v kratkem zagradili parkirišče pred Rdečo dvorano.
Tone Brodnik, predstojnik Urada za javne gospodarske zadeve na MO Velenje, nam je povedal: »Uvedba kratkotrajnega parkiranja po Zakonu o varnosti v cestnem prometu v mestu ni novost; takšen način parkiranja že imamo pri Komunalnem podjetju Velenje, pekarni Ročnik in zgornji čistilnici. Gre za metodo, kije brezplačna, a vsi obiskovalci morajo označiti čas prihoda na parkirišče. Na njem lahko avto pustijo le eno uro. Tako je od 1. oktobra tudi na parkirišču pri Standardu. Listič z uro prihoda mora biti na vidnem mestu v avtu, saj bodo mirujoč promet nadzirali redarji. Ti bodo prva dva tedna le opozarjali, potem pa izre-
kali tudi kazni.«
Vsem stanovalcem Standarda so zagotovili posebne dovolilnice za parkiranje na tem delu mesta. »Trdimo, da se bo za stanovalce s tem načinom parkiranja parkirišče sprostilo in bodo prebivalci imeli več možnosti parkiranja,« je prepričan Brodnik.
Izvedeli smo še, da bodo že v kratkem, še pred začetkom novogradnje pri Rdeči dvorani, na travniku pred velenjskim gasilskim domom uredili še okoli 130 začasnih parkirišč, ki naj bi tudi razbremenila pritisk na parkirišča v središču mesta. »Imamo tudi prvo garažno hišo,« doda Brodnik. Ob pomanjkanju brezplačnih parkirišč se bo verjetno vse bolj pogosto dogajalo, da se bomo morali tudi Velenjčani navaditi, da to ne bo več brezplačno. Ali pa za pot uporabiti kakšno drugo prevozno sredstvo in ne osebnega avtomobila.
■ bš
Veliko odličnih del
Sprej em nagraj encev likovnega in literarnega natečaj a »Velenje - naše mesto«
Velenje, 30. september - V sredo popoldne je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh ob 17. uri v sejni dvorani mestne hiše sprejel nagrajence natečaja Velenje - naše mesto. Na likovni, fotografski, literarni in video natečaj na temo Velenje - naše mesto, ki ga je MO Velenje objavila ob letošnji 50-letnici Velenja, je prispelo 191 likovnih del, 117 fotografij, 4 video filmi in 42 predlogov za literarni natečaj.
Komisija je pregledala vsa prispela dela in v skladu s formalnimi in tematskimi pogoji natečaja ter na podlagi strokovnih kriterijev za posamična področja v širši izbor uvrstila 156 likovnih del, 41 fotografij in 1 video film. Komisija je pri ocenjevanju ločeno obravnavala dela odraslih avtorjev in dela otrok.
Vsakemun agrajencu je župans tisnil roko ini zročil
simbolično darilo.
Na likovnem natečaju sta bila med odraslimi avtorji izbrana Zlatko Kraljič in Ibro Džumhur. Na likovnem natečaju otrok so bili izbrani: Rož-le Magrič Bandalo, Jure Selan, Tim Kevin Ravnjak in Mevlude Ameti.
Na fotografskem natečaju odraslih so bili izbrani trije avtorji: Janez Svetina, Albin Inkret in Irena Guček. Na fotografskem natečaju otrok so bili izbrani trije avtorji: Ana Zimšek, Monika Mijatovič in Nina Avberšek.
Na video natečaju je komisija izbrala video film Velenje, katerega avtorja sta Sabino Sejdinovic in Klemen Lipnikar iz Elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje. Vsa dela so bila javno predstavljena v Mul-tivizijski galeriji na osrednji slovesnosti ob 50-letnici sodobnega Velenja »JUTRI=ZDAJ«.
Na literarnem natečaju je komisija izbrala tri kratke povedi, ki so jih prispevali otroci Vrtca Velenje - Enota Tinkara: Katarina Kladnik, stara 5 let, je na vprašanje »Kaj mi pomeni Velenje?« odgovorila: »To je moje mesto in ga ne bi prodala za drugega.« Ajda Božiček, stara štiri leta in pol, je na vprašanje »Na kaj najprej pomislim, ko slišim besedo Velenje?« odgovorila: »Na lepo naravo, na veliko kipov, jezero in rudarje.« Gaj Guček, star štiri leta in pol, pa je na isto vprašanje odgovoril: »Na ljudi, mali rumeni avtobus.«
Izbrani avtorji so na sprejemu dobili spominska darila, z veseljem pa so se vpisali tudi v Zlato knjigo spominov MO Velenje.
■ bš
Mestna občina Velenje
Gasilska vaja na Avtobusnem postajališču Velenje
V	soboto, 10. oktobra 2009, se bo ob 10. uri na Avtobusnem postajališču Velenje pričela enodnevna kombinirana praktična gasilska vaja. Vsa vozila udeležencev vaje bodo med vožnjo uporabljala z zakonom predpisane zvočne in svetlobne signale.
V	času vaje bo moten promet po Kopališki cesti in v okolici Avtobusnega postajališča Velenje. Občanke in občane prosimo za razumevanje.
Po končani vaji bo ob 11. 30 pred Gasilskim domom Velenje zbor vseh udeležencev s tehniko, kjer pričakujemo tudi policijsko enoto za protibombno delovanje, ki bo prikazala svoje delovanje in opremo.
Vabljeni k ogledu!
w
s
Od srede do torka - svet in domovina
Sreda,
30.s eptembra
Direktor uprave kriminalistične policije Aleksander Jevšekje potrdil, da so v okviru kriminalistične akcije opravili 19 hišnih preiskav pri devetih fizičnih osebah, preostale pa pri pravnih osebah na območju pristojnosti policijskih uprav Ljubljana, Celje, Maribor, Koper in Kranj. V sre diš člu medij -ske pozornosti sta bila seveda pridr-
Igor Bavčar je izjavil, da so
aretacije v interesu Zorana Jankoviča.
žana Igor Bavčar in Boško Šrot, kriminalisti pa so povedali, da so iskali obsežno poslovno dokumentacijo in druge materialne dokaze, ki bodo uporabljeni kot dokaz v nadaljnjem kazenskem postopku.
V okviru mednarodne operacije pod vodstvom avstrijske in nemške policije je bilo prijetih 22 ljudi, osumljenih sodelovanja v mreži otroške pornografije. Osumljence so aretirali v več državah po vsem svetu, od tega devet v Nemčiji in pet v Avstriji.
Eden od direktorjev družbe Prevent PUR, Car sten Unver richt, je na sodišču zaradi plačilne nesposobnosti podjetja podal predlog za uvedbo stečaja. Kljub predlogu za stečaj smo slišali, da si bo vodstvo prizadevalo za ohranitev proizvodnje, ki zaposluje 170 delavcev.
Potem ko je vlada sprejela pobudo za sklenitev arbitražnega sporazuma o meji s Hrvaško, jo je podprl še parlamentarni odbor za zunanjo politiko.
Četrtek, 1 .o ktobra
Uprava Gorenja in predstavniki sindikata ter zaposlenih so se dogovorili: od 1. septembra znaša v podjetju minimalna plača za polni delovnik 540 evrov neto.
Z ministrstva za delo so sporočili, da bodo Murinim delavcem začeli izplačevati izredno denarno socialno pomoč od 19. oktobra dalje.
Na odboru DZ za obrambo se je nadaljevala burna razprava o pismu namestnika načelnika generalšta-ba Furlana ministrici za obrambo Jelušičevi. Ministrica je ob tem dejala, da smo dolžni zaščititi vojake pred kriminalizacijo, ki nima podlage v sodnih postopkih.
Izvedeli smo, da naj bi policija dobila vse dokumente, ki jih je iskala na podlagi prisluškovanja Igorju Bavčarju. Boško Šrot, drugi aretirani v sredini akciji, pa naj bi se odločil tožiti banke, ki so ga razlastile.
In kot da šok ni bil zadosten, je španska policija aretirala 74 ljudi, osumljenih posedovanja in razpošiljanja pornografije, ki so jo zasegli v 130 hišnih preiskavah po vsej državi.
Petek, 2. oktobra
Generalni direktor policije Janko Goršek je v svojem prvem komentarju sredinih kriminalističnih akcij dejal, da ne izključuje predloga za zaplembo premoženja osumljenih.
Neki drugi kriminalisti pa so medijsko odmevno zgodbo zaključili: končali so namreč preiskavi o sumu izdaje tajnih podatkov pri Janezu Janši in o sumu zlorabe uradnega položaja Dimitrija Rupla. V nobeni zadevi policisti niso odkrili sumov dejanj, ki se uradno preganjajo.
Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gasparije za leti 2010 in 2011 napovedal vrsto strukturnih prilagoditev za lažji izhod iz krize in boljše delovanje gospodarstva.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja je sporočila, da bo zavrnila vladni predlog o plačah ter da bodo pripravili svoj predlog za pogajanja.

Nemški partner se je odločil, da Mure ne zapušča.
Iz Mure so sporočili tudi, da sta po sestanku Mure in nemškega partnerja Huga Bossa vodstvi sprejeli odločitev, da bosta poslovno sodelovanje nadaljevali.
Število žrtev potresa v Indoneziji je preseglo tisoč. Reševalci so še naprej mrzlično iskali morebitne preživele.
Sobota,3 .o ktobra
Na zasedanju Komisije za Evropo v Kazahstanu je bila Slovenija izvoljena za predsedujočo komisiji za Evropo pri Svetovni turistični organizaciji.
Hrvaški mediji so spet imeli polne roke dela: pisali so, da naj bi bile razlog, da se Slovenija ne namerava odpovedati Piranskemu zalivu, ogromne zaloge nafte in plina ob obali Istre.
Morda pa so imeli takšno domišljijo, ker smo izvedeli, daje Irska spremenila svoje stališče. Volilci, zaradi katerih je trepetala vsa EU, so tokrat obkrožili DA in dali s tem priložnost Lizbonski pogodbi.
Na tisoče Italijanov je v Rimu protestiralo proti vmešavanju Silvia Berlusconija v medije, s čimer želi nadzorovati poročanje o svojem spolnem škandalu.
Tuji mediji so bili polni novic o spolnem izkoriščanju otrok.
Varuška v jaslih v Veliki Britaniji in njena pomočnika so priznali, da so spolno zlorabljali svoje varovance, njihove fotografije pa pošiljali po spletu.
Nekateri protestniki so nosili majice z napisom: »Zdaj lahko tožiš mene!«
Berlinske ulice so zavzeli velikani, natančneje velikanske lutke, ki so predstavile pretresljivo zgodbo o ločitvi Nemčije na dva dela in njeni ponovni združitvi.
V Franciji se je po zločinu, ko je
rekreativno tekačico umoril posiljevalec, kije bil le nekaj dni prej izpuščen iz zapo ra, vne la raz prava o prisilni kemični kastraciji spolnih prestopnikov.
Nedelja,4 .o ktobra
Upokojenci so bili odločni: z vladnim predlogom o delni zamrznitvi pokojnin, ki ga je podprl tudi DeSUS, se ne strinjajo in predlagajo kompromis: zamrznitev le tistih, višjih od 700 evrov.
Notranja ministrica Katarina Kre-sal je ob 65. obletnici požiga vasi Gozd pozvala k »jasni obsodbi vseh oblik nestrpnosti, ki so v preteklosti za seboj pustile premnoge človeške žrtve.« Ob tem je dejala, da je zgodovina človeštva prežeta z zgodbami o rasizmu, nacionalizmu, ksenofobiji, etnocentrizmu in diskriminaciji.
Nova oblast v Grčiji bo imela težko nalogo.
Na predčasnih volitvah v Grčiji so prepričljivo slavili opozicijski socialisti, ki bodo tako zamenjali nepriljubljeno vlado konservativcev.
Nekdanji japonski finančni minister, ki je odsto pil, ker naj bi bil na srečanju ministrov skupine G7 februarja letos pod vplivom alkohola, je umrl. Vzrok smrti je bil mnogim velika uganka.
Nezna na napa dal ca sta pono či odvrgla eksplozivno telo pred vhod televizijske hiše RTV Pink v Beogradu. Ranjenih ni bilo, nastala pa je materialna škoda.
Ponedeljek, 5.o ktobra
Pogajalske skupine vlade in reprezentativnih sindikatov so se po šestih urah pogajanj spet razšle brez dogovora o plačah v javnem sektorju. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je dejala, da je vlada že pri zadnjih pogajalskih izhodiščih, ki jih je poslala sindikatom, pomembno popustila.
Ob obisku srbskega predsednika
O zahtevi za razpis referenduma o sodniških plačah bo presojalo ustavno sodišče.
je bil med državama podpisan sporazum, po katerem bo Slovenija okoli 10 tisoč upokojencem v Srbiji, ki so bili zaposleni v slovenskih podjetjih, izplačevala pokojnine.
V javnost je pricurljala novica, da so pred meseci na Dursu odkrili goljufijo treh uslužbenk, ki so na svoje račune in račune sorodnikov nakazovale denar, namenjen za vračilo dohodnine.
Parla ment je s 45 gla sovi za in 26 proti sprejel sklep, da zahtevo za raz pis refe ren du ma o sod niških plačah pošlje v presojo ustavnemu sodiš ču.
Oglasili so se policisti, ki menijo, da bi morali policiste izločiti iz sistema plač za javni sektor. Ministrica Kresalova je odvrnila, da je policija v zvezi s plačami vedno »potegnila ta kratko«, a se je Slovenija znašla v hudi gospodar-skik rizi.
Pred uradom Združenih narodov v pakistanski prestolnici Islamabad je eksplodirala bomba. Umrli so najmanj štirje ljudje, najmanj šest pa je bilo ranjenih.
Torek, 6. oktobra
Predvsem Dolenjci so bili veseli novice, da sta Dars in Srečko Lužar dosegla dogovor o izselitvi iz hiše, ki stoji na trasi nedokončanega
Iz Dolenjske je prišla dobra novica o dogovoru Lužarja z Darsom.
odseka dolenjske avtoceste. Lužar naj bi se preselil v sosedovo hišo, sosedi pa v Novo mesto.
V Konfederaciji sindikatov Neodvisnost so zahtevali očiščenje minimalne plače vseh dodatkov in njeno dejansko uskladitev s košarico življenj skih stro škov.
Premier se je srečal s predstavniki verskih skupnosti in dejal, da so predsodki o imenovanju Aleša Guliča na mesto direktorja urada za verske skupnosti odveč, saj bo svoje delo opravljal vestno.
Evropska institucija za preprečevanje korupcije je zanikala, da preiskuje korupcijo pri švicarskem farmacevtskem podjetju Novartis. O tem, kateri slovenski zdravniki so podkupljivi, tako še ni bilo treba razmišljati.
Policija v Carigradu je s solzivcem in vodnimi topovi razgnala proteste proti zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke.
^VdS-ljmi mu traxLicijorbOiiriL
l^stisiiitjjj^ $lkmk
na Cankarjevi ulici v Velenju.
V soboto, 10. oktobra 2009, od 10. do 12. ure.
Ob prijetnem druženju bo poskrbljeno-za pečeh koStanj, _ sladek jabolčnik in še kajl' . VdbljGHi!
V primeru slabega vremena bo prireditev prestavljena na naslednjo soboto!
žabjcr
perspektiva
Dom je, kar si
zapustil
KajaA vberšek
Prostorna enoetažna hiša z belim poštnim nabiralnikom, na katerem piše "družina A". Pred hišo oglasni pano nepremičninske agencije, ki hišo prodaja. Obiskovalci vstopajo skozi vhodna vrata in nekaterim sprva ni povsem jasno, ali je hiša kot instalacija del Beneškega bienala ali je pač resnično nepremičnina naprodaj. Taki poskušajo iti na stranišče, kipa je zaklenjeno. Poleg vrat z medeninastima lulajočima deklico in dečkom je zrcalo, na katerem je s šminko izpisano: "Nočem te več videti". Na polici pod njim šopek rož, ki začenjajo veneti. Skozi vrata na desno se pride v mračno dnevno sobo s prižgano televizijo. Fotelji in preproga, kot bi tik pred našim vstopom v prostoru nekdo bival. Naslednji prostor je svetla knjižnica z zbirkami drobnih insektov v okvirjih. Stopnice, ki vodijo do mnogih knjig na galeriji, so na polovici popolnoma razdejane. Na drugi strani hiše dolga jedilnica z razkošno mizo iz masivnega lesa in finim jedilnim servisom na njej. Kot bi pričakovala veselo družbo. Ob vhodu v kuhinjo gospodinjska pomočnica v tipični opravi - plastična lutka brez obraza. V kuhinjo se pokuka skozi odprtino, posodje daje občutek nostalgičnosti z vzorci raznih barv. In na steni okvirjena podobica, v kateri je s križci izvezeno: "Home is what you left." ("Dom je, kar si zapustil.") Nekaj je narobe s to napol izpraznjeno hišo. Vstopimo v zelo intimno okolje neke družine, po vsem videnem sodeč premožne in izobražene. V vsakem od (predvidevamo, nekoč) skrbno in z okusom urejenih prostorov diha domačnost, hkrati pa vse preveva neprijetna tesnoba. Lepa čustva med neznanimi ljudmi s priimkom A. so nekega dne pričela gniti, stopnice v knjižnici so razsute, kot bi razneslo manjšo bombo, na televiziji v bizarnem talk-showu ženska po nemško nekaj vpije, na ogledalu je ostalo grenko sporočilo. Družine A. kot celote je konec in mi smo priča njenemu razpadu. Ravnokar smo se sprehodili skozi muzej spominov, ki nas je ganil do obisti (če nas, recimo temu "scenografija", spomni na kakšno lastno specifično izkušnjo brutalnega razpada) ali pa si zadeve ne jemljemo preveč k srcu misleč: "Ah, še ena ločitev, nič posebnega" in se sprehodimo do švicarskega paviljona čez cesto.
"Dom je, kar si zapustil," si zapišem na listič in o izvezenih besedah še dolgo razmišljam. "Dom je, kjer pustim potovalke", tudi ta stavek sem nekje nekoč slišala. Tale je pa sploh prisrčen: "Povsod je doma, a lepo je najlepše." Joj, naj izpišem še tegale, ki se ga zaljubljeno zašepeta na neko uho ob kakšnem posebej romantičnem trenutku: "Moj dom si ti. "Ah!...
Dom je relativen pojem. Ko se kot otrok znajdeš med ljudmi, ki so, če je vse, kot naj bi bilo, tvoja družina, o domu ne dvomiš. Če odi-deš na študij v večje in perspektivnejše mesto, ponavadi še vedno ne dvomiš. Za vikende hodiš "domov" oprat perilo, če ne drugega. Potem greš v naslednje mesto, se ga navadiš, kupiš pralni stroj in za "dom" začneš uporabljati več izrazov. Na primer "Grem domov domov. "Ali pa "Grem domov v mestu X. "Ali pa oklevaš: "Grem domov... no ja, pač tja, kjer trenutno stanujem." Lepo je šibati naokrog po svetu, ampak naporno. Lahko se gremo nomade, ampak iz naših genov nekaj pravi: Gnezdo želim. In zgodi se dan, po nekaj letih ponavljanja "Moje življenje je venomer v kufrih", ko ne maraš več videti potoval k. Utrujajoče je vedno znova pakirati in razpostavljati. Če bi se vsaj čez noč spremenil v polža s hiško in izveskom: "Omnia mea mecum porto!" ("Vse, kar imam, nosim s sabo!") . Ko pa smo vezani na toliko stvari, ljudi in čustev. Dobra vaja nositi s sabo vse, kar se v resnici potrebuje, bi lahko bilo potovanje s kolesom. Ali pa kar peš. Ker potrebujemo veliko manj, kot si mislimo. Nujno pa "dom". Definicijo zanj naj si izoblikuje vsak sam, brez števila jih je in vse so pravilne. In če dobro pomislim, je stavek "Nimam doma" (kar ne pomeni nujno, da spiš pod mostom) med najbolj žalostnimi na svetu. Izguba doma je izguba vsakršne oprijemljivosti in topline. Sama sreča, da je naša sposobnost pletenja novih gnezd velika. Nazdravljam na spletanje toplih gnezd! (Dom je, kamor se vrneš...)
8 oktobra 2009	pogovor z razlogom
Rudar se gradi desetletje, mesto pet
Letos je na razpolago veliko vode, zato glavnina elektrike prihaja iz hidroelektrarn -Premogovnik začasno na 37-urnem tedniku -Prihaja obdobje menjave generacij - Ob 50-letnici Velenja priznanje "Gradnik Velenja"
MilenaK rstič -P laninc
S prav posebnim zanosom govori o premogovniku in rudarjih. Pravi, da v jami, kamor gre občasno, sreča toliko pripravljenosti za trdo delo in toliko optimizma kot le malo kje. Rudarje in vse zaposlene v Skupini Premogovnik postavlja v prvi plan. Z njimi in njihovim delom meri vse drugo. Kulturo. Šport. Razvedrilo.
Z direktorjem Skupine Premogovnik dr. Milanom Medvedom sva pogovor - za ogrevanje - začela s čim drugim kot z zadnjo nogometno tekmo na stadionu ob jezeru. Čeprav redno spremlja vse Rudarjeve tekme tako doma kot na gostovanjih, v soboto popoldne ni mogel biti tam. Se je pa o vsem seznanil. »Tako kot povsod v življenju so tudi v športu vzponi in padci. Ni sramota, če padeš. Sramota je, če se po padcu ne dvigneš, če ne greš naprej. Rudar, igralci, tehnično vodstvo, uprava ... Vsi si zaslužijo čestitke in pohvale za prvi del prvenstva. Pričakovanja so bila nižja. Ze zdavnaj so jih presegli. S takim tempom je treba naprej, v drugi del sezone. Veseli me, ponovil se bom najbrž že stotič, da kažejo nogometaši borbeno igro, vztrajnost. Prav vidi se, kako se trudijo. Ni jim žal žuljev, pretečenih kilometrov, pretočenega znoja. Kot pravi rudarji so. Vedo, da na koncu pride plačilo. Nagrada. To so tudi polne tribune. 2.500 ljudi v soboto popoldne ... Toliko pozitivne energije na enem mestu! To pa je tisto, kar ljudje v teh časih nujno potrebujemo.«
Letos energetika razpolaga z veliko vode
Premogovnik je oktober začel s prehodom na krajši, 37-urni tednik. Gotovo so bili za to razlogi?
»Prehod je bil nujen zaradi prilagajanja proizvodnih nalog do konca leta, stanja pre mo ga na depo niji in potreb po pre mo -gu v termoelektrarni. Nikakor si ne želimo, tega si tudi ne moremo privoščiti, da bi količina premoga na deponiji zrasla preko prave mere. Vesel sem, da se nam je o tem prehodu uspelo dogovoriti z zaposlenimi, s sindikatom.« Letošnja energetska situacija v Sloveniji je drugačna, kot je bila lani. »Spomnite se, kako vneto smo lani navijali za naše rudarje, ko so reševali težave v jami Pesje. Deponija premoga je bila prazna, potrebe po električni energiji velike.
Letos je hidrološka situacija zelo ugodna. To prinaša dodaten zaslužek tistim, ki proizvajajo energijo v hidroenergetskih objektih. Dravske elektrarne so, denimo, že konec avgusta izpolnile letošnji proizvodni načrt. Ze to pove vse o tem, koliko vode je letos na razpolago. Tudi druga hidroenergetska podjetja so dobro proizvajala in naredila kar nekaj rekordnih rezultatov. Gledano s slovenske energetske slike, to navdaja z veseljem. Je bila pa zaradi tega manjša potreba po našem premogu, manjša pa je bila tudi poraba električne energije kot posledice recesijskih dogajanj v zadnjem letu.« Odraža pa se najbrž tudi pri vašem poslovanju?
»Letos je bilo za proizvodnjo električne energije porabljenih približno 150.000 ton premoga manj, kot je bilo sprva začrtano v poslovnem načrtu. To vse pove. Smo pa položaj spremljali in se mu tudi sproti prilagajali.«
Rudar ne postaneš čez noč. Rudar se gradi desetletje.
Do konca leta so še trije meseci.
»Izpolnjevanje poslovnega načrta bo še zahtevno tudi zaradi odločitve, da bomo delali manj dni. Med tako imenovanimi krompirjevimi počitnicami smo uvedli kolektivni dopust. Verjamem pa, da bomo uspeli realizirati načrte.«
Menjava generacij bo zah tev na
Kaj pa zaposleni? Kako se giblje zaposlenost?
»Število zaposlenih smo letos ponovno zmanjšali. To je proces, ki mu zaradi upokojevanja sledimo že nekaj let. Nas pa to intenzivno upokojevanje, predvsem v jamskem delu, že kar malo skrbi. Odhajajo najbolj izkušeni rudarji, čemur se seveda ne da izogniti. Vesel sem, da jim uspe izpolniti pokojninsko dobo, saj so si jo tudi zaslužili.«
Načrtno pa skrbite za ponovno zapolnjevanju ključnih delovnih mest.
»Letos smo zaposlili 51 pripravnikov, vsi so šli na delo v proizvodni proces, na odkope ali pripravska delovišča, tja, kjer je to potrebno. Tako poskušamo nadomestiti menjavo generacij.
Prav menjava generacij bo zahtevna. Rudar ne postaneš čez noč. Rudar se gradi desetletje, da lahko opravlja najzahtev-nej ša, samo stoj na dela. Ko rečem rudar, mislim vse, od tistih, ki so po poklicu rudarji, do strojnikov, elektrikaijev, vse profile, kijih potrebujemo v proizvodnem procesu. Kar nekaj let traja, preden se rudar osamosvoji, spozna principe dela in prevzema najodgovornejše naloge. Zato je še posebej pomembno, da v ekipe izkušenih rudarjev čimprej vključimo pripravnike. Za vse imamo pripravljene posebne izobraževalne programe, da bi njihovo vključevanje v proizvodni proces potekalo čim bolj teko če.«
Hčerinska podjetja smo po letu 1990 ustanavljali zato, da ne bi bilo potrebno odpuščati.
Nadomeščanje, iskanje novih delov nih mest
Skupina veliko vlaga.
»To je ena od dilem, ki smo jo raz čis ti-li na strateški konferenci Skupine. Investicijske cilje smo si zastavili tako za krovno podjetje Premogovnik kot tudi za hčerinska podjetja. Pri osamosvajanju hčerinskih podjetij je nadvse pomembno, da jih usposobimo za samostojno pot. Od tu naprej pa morajo biti samozadostna, sama morajo poskrbeti za razvojne potenciale. V Premogovniku, kjer se odvija osnovna dejavnost proizvodnje premoga, so naše investicijske namere usmerjene predvsem v tehnološki proces, nadaljnje optimiranje proizvodnje in reševanje ključnih razvojnih programov, ki smo jih zastavili.«
Skip, stara elektrarna, center starejših?
»Tako kot so jasne strateške usmeritve pri proizvodnji premoga, so jasne tudi pri
'hčerah'. Te smo po letu 1990 ustanavljali samo zato, da ne bi bilo potrebno odpuščati delavcev.
Zaradi uvajanja novih tehnologij in stalne rasti produktivnosti je vedno manj potrebnih delovnih mest v proizvodnem procesu. Na eni strani je lepo in z gospodarskega vidika koristno, da imaš sodobno opremo, po drugi strani pa to pomeni manjše število delovnih mest.
Ta primanjkljaj nadomeščamo s tem, da v hčerinskih podjetjih ustanavljamo programe, ki prinašajo prihodke na trgih zunaj proizvodnje premoga. S tem omogočamo odpiranje novih delovnih mest.«
Z veliko pozornostjo v teh dneh spremljamo delovanje številke 7, pripravskega delovišča v jami Pesje.
Ključni projekti za pro iz vod ni pro ces
Pa če ostanemo pri procesu proizvodnje premoga. Razvojni projekti na tem področju? »Ključni so trije. Prvi je nadaljnje optimiranje gabaritov odkopov in proizvodnih parametrov na odkopnih deloviščih. Pri tem smo v zadnjih dveh letih naredili nekaj izjemnih razvojnih korakov pri širjenju odkopa, hitrosti napredovanja in obvladovanju vseh razmer. Sprejeli smo dolgoročno odločitev, ki že zdaj kaže dobre rezultate, da bomo imeli vključena samo dva okopa in ne treh naenkrat. To pa prinaša koncentracijo proizvodnje in zahtevnejše obvladovanje proizvodnega procesa. A tega smo že vaje ni.
Drugi sklop je modernizacija dela pri-pravskih delovišč. Za izdelavo jamskih prog smo zastavili nov koncept tako v tehnološkem, organizacijskem kot tudi kadrovskem smislu. Prav v teh dneh z veliko pozornostjo spremljamo delovanje številke 7, pripravskega delovišča v jami Pesje, kjer smo združili najboljšo opremo, ki jo ta trenutek premoremo, hkrati pa smo nastavili nekatere poizkuse za izvedbo tehnologije izdelave jamskih prog. Preizkušamo tudi nove materiale, ki naj bi v prihodnosti dali rezultate, in dvigujemo organizacijsko raven.
Tretji sklop, po obsegu največji za relativno kratko dobo, pa so priprave na izdelavo izvoznega jaška NOPII.« O tem se nekaj malega zunaj Skupine že sliši.
»Zaradi razvoja jame smo včasih premog odkopavali po skoraj celi Šaleški dolini. Temu primerno je bil razvit transportni sistem. Tega na površini ni videti oziroma ga je videti le del. Gre pa za kilo metre in kilometre transportnih trakov, ki vodijo premog iz jamskih delovišč preko nad-
kopa Pesje in transportnega sistem skozi Pesje nazaj na deponijo. Zaradi razvoja jame in koncentracije proizvodnje pa je ta - praktično gledano - danes skoraj vsa skoncentrirana pod deponijo, 400 metrov globoko. Danes se tako od tu začne njena dolga pot.
Torej, ves pre mog, ki ga izko plje mo, je v jami na globini 400 metrov pod deponijo. Tega potem po dolgih transportnih poteh vodimo nazaj do Velenja, do Merkurja in po površini na deponijo.«
Kje pa bo lociran NOP II?
»Sredi deponije. Za zelo dober projekt gre. Čim prej ga je treba izpeljati. Preko
novega jaška NOP II bomo izvajali ves transport premoga v naslednjih štiridesetih letih.
Kako daleč je projekt?
»Trenutno potekajo intenzivne priprave na izvedbo raziskovalne vrtine. Glavna dela, tako računamo, bi začeli pred poletjem prihodnje leto. Pred tem je treba dokončati investicijski pro gram, zanj dobiti soglasje nadzornega sveta in lastnika. Inve sticijskega programa pa ne more mo
Za NOP II že potekajo intenzivne priprave za izvedbo raziskovalne vrtine.
dokončati, dokler nimamo natančnih podatkov o geologiji.« Dogajanja vjami Mramorše spremljate? »Dela na etaži, kjer smo bili aktivni, so uspešno končana, odvijajo se že na sosednji etaži, kjer so moji sodelavci pomagali pri prestavitvi odkopa in sestavljanju nove opreme. Z rudnikom Mramor, s Kreko, se pogovarjamo že o nadaljevanju in novih projektih.«
Vese li napred kov pri dogovorih za blok 6
Blok 6, naložba desetletja v Sloveniji, je ključen za slovensko energetiko. Kako zadovoljni ste v Premogovniku Velenje s tem, kar se kaže danes?
»Predvsem sem zadovo ljen z zadnjim napredovanjem projekta. Po številnih ovirah, ki jih je bilo treba preskočiti, sedaj aktivnosti dobro potekajo.
V Premogovniku pozorno spremljamo dogajanje. Pred dnevi je bil dokončan pregled Evropske banke za razvoj (-EBDR), ki se odloča, da bi kreditirala del vrednosti naložbe. Nenehno smo v stikih s sodelavci v TEŠ, kjer skupaj s HSE fina-lizirajo investicijski program. Kot je znano, je bil narejen precejšen korak pri znižanju vrednosti investicije, čim prej pa se bo treba dogovoriti tudi o pogodbi za dobavo premoga za blok 6. O tem se s
HSE in TEŠ že pogovarjamo. Naredili bomo vse, kar je potreb no, da se tudi ta platp rojekta zapre.
Naj poudarim, da je blok 6 ekonomski projekt, pomemben za slovensko energetiko, in ekološki projekt, pomemben za lokalno prebivalstvo. V Šaleški dolini imamo pravico živeti v zdravem okolju ob sodobnem termoenergetskem objektu.
Blok 6 je ekonomski projekt, pomemben za Slovenijo, in ekološki projekt, pomemben za dolino.
Seveda pa je pomemben tudi za dolgoročnost poslovanja Premogovnika.« Kakšno ceno pa trenutno dosega vašpre-mog?
»Pokazali smo, da smo rentabilno podjetje. Tudi načrti dokazujejo, da smo sposobni pridobivati premog po konkurenčnih cenah. Nekaj bi ga lah ko pro da li tudi v TET. Trenutno je naš premog ugodnejši, kot vsi ostali uvoženi premogi v Sloveniji.«
Grad nik Vele nja
Rekli ste: rudar se gradi desetletje. Rudarji pa so mesto Velenje gradili več desetletij. Mesto se vam je oddolžilo s priznanjem Gradnik Velenja.
»Na to sem ponosen v imenu vseh nekdanjih rudarjev, vseh, ki so usmerjali in vodili delovanje Premogovnika oziroma takrat Rudnika lignita Velenje, vseh, ki so tukaj delali. Pregovorno je že postalo, da seje udarništvo začelo v Velenju z rudarji. Rudarji so ob svojem težkem delu v takrat zelo zahtevnih jamskih pogojih, ob velikanskih količinah proizvodnje, trdo delali tudi pri gradnji mesta.
Sami sebi so gradili stanovanja, šole, trgovine ... in omogočili, daje nastalo to, kar Vele nje pred stavlja danes, eno naj lep ših mest v Sloveniji, v Evropi. Velenje nikakor ne daje vtisa rudarskega mesta, da je tu rudnik, obiskovalec spozna šele, ko stopi blizu.« Tudi Šoštanj se razvija ... »Tudi tega sem zelo vesel. Staro mesto, tik ob premogovniku, je bilo dolga leta zapostavljeno. Zdaj vidim v njem nove razvojne korake.« Vas Premogovnik tudi sam spodbuja. Nekaj z idejami, nekaj pa tudi s povsem otipljivo podporo. Na to družbeno odgovornost veliko daste.
»Ponosni smo, da nas uvrščajo med družbeno odgovorna podjetja. Pa je to včasih težko. Zelje lokalnih skupnosti velikokrat bistveno presegajo naše zmožnosti.« Poskrbe li pa ste na nek način tudi za to, da ste ljudi spravili v pogon. »Pomembna je angažiranost ljudi, pa naj bo na katerem koli področju, v kakršni koli obliki. Velikokrat ni denar tisti, kije ovira, da ni delovanja. Največkrat je potrebna samo dobra ideja, pa se začno ljudje okoli nje združevati in program razvijati naprej. Seveda je potreben tudi denar.
Včasih te negativno preseneti, kako slabo znamo ravnati s tistimi stvarmi, ki »niso od nikogar oz. so od vseh nas«, če lahko tako rečem za objekte, ki so namenjeni vsem: turistično rekreacijski center, pešpoti, kolesarke steze... Tu bi se lahko obnašali primerneje.
V tej dolini živijo ljudje, ki so v zadnjih desetletjih veliko pretrpeli. Konec koncev so številne družine preselili... Skoraj ni človeka, ki ne bi bil povezan s preseljen-ci, s kom, ki je zapos len ali je bil zapos -len v TEŠ ali PV. Energetika nas je v zgodovini vse zaznamovala in prav je, da zaznamuje našo pot tudi v prihodnjih desetletjih.«
Dr. Milan Me dved:» Energetika nas jez aznamovala inz aznamovala nas
bo tudi v naslednjih desetletjih.«
PRAZNIK
***i*JLS
8. oktobra 2009
Stavijo na prihodnost, cenijo preteklost
»Eden naših ciljev j e, da podeželje približamo razvoj u mesta,« j e na osrednji svečanosti ob prazniku Občine Šoštanj poudaril župan Darko Menih
MilenaK rstič -P laninc
Šoštanj, 30. septembra - »Dovolim si trditi, da je občinski proračun naravnan razvojno, da davkopla-čevalski denar razporejamo enakomerno po vseh krajevnih skupnostih. Kako smo pri tem uspešni, boste presodili sami po številnih projektih, ki smo jih, ki jih in jih bomo še izpeljali,« je na svečanosti ob prazniku Občine Šoštanj, ki so jo pripravili v sredo zvečer v kulturnem domu, poudaril župan Darko Menih.
»Zavedamo se, da vsem željam zaradi finančne omejenosti ne moremo ustreči. Držimo se načela nujnosti potreb. Eden naših ciljev je, da podeželje približamo razvoju mesta. Pripravljamo urbanistični načrt razvoja, tako spreminjamo prostorske akte in uvrščamo nove objekte v naš prostor.«
Bil pa je v svojem nagovoru tudi oster, kritičen: »Na žalost na javnih razgrnitvah pogosto naletimo na negodovanje občanov, ki si istočasno novitet želijo, a jih tudi zavračajo.«
Za opravljeno delo se je zahva-
REKLI
Dr. Uroš Rotnik, častni občan: »Vesel in ponosen sem, da Šoš tanj ča ni cenijo moje delo tudi v luči sodelovanja z lokalno skupnostjo. Čeprav bo slišati kot fraza, priznanje jemlje tudi kot dober izziv za prihodnje sodelovanje. Samo z roko v roki lahko napreduje mo.«
Jože Svetina: »Za Zavodnje sem zelo veliko naredil. Bil sem gonilna sila pri asfaltiranju ceste, dveh vodovodov, adaptacije šole ... V teh in še drugih projektih sem nosil glavno breme.«
Vilibald Vengust: »Spomnil sem se svojih mladostnih let, ki sem jih preživel v Šoštanju. Vesel sem, da bodo zemljišče (podaril gaje Občini Šoštanj) koristno uporabili, še bolj pa, ko sli šim, da bodo na njem uredili otroško igrišče.«
lil svetnikom, a dodal, da v zadnjem času pri nekaterih opaža osebne interese, nasprotovanja odločitvam, da pa vseeno upa, da bodo zmo gli te stva ri pre se či v dobroo bčine.
Šoštanj stavi na prihodnost in ceni preteklost, je bila poanta proslave, v kateri sta nastopila Šoštan-jčanom vedno draga pihalni orkester Zarja in mešani pevski zbor Svoboda. Izhodišče pa so ji bili novi projekti in stare razglednice. Z besedami dr. Toneta Ravnikarja iz knjige Pozdrav iz Šoštanja (knjiga je izšla pred nedavnim, ob prazniku jo je založila Občina), se je Šoštanja spominjal Matjaž Černov-šek; Milojka Komprej je na oder povabila nagrajence. Priznanja sta jim podelila župan Darko Menih in predsednik komisije za priznanja Roman Kavšak.
Častna občana sta postala dr.
Dr. UrošR otnik, častni občan
Uroš Rotnik, direktor Termoelektrarne Šoštanj, in Jože Svetina, slikar in upokojeni učitelj iz Zavo-denj; priznanji sta prejela Danilo
JožeS vetina, častni občan
Čebul in NTK Spin Šoštanj, plakete Viki Drev, Košarkarski klub Elektra, Peter Rezman, Majda Menih, Franc Šteharnik, Irena
VilibaldV engust jep rejel priznanjež upana.
Verdnik in Jure Hrastnik; župan pa je posebno priznanje izročil Vilibaldu Vengustu.
ŽupanD arko Menih:» Občani sin ovitetž elijo, a jih tudi zavračajo.«
Šoštanjčani so jiho pazili. Ss vojim delom so zgled.
■m
r1 /|a
1* m/
tf'
-i/ : -v Ci
i
V' g *VJi
■Tal.«
«ffiVf i
J j • M 1	' It
Nagrajenca,d obitnikap riznanja: NTK Spin( nagrado je prevzelaM irjana Ramšak) inD anilo Čebul.
i i.jk iM
yr
i
SpoštovanjeŠ oštanju jep okazalap olnad vorana.
Župan obiskal najstarejso občanko
Šoštanj, 1. oktobra - Zupan občine Šoštanj Darko Menih je v četrtek obiskal najstarejšo občanko Terezijo Drev, ki je 1. oktobra dopolnila 101 leto. Ob tej priložnosti ji je skupaj z njenim osebnim zdravnikom Valter-jem Pirtovškom in predstavniki krajevne skupnosti Lokovica podaril šopek rož in knjigo s posvetilom.
Terezija Drev vse življenje živi v Lokovici. Vzgojila je tri otroke, dva sinova in hčerko, pomagala pa je tudi pri vzgoji sedmih vnukov. Zdravje ji je vse čas lužilo. Prvo operacijo je imela pri 94 letih, ko si je zlomila kolk. Šele pred štirimi leti pa je sedla na voziček. K njenemu dolgemu življenju je pripomoglo veliko gibanja, zagotovo pa tudi dobri geni in življenje brez stresa, je ob obisku povedal vnuk Jure Drev.
Na obisku pri najstarejši Šoštanjčanki Tereziji Drev.
■ (foto: D.T.)
Popravek in opravičilo
V prejšnji številki Našega časa smo v članku z naslovom Šoštanju so v ospredju ljudje pri dobitnikih plaket napak zapisali, kdo je za dobitnika plakete predlagal Jureta Hrastnika. To ni bila Krajevna skupnost Gaberke, ampak Krajevna skupnost Lokovica.
Za napako se opravičujemo.
■ Ured niš tvo
NASI KRAJI IN LJUDJE
V	ospredju šola in vrtec
V	32 letih obstoj a vrtca na Ljubnem ob vpisu prvič odklonili 16 otrok - Po proj ektantskih cenah za rekonstrukcij o osnovne šole skoraj milij on evrov
TatjanaP odgoršek
Svetniki Občine Ljubno so na nedavni seji občinskega sveta potrdili dva predloga občinske uprave, in sicer glede reševanja prostorske stiske v tamkajšnjem vrtcu in rekonstrukcije osnovne šole.
»Prvič v 32 letih, odkar obstaja pri nas vrtec, se nam je zgodilo, da smo morali zaradi prostorske stiske ob vpisu odkloniti 16 otrok. Računali smo, da bi morda za te potrebe lahko preuredili v igralnico kakšno šolsko učilnico, a nismo naš li nobe ne pro ste. Se je pa pokazala možnost za preureditev sedanje kurilnice, kije prevelika in bi lahko z obnovo 60 kvadratnih metrov pridobili prostor za nov oddelek vrtca. 50 tisoč evrov, kolikor denarja potrebujemo, sem prepričana, da bomo lahko zagotovili in izpolnili obljubo, ki smo jo dali staršem odklonjenih otrok,« je pojasnila ljubenska županja Anka Rakun. Po načrtih naj bi kurilnico preuredili v igralnico do 1. decembra letos oziroma najkasneje do 1. januarja prihodnje leto.
Precej težje pa je pri osnovni šoli. Po mnenju Rakunove bo to največji projekt lokalne skupnosti prihodnje leto, vreden (po ocenah projektantov) blizu milijon evrov. Toliko naj bi namreč stala rušitev pri-
zidka k šoli, v katerem so danes učenci prve triade, v spodnjih prostorih pa štirje oddelki vrtca. »Prizidek je bil zgrajen leta 1972, je brez potrebne izolacije, ima zelo porozna okna, sko zi katere se čuti vsak piš, za nameček pa je še pokrit z azbestno kritino. Potreben je torej temeljite obnove.« Po načrtu naj bi prizidek porušili in na istem mestu zgradili objekt s 6 razredi za prvo triado. Premišljujejo tudi o
talnem gretju na sončne celice. Boljše učne pogoje za učence prve triade naj bi zagotovili 1. septembra prihodnje leto. Imajo denar zagotovljen? »V načrtu razvojnih programov imamo predvideno obnovo prostorov za prvo triado, vendar v manj ši obli ki. Pro ra čun za leto 2010 bomo na občinskem svetu obravnavali konec letošnjega oktobra oziroma novembra in če bodo svetniki soglašali z naložbo,
bomo denar tudi zagotovili.«
Zagotovili pa so si 172 tisoč evrov nepovratnih sredstev iz evropskega kmetijskega sklada za obnovo trškega jedra. Projekt je sicer vreden 345 tisoč evrov. Zanj seje občina prijavila že lani, vendar je ministrstvo za kmetijstvo razpis zaradi nekaterih nejasnosti predčasno zaprlo. Letos gaje ponovilo. "Veseli smo, da smo dobili odobren denar. Z njim bomo obnovili celotno komunalno infrastrukturo na trgu pred kulturnim domom in na cesti proti zdravstvenemu domu do lipe." V sklop predvidenih aktivnosti sodi tudi obnova kulturnega doma na Ljubnem. Zamenjali bodo stavbno pohištvo, prenovili ostrešje in streho ter pročelje. Dela naj bi začeli spomladi prihodnje leto, predviden rok za dokončanje pa je 5. oktober 2010.
Prostorskos tisko vv rtcu naj bir ešili sp reureditvijoš olskek urilnice do1 .d ecembra letos.
Tavčarjev dvor pomemben razvojni turistični objekt
V dvoru tudi prostori za Združenje pridelovalcev zgornjesavinjskih želodcev in prodaj alna te suhomesnate specialitete - Do konca leta še kar nekaj proj ektov
TatjanaP odgoršek
V Občini Rečica ob Savinji so med razvojne projekte za programsko obdobje 2009-2013 uvrstili tudi odkup Tavčarjevega dvora, v katerem je pred davnimi leti bival škof Janez Tavčar. Svojo namero naj bi v celoti uresničili prihodnje leto, a vse kaže, da bodo potreben denar, 65 tisoč evrov, zagotovili že letos. Kot je povedal rečiški župan Vinko Jeraj, se je taka možnost pokazala, ker so enega od projektov prestavili v prihodnje leto. Z odkupom objekta si bodo zagotovili možnost prijave na razpis za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev, »kajti obnova bo velik zalogaj, saj sodi objekt med kulturne spomenike in bo potrebno upoštevati navodila Zavoda za kulturno dediščino.«
Rečicip omagal do trških pravic
Dvorec, ki izhaja iz 16. stoletja, je zdaj v dokaj klavrnem stanju. V času od postavitve je menjal veliko lastnikov, v lasti Tavčarjeve rodbine je bil do leta 1885, doživel je tudi več prezidav. Sedanji zasebni lastnik je pred leti privolil, da ga proda. V občini pa so ocenili, da je najmar-kantnejši objekt v lokalni skupnosti pomemben za razvoj turizma. In kakšne vsebine naj bi bile v njem? "Čeprav naj bi v Fundaciji Tavčarjev dvor, ki je bila ustanovljena leta 2002, letos izvolili nov strokovni svet, je ta že podal določene smernice o preureditvi prostorov za različne dejavnosti. S tem se bomo tudi nekako oddolžili škofu Janezu Tavčarju (1544-1597), 8. ljubljanskemu škofu, ki naj bi bil imel največ zaslug za to, daje Rečica že leta 1585 dobila trške pravice." V spodnjem delu dvora naj bi uredili nekakšen "center zgornjesavinjskega želodca« - geografsko zaščitene suhomesnate
specialitete tega območja, ter s tem omogočili obiskovalcem, da bodo o njem lahko vedno kaj izvedeli, želodce pa tudi kupili. Razmišljajo o manjšem lokalu, da bo objekt ves čas "živel". V srednji etaži naj bi uredili knjižnico in spominski prostor, v mansardi pa galerijo ter prostor za razne manjše prireditve. "Dokončna uredi-
ve v vrednosti blizu 70 tisoč evrov brez opreme. Do 24. oktobra morajo končati izgradnjo primarnega voda kanalizacije, do konca leta pa še projekt sekundarnega omrežja kanalizacije Var-polje, za kar bo potrebnih od 250 do 300 tisoč evrov. Čaka jih izdelava idejnega projekta za most na Reneku in za obvoznico oziroma novo
tev Tavčarjevega dvora bo odvisna od tega, kako uspešni bomo na razpisih.«
Poleg omenjenega odkupa naj bi do konca leta pozornost namenili še kar nekaj projektom. Med drugim naj bi ta mesec končali dela pri razširitvi objekta za potrebe občinske upra-
Napitnine, napitnine
V mestu je (končno) pravo poletje. Sončni žarki, vročina in dopusti vabijo ljudi na klepete s prijatelji. Čas je za pogovore ob kavi s tistimi, kijih drugače redko vidimo. Mimoidoče smo povprašali, kaj menijo o napitninah, kako pogosto jih puščajo, kakšne zneske ...
Begmira Hajlilovic: »Kar pogosto puščam napitnine. Predvsem v trgovinah ob kavi-ci, ko ostajajo centi. Ta znesek
ramo napitnino vsi natakarji skupaj in jo shranjujemo v lonček. Iz zbranega denarja bomo naredili septembra, ob koncu sezone, piknik. Navadno dobimo okoli 20, 30 centov, največ 50. Tudi sami puščava napitnino v drugih lokalih, razen če so natakarji neprijazni. Vsota je odvisna od zneska, ponavadi pustiva cente do okrogle številke. Na naju recesija ne vpliva.«
Angela Svetko: »Če je dobra postrežba in če je prijazen natakar oziroma natakarica, z veseljem pustim do 50 centov. Moja najvišja napitnina je bila 2,5 evra. To je bila napitnina zelo
ponavadi znese do 20 centov. Najbrž so napitnine dobrodošle. Mislim, da ta denar ne gre v žep ali pa ga imajo za skupne namene; morda sladoled, kavo.«
Alenka Mozgan: »Skoraj vedno pustim napitnino, približno kakšen evro. Navadno jo dobi-
prijaznemu natakarju na morju, v Portorožu. Delam v gostinstvu, kjer imamo stalne goste in s katerimi sem zelo zadovoljna. Velikokrat tako tudi sama dobim napitnino.«
Jure Tratenšek, natakar: »Pri nas ljudje napitnine puščajo gle-
jo ustrežljivi in prijazni natakarji za nagrado. Mislim, da lahko človek s tem kar veliko dodatno zasluži. Poznam ljudi, ki jo dobijo, in lahko rečem, da je zbrana napitnina lahko dodaten mali zaslužek, če so ljudje radodarni. Moja največja napitnina je bila 2 evra, ki sem ju pustila pri kosilu.«
Saška Janjič in Nina Fak, natakarici: »V našem lokalu zbi-

JP
CE
SS Z

de na to, kdaj je plača. Prve dni po njej se nabere več denarja. V vsakem primeru pa si vedno lahko natakarji z njo kupimo vsaj kakšno kavo ali cigarete. Višina zneska je odvisna od cene izbrane pijače. Če je kava 1,10 evra, potem pustijo 10 centov, če je 1,30 evra, dajo 1,50 evra, torej pustijo 20 centov. Različno. Sam sem pred časom, ko smo imeli še staro valuto,
_ dobil najvišjo
napitnino 8.500 tolarjev. V vlogi gosta se bolj kot ne zadržujem doma. Če pa grem kam, grem ven iz Velenja, da imam svoj mir, saj me tu skoraj vsi poznajo.« ■ nsn, vg
Tavčarjev dvor danes
vpadnico do kampa v Varpolju. Prav tako naj bi do konca leta pridobili idejni projekt za ureditev trškega jedra in izvedli javno razgrnitev sprememb prostorskih načrtov.
Citycenter Celje tudi letos uspešno
Celje - Citycenter Celje se lahko kljub neugodnim gospodarskim razmeram pohvali z uspešnimi poslovnimi rezultati saj je povečal promet za 7 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu. Tudi ocena poslovanja do konca leta je optimistična. Predvidevajo, da bo letos center obiskalo okoli 5 milijonov obiskovalcev za katere poskrbijo skozi vse leto ne le z nakupi ampak še z vrsto zanimivih dogodkov in delavnic. Tudi v prihajajočih mesecih pripravljajo pester program. Kot je povedala Nena Horvat, vodja marketinga v Citycentru Celje, skupaj z Mladinsko knjigo med 15. in 18. oktobrom, ob svetovnem dnevu knjige, pripravljajo za vse knjigoljubce Dneve knjige. Kot vsako leto se bo tudi to jesen v nakupovalnem središču odvijala oktobrska modna revija jesen/zima, pestro pa bo seveda še decembra, ko bosta najmlajše razveseljevala Miklavž in Božiček, predpraznično podobo pa bo popestril šei božično - novoletni sejem. ■
IZOBRAŽEVANJE
S. oktobra 2009
ANDRAGOSKO DRUŠTVO UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
Naslov: Efenkova cesta 61, Velenje, Telefon: 03/587-20-50 E-pošta: info@uni-tri-velenje-drustvo.si Spletna stran: www.uni-tri-velenje-drustvo.si Uradne ure: torek, sreda: 8.00 - 12.00

urnik za šolsko leto 2009/2010
DAN DATUM	URA KROŽEK
TUJI JEZIKI
SR 21.10.2009
8.00 ANGLEŠKI JEZIK I.
Fanika Sagmeister
UNI
SR 21.10.2009 10.00 ANGLEŠKI JEZIK II.
Fanika Sagmeister
UNI
SR 21.10.2009 11.30 ANGLEŠKI JEZIK III.
Fanika Sagmeister
UNI
PO 19.10.2009	16.00	ANGLEŠKI JEZIK I.	Magda Žist	OŠ MPT
TO 20.10.2009	15.30	ANGLEŠKI JEZIK II.	Magda Žist	OŠ MPT
TO 20.10.2009	18.00	POGOVORNA ANGLEŠČINA	Magda Žist	OŠ MPT
TO 20.10.2009	16.00	NEMŠČINA ZA VSE PRILOŽNOSTI	Manca Potočnik	Gimnazija Velenje
SR 21.10.2009	8.00	NEMŠKI JEZIK	Marija Klemenšek	Glasbena šola
SR 21.10.2009	10.00	POGOVORNA NEMŠČINA	Vincenc Smajs	LU Velenje
TO 20.10.2009	10.00	ITALIJANSKI JEZIK	Neva Trampuš	MZPM
ČE 15.10.2009	8.00	ŠPANSKI JEZIK	Isaura Alor Perez	UNI
				
RAČUNALNIŠTVO				
TO 20.10.2009	17.15	RAČUNALNIŠTVO - ZAČETNI	Bojan Mejovšek	OS MPT
ČE 15.10.2009	16.00	RAČUNALNIŠTVO - NADALJEVALNI	Andreja Šifer Janič	OS GORICA
TO 20.10.2009	15.00	DIGITALNA FOTOGRAFIJA ZA SENIORJE	Boris Šalej	UNI
				
GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA				
PO 19.10.2009	16.30	UMETNOSTNA ZGODOVINA	Nataša Meh Peer	UNI
TO 20.10.2009	8.00	DRAMSKI KROŽEK	Karli Čretnik	KS Levi breg-Foitova
SR 21.10.2009	9.00	SLOVENIJA, TE POZNAM?	Branka Mestnik	UNI
				
SKRBIMO ZASE				
TO 20.10.2009	10.00	KOMUNIKACIJA, OSEBNOSTNA RAST-ZAČETNI Sonja Bercko		INTEGRA
TO 20.10.2009	11.00	BRALNO DEBATNI KROŽEK	Sonja Bercko	INTEGRA
ČE 15.10.2009	9.00	BEREMO IN KUHAMO S SRCEM	Nada Salobir	UNI
				
LIKOVNO USTVARJANJE				
TO 20.10.2009	18.00	KIPARSTVO	Robert Klančnik OŠ MPT	
SR 21.10.2009	8.30	USTVARJALNE DELAVNICE	Darja Huš	MZPM
PE 16.10.2009	9.00	LIKOVNI KROŽEK	Danica Arzenšek OŠ GORICA	
PE 16.10.2009	16.00	LIKOVNE KLEPETALNICE IN USTVARJANICE Terezija Bastel		UNI
				
GLASBENO USTVARJANJE				
PO 19.10.2009	14.00	ELEKTRIČNE KLAVIATURE I.	Frenk Kadliček	UNI
PO 19.10.2009	15.30	ELEKTRIČNE KLAVIATURE II.	Frenk Kadliček	UNI
PO 19.10.2009	19.00	GODBA NA PIHALA	Rok Šincek	Glasbena šola
SR 28.10.2009	15.00	CITRE - ZAČETNI	Marjan Marinšek	DU
SR 28.10.2008	15.00	CITRE - NADALJEVALNI	Marjan Marinšek	DU
SR 21.10.2009	16.00	KITARA	Damjan Jurovič	OŠ Livada
PE 16.10.2009	11.00	FRAJTONARICA ZAIGRAJ	Jože Šumah	UNI
PE 16.10.2009	8.00	PETJE V SKUPINAH	Tadeja Cigale	UNI
PE 16.10.2009	9.30	PETJE V SKUPINAH	Tadeja Cigale	UNI
				
ROČNA DELA				
PO 19.10.2009	8.00	KLEKLJANJE I.	Tilka Kompare	UNI
PO 19.10.2009	10.00	KLEKLJANJE II.	Tilka Kompare	UNI
PO 19.10.2009	17.00	ŠIVILJSTVO	Danica Gabrovšek	UNI
PO 19.10.2009	17.00	KLEKLJANJE V.	Erika Pajk	OŠ Livada
PO 19.10.2009	8.00	KLEKLJANJE I.	Erika Pajk	DU Mozirje
PO 19.10.2009	10.00	KLEKLJANJE II.	Erika Pajk	DU Mozirje
TO 20.10.2009	17.00	KLEKLJANJE III.	Tilka Kompare	UNI
TO 20.10.2009	15.00	KLEKLJANJE IV.	Tilka Kompare	UNI
SR 21.10.2009	16.00	SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE I.	Jožica Grobelnik	UNI
SR 21.10.2009	14.00	SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE II.	Jožica Grobelnik	UNI
TO 20.10.2009	10.00	ROČNA DELA VELENJE	Marija Kuzman	UNI
SR 21.10.2009	16.00	ROŽE IZ KREP PAPIRJA	Slavka Mijoč	DVO Velenje
				
HORTIKULTURA				
ČE 15.10.2009	16.00	SADJARSTVO	Andreja Dermol	UNI
				
REKREACIJA				
PO 19.10.2009	16.00	IGRAJMO BRIDŽ	Jože Groznik	Ribiška koča
PO 20.10.2009	16.45	OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI IV	Alma Delič	OŠ Šalek
TO 20.10.2009	17.00	ŠAH	Štefan Cvar	ŠKV
TO 20.10.2009	17.00	OHRANJANJE GIBČNOSTI I.	Bojana Šumečnik	OŠ Gorica
TO 20.10.2009	18.00	OHRANJANJE GIBČNOSTI II.	Bojana Šumečnik	OŠ Gorica
SR 21.10.2009	16.00	OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI I.	Alma Delič	OŠ Livada
SR 21.10.2009	17.00	OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI II.	Alma Delič	OŠ Livada
SR 21.10.2009	18.00	OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI III	Alma Delič	OŠ Livada
PO 19.10.2009	9.30	PLESNI KROŽEK - ZAČETNI	Alojz Fidej	STEP
PO 19.10.2009	11.00	PLAVANJE	Jure Primožič	Bazen Velenje
TO 20.10.2009	17.30	PLESNI KROŽEK I.	Alojz Fidej	STEP
SR 21.10.2009	17.00	PLESNI KROŽEK II.	Alojz Fidej	STEP
SR 21.10.2009	18.00	QI GONG I.	Adil Huselja	ŠC Velenje
SR 21.10.2009	19.00	QI GONG II.	Adil Huselja	ŠC Velenje
ČE 22.10.2009	8.00	POHODNIŠTVO	Marija Kuzman	Gasilski dom
ČE 15.10.2009	8.00	PLANINARJENJE	Marija Lesjak	Rdeča dvorana
PE 23.10.2009	9.30	PLEŠIMO SALSO	Alojz Fidej	STEP
SO 24.10.2009	8.00	NORDIJSKA HOJA	Janez Poles	Ribiška koča ob jezeru
Univerza za III. življenjsko obdobje, Efenkova cesta 61, Velenje (Stolpič B) Osnovna šola Mihe Pintarja Toleda, Kidričeva cesta 21, Velenje Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, Jenkova cesta 4, Velenje Učilnica Šolskega centra, Trg m ladosti 3, Velenje Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje Medobčinska zveza prijateljev mladine, Cesta Borisa Kraigherja 5, Velenje (Vil; Osnovna šola Gorica, Goriška cesta 48, Velenje Dom učencev, Efenkova cesta 61, Velenje (zbor pri vrata Krajevna skupnost Levi breg, Foitova 2, Velenjf Šahovski klub Velenje, Kopališka 3, Velenje Osnovna šola Livada, Efenkova 60, Velenje Osnovna šola Šalek, Šalek 87, Velenje Plesna šola » Step« Velenje, Prešernova 22, Velenje Šolski center Velenje, Trg mladosti 3, Velenje (telovadnica) Bazen Velenje, Kopališka cesta 2, Velenje (zbor pred bazenom) Gasilski dom, Žarova 2, Velenje Rdeča dvorana, Šaleška cesta 3, Velenje Društvo upokojencev Mozirje, Praprotnikova ulica 7, I Dom za varstvo odraslih Velenje, Kidričeva cesta 23, ' Efenkova cesta 61, Velenje (stolpič B, 4. nadstropje) Ribiška koča ob jezeru Velenje, Cesta na jezero 7b, Vele
UNI:
OŠ MPT: GLASBENA šola: GIMNAZIJA Velenje: LU Velenje: MZPM: OŠ GORICA: DU:
KS Levi breg - Foitova: ŠKV:
OŠ LIVADA: OŠ ŠALEK: STEP:
ŠC Velenje: BAZEN Velenje: GASILSKI dom: RDEČA dvorana: DU Mozirje: DVO Velenje: INTEGRA: RIBIŠKA koča:
Prijave v krožke ter prijave novih članov sprejema animator na srečanjih krožka. Prijavite se lahko za III. življenjsko obdobje, Efenkova cesta 61, Velenje (dijaški dom, stolpič B), in sicer vsak torek ii -12.00. Novo v študijskem letu 2009/2010.
Zmagovalci so se vrnili
Začenja se novo študijsko leto na Univerzi za tretj e življenjsko obdobj e Velenje - 24. študijsko leto prinaša nove krožke in še več strokovnih srečanj, predavanj ...
Velenje - Prejšnji teden je v ljubljanskem Cankarjevem domu potekal tridnevni 9. Festival za tretje življenjsko obdobje. Na otvoritvi so se s plesom Rdeča nit predstavile tudi plesalke treh generacij -mama Dragica Mavec, njena hči Nina Mavec Krenker in vnukinja Zoja Krenker. V času festivala pa sta velenjsko Univerzo za tretje življenjsko obdobje zastopali tudi pevki Fanika German in Zora Živ-kovič. Ta teden se je začelo zares tudi v Šaleški dolini. V torek zvečer so v sejni sobi velenjskega zdravstvenega doma pripravili otvoritveno konferenco pred začetkom 24. študijskega leta na tretji univerzi. Konferenca s pomenljivim naslovom »Soustvarjamo univerzo tretjega življenjskega obdobja« so zasnovali kot informacijo javnosti o delu univerze, o izobraževalnem programu za novo študijsko leto in o predvidenih kulturnih in humanitarnih aktivnostih. Na njej so predstavili svoj zbornik Zmagovalci, ki o vsem tem prinaša podrobne informacije. Gost je bil dr. Franc Žerdin, ki je veliko pripomogel k nastanku novih izobraževalnih ustanov v Velenju: Visoke šole za varstvo okolja, Visoke šole za energetiko in glasbene akademije.
14 novihš tudijskih krožkov
Pred začetkom novega šolskega leta smo na klepet povabili predsednico velenjske 'tretje univerze' Marijo Vrtačnik in članico upravnega odbora ter animatorko Ano Krajnik-Pistotnik. »Člani univerze zelo dobro vemo, kako pomembno je znanje, saj se je v preteklem šolskem letu v 63 krožkih izobraževalo preko 800 učencev iz Saša
Kako postati študent?
Vsem, ki bi se želeli pridružiti velenjski tretji Univerzi, sporočajo, da se jim lahko pridružijo kar na prvih sestankih krožkov, ki potekajo na številnih lokacijah. Podrobnejše informacije kje in kdaj, najdete tako v tej številki Našega časa kot v zborniku Zmagovalci, lahko pa pokli čete tudi na sedež velenj -ske tretje univerze na Efenkovi 61 Velenje.
»Naša vrednota je spoznanje, da je vseživljenjsko učenje potreba, ki nam omogoča vključevanje v stalne spremembe v življenju, izboljšuje medgeneracijsko sodelovanje in je dodana vrednost k izboljšanju kakovosti življenja učečega se človeka. V biltenu Zmagovalci, ki smo ga izdali pred začetkom 24. študijskega leta, so pisne in slikovne zgodbe, anekdote ali pesniške izpovedi o dogodkih iz preteklega šolskega leta, ki so jih napisali študentje univerze in izpovedujejo navdušenje in veselje ob pridobivanju znanja in ob medsebojnem druženju,« pravi Marija Vrtačnik, predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje.
regije, saj delujemo tako v Šaleški kot Zgornji Savinjski dolini. Največje zanimanje naših študentov, ki niso le upo kojen ci, saj se nam pridružujejo tudi mlajši, je za učenje tujih jezikov, glasbeno ustvarjanje, izdelavo ročnih del, rekreacijo, računalništvo, nekoliko manjše, a
nizirali izobraževanje v začetnem krožku klasičnih plesov in plešimo salso, ki je družabni ples za ženske. Vodil ju bo Alojz Fidej. Ponovno uvajamo tudi krožek nordijske hoje. Za dušo in psiho smo organi-zi ra li dva nova krož ka, in sicer: likovne klepetalnice in ustvarjalni-
AnaK rajnik-Pistotnik inM arijaV rtačnik stap repričani, da druženje inu čenje v tretjem življenjskem obdobju močno
bogatiž ivljenjeu deležencem.
še vedno veliko, pa za likovno ustvarjanje, geografijo in zgodovino, skrb za zdravje in hortikultu-ro,« je v uvodu povedala Marija Vertačnik. Ana Krajnik-Pistotnik je k temu dodala, da Univerza mnogim nudi novo socialno okolje, v katerem najdejo nove prijatelje, ob tem pa pridobivajo zelo koristna znanja. Sama je članica več krožkov; že dolga leta se uči angleščine, nemščine, aktivna pa je tudi pri delovanju Univerze na drugih področjih, sploh v zdravstvu in sociali.
Letos v oktobru se torej začenja že 24. štu dij sko leto, krož ki, ki so jih razpisali tokrat, pa študentom resnično omogočajo vseživljenjsko učenje. »Namenjeni so tako tistim, ki so že naši člani, kot tistim, ki se nam bodo še pridružili. Želimo si, da bi bilo med člani več moških, zato smo letos razpisali več krožkov, ki jim bodo zanimivi. Krožki so zagotovo oblikovani tako, da bodo zanimivi vsem, ki želijo svoje znanje osvežiti, nadgraditi ali pridobiti novo, dodatno znanje.«
Letos tako uvajajo nove krož ke za učenje španskega jezika, računalništvo (začetni), šah, dramske igre, citre-začetni, kitara, ročna dela, izdelave rož iz krep papirja in šiviljstvo. »Za izboljšanje fizičnih sposobnosti učencev smo orga-
ce s Terezo Bastelj in bralno-debat-ni krožek, ki ga bo vodila Sonja Bercko. Poleg tega uvajamo krožek Igrajmo bridž, katerega mentor bo Jože Groznik ...«, pravi Marija Vrtač nik.
Letošnje šolsko leto se uradno prične 15. oktobra, končali pa ga bodo 15. maja 2010.
V njem bodo pripravili tudi veliko kulturnih dogodkov in strokovnih srečanj, ki so namenjeni starejši populaciji. Letos so se aktivno vključili tudi v praznovanje 50-let-nice sodobnega Velenja, sodelovali so na Pikinem festivalu. Lansko leto so skupaj pripravili kar 40 različnih prireditev. Ena večjih, ki se hitro bliža, bo Mednarodni festival vezenin, ki bo od 16. do 18. oktob ra pote kal v velenj ski Rde či dvorani. »Starejši vračamo dobra dela z dodano ustvarjalno vrednostjo, kije rezultat vseživljenjske-ga učenja, s kulturnimi prireditvami, z ohranjanjem kulturne dediščine, manjšo obremenjenostjo socialnih splošnih dobrin, predvsem pa s pozitivno naravnanostjo, ki jo z zadovoljstvom prenašamo tudi na mlaj še gene ra cije,« ob kon cu doda Marija Vrtač nik.
■ BojanaŠ pegel
Postanite naročnik
Pokličite 03/89817 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
8. oktobra 2009	aktualno
Apartmajsko naselje letos, wellness center spomladi
Z zamenjavo izvaj alca del v Termah Topolšica bliže dopolnitvi ponudbe, vredne 12 milij onov evrov - Število nočitev podobno lanskemu
TatjanaP odgoršek
V naravnem zdravilišču Terme Topolšica so pospešili izgradnjo apartmajskega naselja na Ocepku in wellness centra v bližini hotela Vesna - dveh naložb, ki naj bi pomembno vplivale na nadaljnji razvoj zdravilišča, kraja, predvsem pa izpolnili pričakovanja nekaterih gostov. »Med samo izgradnjo smo zamenjali izvajalca del in sklenili pogodbo z velenjskim Vegra-dom. Ugotavljamo, da se drži rokov in da dela potekajo po načrtih, kar

pomeni, da bomo apartmajsko naselje gradbeno končali letos, wellness center pa najkasneje spomladi prihodnje leto,« je pojasnila Lidija Fijavž Špeh, direktorica zdravilišča. Naložbi sta vredni 12 milijonov evrov, od tega bo 3,5 milijona nepovratnih evropskih sredstev, nekaj denarja bo zagotovilo zdravilišče, ostalo bodo dolgoročni krediti konzorcija bank.
Apartmajsko naselje bo sestavljalo 19 enot s 100 posteljami, kar je določalo tudi gradbeno dovoljenje. Wellness center pa se bo raz-
prostiral na 4000 kvadratnih metrih površine. Poleg večjega števila savn in fitnesa bo nudil storitve še v medical centru in wellness centru za invalide.
Obe naložbi predstavljata dopolnitev obstoječe ponudbe zdravilišča. "Za koriščenje zdraviliških storitev se odloča vse več družin in mlajših oseb, ki se zavedajo, daje smiselno storiti kaj za zdravje prej, preden se telo odzove z boleznijo." Na vprašanje, ali je primerna tudi ponudba v kraju, pa je Fijav-ževa odgovorila: "Ponudba se širi.
Apartmajski gostje izkoristijo predvsem gostinske storitve. Želijo se seznaniti z lokalno ponudbo hrane. Seveda bi bilo dobro, če bi se pri tem vključilo tudi turistično društvo s prodajo izdelkov in pridelkov, kijih domačini znajo pripraviti."
Fijavževa je še povedala, da gradbišči različno vplivata na počutje gostov. Medtem ko domači z veliko mero razumevanja sprejmejo večji hrup, povečan prevoz materiala, pa so organizirani gostje iz tujine zelo kritični, kažejo pa to z zahtevami po znižanju cen. Ker želi-
jo goste ohraniti, sklepajo z njimi kompro mi se.
Korak, ki ga v zdravilišču snujejo po rezanju otvoritvenih trakov apartmajskega naselja in wellness centra, bo ureditev okolice. »V bližini zdravilišča je dom za starejše občane in potrebno bo poskrbeti, da bodo imeli sprehajalci enega in drugega objekta ustrezne sprehajalne površine, prostor za krajši počitek in podobno.«
Sicer pa ocenjujejo, da recesija za zdaj pri njih še ne kaže zob. 10--odstoten primanjkljaj tujih gostov
so nadomestili domači. Zato bo letošnja sezona dobra. Po številu gostov presenečata poletna meseca julij in avgust. V slednjem so bile praktično zmogljivosti v celoti zasedene, julija tudi krepko čez 90 odstotkov. September je nekoliko slabši kot predhodna meseca, obeti do konca leta pa so na lanski ravni. »Zato pričakujemo, da bomo tudi letos dosegli blizu 100 tisoč nočitev,« je še dejala Lidija Fijavž Špeh.
Gradbeno boa partmajskon aseljek ončano dok onca leta, v njem bo 19 enot si 00
posteljami.
Wellnessc enter se bor azprostiral na4 000k vadratnihm etrihp ovršin.
Od trgovca, do energetika, ekologa...
Skupina Era vse pomembnejši akter podj etniških mednarodnih zgodb - Dejavnosti z višj o dodano vrednostj o - Na mednarodnem sejmu Tehnoma v Skopju tudi strokovnjaki ter podj etj a s področj a energetike iz Šaleške doline
TatjanaP odgoršek
Na Skopskem sejmu, katerega večinska lastnica je Skupina Era iz Velenja, bo od 13. do 17. oktobra potekal mednarodni sejem Tehnoma. Rdeča nit letošnjega je energetika. Med udeleženci sejma bodo tudi podjetja in njihovi strokovnjaki s področja energetike iz Šaleške doline.
Trije stebri
Skupina Era je - po zagotovilih predsednika njene uprave Gvida Omladiča - skupina z mnogo projekti, so pa rezultat odločitve pred tremi leti. Takrat so namreč v skupini začeli proces preoblikovanja družbe, v kateri se želijo ukvarjati z dejavnostmi z višjo dodano vrednostjo za zdaj na področjih: ekologija, energetika, pridelava in predelava varne hrane, trgovina ter informacijske tehnologije in telekomunikacije. »Trudimo se povezati številne segmente v družbi, biti most povezovanja gospodarstva v regiji in JV Evropi. Za to smo razvili tri stebre, ki vključujejo uspešna podjetja in poslovne projekte doma in v tujini. Celostna oskrba kot eden od stebrov povezuje hčerinske družbe Era Agrina, Era Good, Era Koplas in partnersko družbo Be Good. Era City in Skopski sejem tvorita steber Prostor povezav, tretjega - Poslovni razvoj - pa družbe Aditus in partnerji Eko
Energetika, Humanopolis, Incep-tum, MBC, Skopje Science Park in Telapolis,« je pojasnil Omladič. Zadane cilje so začeli uresničevati in z odličnimi informacijami ter poslovnim mreženjem postajajo vse pomembnejši akter mednarodnih podjetniških zgodb.
Zamisel stap odprli pomembni mednarodniban ki
Omladič je prepričan, da bo ena od takih zgodb že ome nje ni sejem Tehnoma oziroma v sklopu sejma energetski forum. Svoje prepričanje je podkrepil z ugotovitvijo, da so potrebe v energetiki in ekologiji v Makedoniji, Srbiji, Albaniji in na Kosovem velike. Tam so dobra podjetja, ki so pripravljena sodelovati s slovenskimi podjetji, potrebujejo pa tisto, kar je Slovenijo naučila Evro pa. »Prezreti ne smemo, da razvijamo Skopski sejem kot stičišče za posle, medije, trgovino oziroma za blagovne tokove, pretok izkušenj in znanja v JV Evropo. Nenazadnje to ne bo klasi čen sejem, ampak ga bomo nadgradili s številnimi strokovnimi predavanji ter poslovnimi srečanji. Povezali smo se z makedonsko agencijo, ki se ukvarja z energetiko, zamisel pa sta podprli še Svetovna banka in Avstrijska raz-vojnab anka.«
Na sej mu pri ča kujejo vse pomembnejše gospodarstvenike
GvidoO mladič:" Vsak dan potrjujemop ravilnosts vojih usmeritev,k ratkos poročilo 'Osrečujemo.P ovezujemo.
Razvijamo. Smo.'pa dokazujemo tudi vp raksi."
predvsem s področja energetike iz Makedonije in Slovenije, pa tudi nekaterih sosednjih držav. Od slovenskih so povabili k sodelovanju vse, za kate re menijo, da je sejem zanje izziv in da kot razvojno in mednarodno usmerjena podjetja lahko prenašajo izkušnje in znanje v tamkajšnje okolje.
Kot je še pove dal Omla dič, se bo Skupina Era na sejmu predstavila s svojim projektom, in sicer s projektom energetske postaje, plinske elektrarne na sami loka-
ciji Skopskega sejma. Ta naložba je vredna blizu 15 milijonov evrov. Glede na to, da so v okolju, v katerem je sedež Skupine Era, doma bogate izkušnje, znanje, razvojne usmeritve s področja energetike in ekologije, so v projekt na sejem Tehnoma in Forum energetike povabili najpomembnejša energetska in okoljska podjetja iz Šaleške doline: Premogovnik, Teš, Esotech Vele nje, ERI Co. Poleg njih bodo na sejmu sodelovale še nekatera druge slovenske družbe: elek-trodistribucijska podjetja, HSE, Petrol, Riko, Rudis, ETI Izlake, Smart Com, CM Celje, Obrt na zbornica Slovenije, Slovenska in Make don ska amba sa da, Koroška gospodarska zveza Celovec. Na pomembnem energetskem dogodku, ki je bil v Velenju pred meseci, pa so se dogovorili o prenosu znanja in izkušenj na trg JV Evrope še z najvidnejšimi velenjskimi in slovenskimi energetskimi strokovnjaki. »Prepričan sem, da bo poslovno-razvojni dogodek pomagal odpreti vrata za posle jutri ne le velikim slovenskim podjetjem, ampak tudi srednjim in malim, saj bodo ta lahko izkoristila sinergij-ski učinek našega skupnega nastopa v Makedoniji, kjer bosta prisotni še Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Energetska zbornica in še kdo,« je poudaril Gvido Omla dič.
Lastno podjetje, zakaj pa ne?
Velenje, 28. septembra - Pod okriljem Zavoda mladi podjetnik in sodelovanju s SAŠa inkubatorjem je v MIC-u potekalo brezplačno podjetniško izobraževanje z naslovom Lastno podjetje, zakaj pa ne? Izobraževanja na temo ustanovitve podjetja se je udeležilo izjemno veliko udeležencev.
Predavala je Lea Bevčič, ki predava tudi na seminarjih za pridobitev subvencije za samozaposlitev. Udeležence je vodila skozi celoten postopek ustanovitve podjetja. Ta se začne z zbiranjem informacij, kijih dobimo predvsem pri prijateljih, ki so že podjetniki, VEM točkah, obrtni zbornici, razvojnih agencijah, Zavodu mladi podjetnik, pri vašem morebitnem bodočem računovodji ali na ZZZS. Pri samem pridobivanju informacij je pomembno, da smo seznanjeni z Zakonom o gospodarskih družbah. Nadaljevala je z opisom različnih oblik podjetij, njihovimi prednostmi in primerjavami, med katerimi sta najpogostejši obliki, ki se ustanavljata v Sloveniji, s. p. in d.o.o. Slišali smo marsikateri primer iz realnega življenja, izogniti pa se nismo mogli niti obdavčitvam in računovodstvu, ki večini podjetnikov na začetku povzročajo preglavice. Predavanje je sklenila s subvencijo za samozaposlitev v višini 4.500 evrov, ki jo lahko pridobi vsak, ki je prijavljen na ZZZS in se udeleži delavnice Priprava na samozaposlitev, se nato registrira kot s.p. ali kako drugo podjetje in je tam zaposlen najmanj 24 mesecev.
■ NikaP enšek
Eleganten videz ine legantenk oncept
Celje - Danes, v četrtek, bo modna blagovna znamka „Ann Christine" odprla svojo prvo trgovino v Sloveniji. Ann Christine je modna blagovna znamka za samozavestne mlade ženske. Elegantne, zapeljive, eksotične in ležerne po sprejemljivi ceni. Številni modni vrhunci in posebej izbrana prodajna ponudba te modne znamke vas pričakujejo na 600 kvadratnih metrov. Predstavniki Ann Christine vas bodo razvajali ves dan z različnimi ugodnostmi.	■
KULTURA
S. oktobra 2009
Knjižnica, ki se prilagaja trendom
Knjižnica Velenje j e prej ela Čopovo diplomo za svoj e uspešno delo in posodabljanje opreme in gradiva - Število članov in izposoj a gradiva še v porastu - Letno pripravij o okoli 360 prireditev
Čopova diplo ma
Velenje - »Prva bukvama v Šaleški dolini - delovala je v Šoštanju -se omenja v letu 1854. Mi pa smo mejnik začetka Knjižnice Velenje postavili v šolsko leto 1934/35, ko je naš znani zbiratelj in učitelj Fran Mlinšek postavil prvo javno knjižnico v šoli. Po drugi vojni sta bili leta 1961 hkrati v Velenju in Šoštanju ustanovljeni samostojni knjižnici, ki sta se združili leta 1970, leta 1975 pa je sledila združitev v Kulturni center Ivana Napotnika. Pod tem okriljem je delovala do reorganizacije leta 2004. Od lanskega maja pa je Knjižnica Velenje samostojen javni zavod,« nam je zgodovino knjižničarstva v Šaleški dolini na začetku pogovora obudil direktor Knjižnice Velenje Vla do Vrbič. Ta je v torek zvečer, skupaj z zaposlenimi, v Mariboru prevzel državno priznanje - Čopovo diplomo. Zato smo z njim poklepetali tudi o delovanju Knjižnice danes, saj je prav to bilo razlog za dobljeno priznanje.
Velenj ska knjižni ca je sploš na in izobraževalna knjižnica. Pod streho tega javnega zavoda delujejo enote knjižnice v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Približno 80 % potreb prebivalstva doline »pokriva« Velenje, 13 % Šoštanj, 7 % pa Šmartno ob Paki, kjer so pred kratkim dobili nove prostore. Opažajo, da seje z njimi začel povečevati tudi vpis novih članov, boljši so pogoji za delo, pa tudi ponudba je večja. K temu Vlado Vrbič doda: »V Knjižnici Velenje skrbimo za
osnovno knjižničarsko dejavnost in tudi izobraževanje. V zadnjih dvajsetih letih tudi natančno beležimo, kaj se pri nas dog aja; za leta od 1988 do 2008 ugotavljamo, da
Vlado Vrbič:» Čopove nagradep onavadid obijo posamezniki, zato smo je toliko boljv eseli.«
se je obisk pove čal za dva in pol krat, število izposojenih knjižničnih enot pa kar za trikrat. Temu primerno se je povečal tudi letni prirast gradiva - za dvakrat.«
Večkrat pretesno
Stari objekt Knjižnice Velenje je bila prva stavba v Sloveniji, ki je bila zgrajena prav za potrebe knjižnice. Odprli so jo leta 1970. »Ob odprtju so računali, da bo stavba, v kateri je danes Galerija Velenje,
zadoščala za potrebe prebivalstva 20 do 30 let. Ker je prebivalstvo hitro raslo, smo aktivnosti za izgradnjo nove knjižnice začeli že leta 1988, v nove prostore v Centru Nova pa smo se preselili septembra 2005. Pogoji dela so sedaj veliko boljši, delo smo lahko organizirali drugače. Obiskovalcem smo zagotovo prijaznejši, sledimo pa lahko tudi vsem sodobnim trendom v knjižničarstvu.«
V Sloveniji je velenjska Knjižnica med najboljšimi na področju domoznanstva. »V zadnjem času smo digitalizirali video gradivo, fotografije, zvočne posnetke, ki jim imamo kar 1100. Vemo, da moramo slediti času. Če ne bomo, ljudje ne bodo več hodili v knjižnico. Ljudje iščejo vse več drugačnih informacij, tudi izposoja avdio in video gradiva se stalno povečuje. Zelo dober obisk pa imamo tudi »na računalnikih«, kjer omogočamo povezavo z internetom,« nam pove Vlado Vrbič in doda: »Danes nas je skupaj zaposlenih 22, imamo okoli 10 tisoč članov, od tega nekaj več kot 8000 v Velenju. Lani so nas obiskali 132-tisočkrat, izposodili so si okoli 340 tisoč enot gradiva. Naj dodam še to, da smo lan sko leto kupili 11 tisoč novih knjig.«
Ker je knjižnica tudi srečevališče ljudi, pripravljajo veliko prireditev. »Imamo veliko skupin ljudi z različnimi interesi. Srečujejo se lahko tudi pri nas, v prostorih Knjižnice, kjer letno pripravimo kar 360 prireditev. Nekaj je tradicionalnih; že
Letos mineva 75 let od začetkov knjižničarstva v Šaleški dolini. Knjižnica Velenje se ob tem jubileju veseli državne nagrade, ki so jo prejeli v torek zvečer v Mariboru, na vsakoletnem srečanju slovenskih bibliotekarjev. Čopovo diplomo, ki jo le redko dobi inštitucija, so prejeli za odlično delo in opremljenost knjižnice. Direktor Knjižnice Vele nje Vla do Vrbič nam je povedal, zakaj so jo dobili: »V zadnjih 20 letih smo naredili veliko stvari; bili smo med prvimi v Sloveniji, ki smo računalniško posodobili izposojo gradiva, vzpostavili skupni katalog. Veliko smo naredili na področju prostorov; v Šoštanju in Šmartnem ob Paki smo se selili dvakrat, v Velenju pred štirimi leti, še pred tem smo preselili otroški oddelek. Hkrati s tem smo se tudi tehnološko posodabljali in izobraževali sodelavke in sode lavce. Danes nas je 22, sprememba na področju strokovne izobrazbe je velika, saj imamo kar 9 diplomiranih bibliotekarjev.« Gre za pridobitve, »ki so širšega družbenega pomena in prispevajo k gradnji bibliotekarske teorije in prakse.« Približno tako je zvenela obrazložitev ob podelitvi Čopove diplome Knjižnici Velenje.
tretje leto pripravljamo pogovore z znanimi ljudmi. V zadnjem letu smo vabili predvsem domačine in tako prispevali k praznovanju 50-letnice sodobnega mesta,« doda Vlado Vrbič.
■ BojanaŠ pegel
Uspehi učenk Glasbene šole Velenje
Učenki Glasbene šole Velenje Urška Šehič in Urška Sušec sta bili letos izjemno uspešni na mednarodnih tekmovanjih.
Pod mentorstvom profesorice Mojce Volavšek sta v disciplini duo harmonik tekmovali na 5. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Moravskih Toplicah maja letos in preje li 1. nagra do ter denarno nagrado za največje število osvojenih točk znotraj kategorij B in C.
Po skupni odločitvi s profesorico so se v začetku septembra začele priprav-
ljati za nastop na VII. mednarodnem natečaju 'Fisa...Armonie' kije potekalo od 2. do 4. oktobra v Trstu v Italiji. V kategoriji komorna glasba sta prejeli 1. nagrado.
Urški sta bili zelo veseli skupnega uspeha in ponosno sta prejeli diplomo ter pokal na zaključnem koncertu prvo-nagrajencev v nedeljo, 4. oktobra.
Ta uspeh je zagotovo dodatna motivacija za delo in igranje klavirske harmonike ter doseganje še boljših rezultatov.
Urški navdušujeta.
Rudarski oktet na gostovanju na
Nizozemskem
Velenje, 30. septembra - Rudarski oktet Velenje, katerega umetniški vodja je Dani ca Pireč nik, v letošnjem letu slavi 30-letnico delovanja, obeležil jo je junija s slavnostnim koncertom.
V sklopu aktivnosti jubilejnega leta se je oktet med 1. in 4. oktobrom mudil na gostovanju na Nizo-zem skem, kamor je odšel na povabilo Antona J. Kropivška, skladatelja in dirigenta pevskega zbora Zvon, ki deluje na Nizozemskem in letos praznuje 80-letnico delovanja. Med gostovanjem so na koncertih nastopili skupaj z moškim
pevskim zborom Oranje, oktetom Povodni mož in zborom Zvon.
V nedeljo, 11. oktobra, pa bo Rudarski oktet v domu kulture Velenje gostil 130-članski kraljevi
nizozemski pevski zbor Mastre-echter staar pod vodstvom dirigenta Paula Vonckena, ki prihaja iz najstarejšega nizozemskega mesta Maastricht. Koncert kralje-
vega zbora, ki je bil ustanovljen leta 1883, se bo pričel ob 17.30. Vstopnine ne bo.
i i ;r
KOLONA
Ni ga junaka, ki bi vedel, kaj nas čaka
Bojan Pavšek
Že kot otrok sem oboževal pogled na megastrukture. Najprej je bila to zame Efe stolpnica, kot brucu kar celotno mesto Ljubljana, in ko sem odkril še neslutene možnosti potovanja po svetu, teh megastruktur ni bilo ne konca ne kraja. Značilnost megastruktur v prostoru je predvsem v tem, da s svojo velikostjo nadvladajo okolico. S tem postavijo nove mejnike v perspektivi in dojemanju prostora. Ponavadi jih ravno zaradi svoje impozantnosti, kije človeku fasci-nantna že zgolj zaradi primerjalnega merila med njim in strukturo, označijo za svetovno čudo. Gotovo so večini poznane kamnite perfekcije Egiptovskih piramid ali pa morda harmonija v železu avtorja Gustava Eiffela, ki s ponosom krasi skoraj vsako razglednico Pariza. Hladni ne boste ostali niti ob pogledu na jez Hoover ali pa se vam bo domišljija prebudila med tem, ko boste zvijali vratove proti kualalumpurskima dvojčkoma.
Tudi na lokalnem področju čudom sveta nismo ostali dolžni. V zaledju Šaleške doline je namreč zrasla termoelektrarna Šoštanj - TEŠ. S svojim nastankom je bistveno spremenila podobo zahodnega dela Šaleške doline. Prostorska elektrarniška struktura je ostala domala nedotaknjena vse do današnjih dni. Romantične poglede na Velenje ali Šoštanj skoraj vedno predirljivo zmotijo betonske cigare z rdečimi obročki in asimpatično barvo dima, ki se vije iz njih. Tudi šumeča zvočna zavesa proizvajanja elektrike se nepretrgoma vrinja v naš sluhovod. Na Šoštanj so in še padajo sence dimnikov, a zavoljo tega svetloba prodira v marsikateri slovenski dom ravno zaradi elektrike iz Termoelektrarne Šoštanj. Tako se je energetska »pravljica« odvijala vse do današnjih dni. Zdaj pa bo nastopil čas številke šest. Novega bloka termoelektrarne Šoštanj. Novih tehničnih zmogljivosti. Novih delovnih mest. Nove, podaljšane prihodnosti termoelektrarne Šoštanj. Vse se sliši lepo in prav. Slovenija vas potrebuje. TEŠ Feel Slovenija! Kje pa v tej zgodbi nastopi mesto Šoštanj?
Tukaj se, žal, pravljica poda v nekoliko bolj temačne vode. Šoštanj bo namreč odigral le vlogo opazovalca degradacije samega sebe za potrebe Slovenije. Že samo gradbena dela v elektrarni in njeni okolici bodo vsaj za nekaj let ohromila glavno šoštanjsko cestno arterijo. Tako bo potrebno za infuzijo mestnega središča najti druge alternative. Številčnost delovne sile iz bližnje okolice in bolj oddaljenih krajev bo najmanj za tretjino povečala število prebivalcev v samem mestu. Hipoma! To je za vsako mesto tako bivanjski kot kulturni šok, od katerega si mnoga niso opomogla še več let. Kvalitetna multikultur-na pestrost mestnih organizmov slovi po tem, da se je desetletja z drobnimi koraki rodila harmonija različno mislečih, ki sobivajo v
sožitju (šolski primer za tovrstno evolucijo je Toronto v Kanadi). Kaj pa ekologija? Novi sistem naj bi bil bolj ekološko osveščen in škodljive emisije minimalne. Nove pridobitvene kapacitete električne energije pa precej večje kot obstoječe. Skratka, porabili bomo lahko še več elektrike. A ni to the best? Mogoče je vredno ob tej cinični pripombi razmisliti raje o spodbujanju osveščenosti, kako varčno ravnati z energijo in spodbujati realizacijo vizij o obnovljivih virih energije.
Kljub določenim neodobravanjem posameznikov ali političnih strank so dela stekla. Upravni del je skoraj že pod streho, ostala infrastruktura se pripravlja na gradbeno umestitev. Ljudje, vključeni v projekt, vedo povedati, da je pot rojstva novega bloka šest trnova in da morajo preskakovati marsikatera polena, ki jim jih mečejo pod noge. Osebno mislim, da tovrstne intervencije mečejo polena materi naravi, kipa jih v današnjih časih globalnega segrevanja vedno težje preskakuje. A ne pozabite, narava je megastruktura, kije nismo ustvarili mi in nam ob takšnem odnosu ne bo ostala dolžna. Mega dolžna.	■
107,8 MHz
täonjSKÜ lOO CAS©POSDOl M® Z AIOZ
Aktualne informacije iz stanovskega životarjenja
Tako je namreč članom napisal predsednik Aktiva novinarjev celjske regije Miran Korošec v dopisu, v katerem nas obvešča, da gobarski piknik bo. In to prihodnji petek na »starem placu«. Vabilo s podrobnim dnevnim redom še sledi.
Druga informacija je povezana z razpisom upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije glede letošnjih novinarskih nagrad bratstvo enotnosti. Predsednik aktiva čaka na čistopis razpisa, nam pa priporoča, da do takrat razmišljamo o morebitnih predlogih za nagrajence v svojem okolju. Nagrade in srebrnike »Sapere aude« za 25-letno trpežnost pa bo društvo podelilo na letošnjih Novinarskih dnevih, ki bodo predvidoma v drugi polovici prihodnjega meseca v Ankaranu. Nazadnje je bila pred dvema letoma med nagrajenci iz naše časopisne in radijske hiše novinar-
ka Milena Krstic-Planinc, čez 5 let se obeta novi-narkiB ojaniŠ pegel.
Prav tako nas je predsednik Korošec seznanil, da nas čaka še najzahtevnejši projekt leta PIPEC, glasilo aktiva. Vrsto let ga je aktiv izdal pred poletnimi dopusti, zaradi gospodarske krize pa smo izdajo preložili na jesen.
O čem takem v našem kolektivu glede Almanaha ne razmišljamo. Nasprotno. Počasi že oblikujemo skupino, ki bo vodila aktivnosti, pripravila vprašalnike za podjetja, društva, politične organizacije, klube ..., skratka za vse, ki so ali še bodo do konca leta z različnimi dogodki oblikovali življenjski in delovni prostor prebivalcev Šaleške doline. Že danes vabljeni k sodelovanju.
■ tp
... na kratko...
PIKA BOŽIČ KONTREC
Na radijske postaje prihaja nova skladba Pike Božič Kontrec z naslovom Med nama nekaj še živi. Po skladbah Eno in Zlomljena na tleh je to že tretji single s Pikinega aktualnega albuma Shine, ki je izšel junija letos.
MIRNA REYNOLDS
Po sko raj letu dni se nek da nja foxyca vrača na sceno s skladbo Punčka iz porcelana. Skladba je nekoliko drugačna, kot smo jih bili od nje doslej vajeni. Gre namreč za bala do, za kate ro je glasbo napisal Domen Kumer, besedilo pa Mirna sama. V skladbi gostuje tudi pevec Soulgreg.
ZLATKO
Ena na ena, Zlatkov tretji single z aktualne plošče Svet je lepši je posvečen ljubezni do žoge - predvsem do košarke, tiste ulične, ki je doma tudi v Fužinah, od koder prihaja ljubljanski raper. Zlatko je tudi ambasador projekta Verjemi v svoj koš, skladba pa je prišla v času, ko je košarka v Sloveniji spet zelo popularna.
EROS
RAMAZZOTTI
Italijanski pop zvezdnik bo 19. novembra nastopil v ljubljanski dvorani Tivoli. Veliki koncertni spektakel bo v sklopu nove turneje ob izidu plošče Ali e radici, ki jo je Eros Ramazzotti izdal konec letošnjega maja, seveda pa na koncertu ne bo manjkalo tudi njegovih največjih uspešnic.
EVA HREN & SLAD CO RE
V oktobru so se uvrstili med 20 naj bolj ših albu mov evrop ske glasbene lestvice World music Chart, na katero so uvrščene skupine z vsega sveta (teh je 157), ki žanrsko večinoma spadajo v etno-pop kategorijo. Lestvico sestav lja sku pi na 50 glas be nih urednikov radijskih oddaj iz 23 evropskih držav v okviru združenja EBU.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	NICKELBACK- Never Gonna Be Alone
2.	LILY ALLEN - Fuck You
3.	MIKA - We Are Golden
Kanadska pust grunge zasedba Nickelback se je doslej predstavila že s kar nekaj melodičnimi rock uspešnicami, kot so Rockstar, How You Remind Me, If Everyone Cared in drugimi. Lani je izšel njihov album Dark Horse, šesti studijski album, kije doslej postregel s singli Gotta Be Somebody, If Today Was Your Last Day in I'd Come For You. Tokratna zmagovalka pesmi tedna v pro-gra mu Radi a Vele nje pa je nova sklad ba s tega albu ma Never Be Alo ne.

5 te
m
/
mi m
Radio Velenje
^LESTVICA DOMA
Ü
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Vesele Štajerke - Za vsak slučaj
2.	Boštjan Konečnik-Tota naša vinska klet
3.	Modrijani-Vila z neba
4.	Rudi Šantl - Vejnec skuznatih rouž
5.	Ans. Kolovrat - Ne obračaj se v slovo
6.	Tapravih 6 - Jesensko cvetje
7.	Ans. Prosen - Pozna se, da smo mladi
8.	Nejc Pačnik-Venček svetovnih uspešnic
9.	Ljudske pevke Pušeljc - Klepetulje
10.	Trio Špica - Imela sva sanje
■
... več na: www.radiovelenje.com
Glasbene novičke
Vrača se Ali En
Petnajst let po izidu njegovega prvenca Leva scena in desetletje po objavi drugega albuma Smetana za frende se na glasbeno sceno vrača Ali En. Ob dvojnem jubileju je kontroverzni slovenski raper, ki že kar nekaj let uporablja ime Dalaj Eegol, napove dal kraj šo turnejo po slovenskih klubih. Začel je v mariborskem Štuku, na koncertni repertoar pa je uvrstil skladbe z obeh
albumov, kot so Burek (Sirni & mesni), Stremetzky, Hašiš, Zadeta si bela Ljubljana, Who' s the real Kekec in drugih, ki se jih še dobro spomnimo. Na turneji ga v živo spremlja bend, po mariborskem koncertu pa se bo karavana tako imenovane leve scene ustavila še v Ljubljani (10.10.), Portorožu (31. 10.) in Novi Gorici (6. 11.).
Očetov seznam
Pevka in tekstopiska Rosanne Cash bo 6. oktobra izdala svoj dva-
Legendarna hrvaška rock skupina Parni valjak se bo po štirih letih vrnila na koncertne odre in 29. novembra v Dubrovniku začela novo tur nejo, so poro ča li hrvaški mediji. Prejšnjo sredo je skupina, ki se ponaša z več kot tridesetletno kariero, v enem od zagrebških lokalov predstavila novo pesem in najavila koncerte v devetih hrvaških mestih. Po besedah vodje skupine Huseina Hasanefendica Husa so ugotovili, da kemija med člani še obstaja, pevec Aki Rahimovski pa je dodal, da bodo nadaljevali vaje v enaki šestčlanski zasedbi, kot je bila pred štirimi leti. Sicer pa je napovedal, da se bodo vokalno in inštrumentalno okrepili, ker predvidevajo, da bodo njihovi koncerti trajali približno tri ure. Zaenkrat niso napovedali novega albuma, na koncertih pa bodo poleg številnih uspešnic iz tridesetletne kariere igra li tudi dve novi pes mi -Nakon svih ovih godina in To sam stvarno j a.
Poleg Dubrovnika je Parni valjak napove dal kon cer te še v Spli tu, Zadru, na Reki, v Osijeku, Zagrebu, Varaždinu, Pulju in Karlovcu, kjer bodo zaključili turnejo 26. decembra.
Brazil je zares iz Brazilije
Letošnje leto je nedvomno Alyi-no. Koncerti, nov album, nove skladbe z videospoti... Po koncertnem poletju in težko pričakovanem izidu albuma Non Stop se je Alya svojemu občinstvu predstavila še z nekoliko drugačno skladbo Brazil, ki jo lahko slišimo na radijskih valovih po vsej Sloveniji. Da zveni drugače, ne preseneča. Gre namreč
za priredbo velike brazilske uspešnice, pod katero se podpisujeta avtorja Mauro Jr Xande in Helin-ho Do. Alyin producent Zare Pak je pesem slišal na dopustu v Braziliji, kasneje pa predlagal, dajo pre-pesni in na novo aranžira. Dodali so še slovensko besedilo, in ko so bile urejene formalnosti, je snemanje hitro steklo, tako daje skladba našla svoje mesto na albumu Non Stop!. Priredba naj bi bila menda všeč tudi brazilskim avtorjem.
Danes Magnifico
Danes zvečer (četrtek, 8. oktobra) ob 20. uri bo v domu kulture Velenje nastopil Magnifico in njegov Balcountry Quartet. Slovenski zvezdnik s spremljevalno zasedbo na turneji po Sloveniji predstavlja svoje skladbe v nekoliko spremenjenih aranžmajih. Gre za akustične različice njegovih največjih
uspešnic, pri izvedbi katerih poleg Magnifica v zasedbi Balcountry Quartet sodelujejo še kitarist Robert Pikl, kontrabasist Anže Langus Dagi in bobnar Aleksaner Pešut Schatzi, sicer Magnificov brat. Akustična izvedba je nekakšen koktajl jazza, countryja, začinjenega s ščepcem balkanskih ritmov. Pričakujemo lahko pravo pašo za ušesa, ekipa pa napoveduje prijetno, sproščeno ter intimno ozračje, ki ga bo Magnifico še nadgradil s svojevrstnim humorjem.
najsti studijski album z naslovom The List. Na njem bodo sodobne interpretacije dvanajstih klasičnih skladb, izbranih s seznama najpomembnejših country melodij, ki ga je sestavil njen pokojni oče, legendarni Johnny Cash leta 1973. Od tod tudi naslov albuma The List (Seznam). Produkcijska obdelava in aranžma sta delo dobitnika grammyja Johna Leventhala, sicer Rosanninega moža, ki je poprijel tudi za kitaro. The List vključuje Rosanine priredbe pesmi različnih izvajalcev, od Hanka Williamsa, preko Jimmieja Rodgersa do Boba Dylana. Na plošči se pojavljajo tudi gostje, kijih Casheva zelo spoštuje: Bruce Springsteen, Elvis Cos-tello, Wilco's Jeff Tweedy in Rufus Wainwright.
Po štirih letih Parni valjak spet na odrih
8. oktobra 2009
^ Da znaj o res ubrano zapeti, so minuli petek dokazaji člani skupine, ki se imenuje Kvintet po domače. Možje so vsi doma za Velenjskim gradom In že od nekdaj zaljubljeni v ubrano petj e. To, da so dobri, so dokazali na regijskem srečai nju ljudskih pevcev in godcev v Bistrici ob Sotli, kjer se j e ob njih predstavilo še 10 skupin Iz koroške !n celjske regije. Da so tudi sicer prijate!ji, pa so predl stavniki Velenja znali pokazati tudi na odru - te poglejte jih!
P Milan Goršek, znan oštir Iz Zavoj denj, si bo v teh dneh kar malo spočil. »Ko gobe rastej o, zame ni počitka. »Pokličejo« me že, ko se šele dobro začne daniti. No, zaenkrat bodo nehate rasti. Kot pribito drži, da rastejo te do polne lune. Ta pa je v nedejjo prevzete »oblast« na nebu. A tegate junaka sem še našel. Lep, a ne?«
4 Danilo Verzelak, zastopnik Pivovarne Union, Damijan Ločičnik - voznik reševalnega avtomobila, vodja reševalcev na Golte, predsednik vaške skupnosti Podgora in šmarški svetnik ter župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek (od leve proti desni) so »užgali« debato; na kakšno temo, čvek ne ve. Vsekakor pa mora biti govorni »prispevek« župana glede na pozornost ostalih dveh zelo zanimiv. Morda Podgoršek svetuje Ločilniku: "Veš Damijan, če boš res kandidiral na naslednjih županskih volitvah, potem ti povem, da boš moral čim prej opustiti kakšnega konjička. Saj veŠ Ljudje vse vidijo in vse vedo."
In les je spet »spregovoril«
Tokrat 36. Mala Napotnikova kiparska kolonij a zadnjič v Zavodnjah -Kje bo stalna razstava odličnih lesenih kipov in plastik, še ni znano Mladi kiparj i tudi letos presenetili z idej ami in izdelki
Zavodnje nad Šoštanjem, 2. in 3. oktober - Ob koncu minulega tedna je v dvorani in okolici doma krajanov ter nekdanje osnovne šole vladalo ustvarjalno razpoloženje. Kot vsako jesen so se tudi letos tam zbrali mladi kiparji in njihovi mentorji, ki so v slabih dveh ustvarjalnih dneh dokazali, kako lep in zanimiv material je les, v katerem je ustvaijal tudi kipar Ivan Napotnik. Z izdelki, ki so jih v soboto ob 14. uri predstavili staršem in ostalim obiskovalcem, pa so tudi tokrat pozitivno presenetili. Marsikdo od obiskovalcev bi njihove skulpture ali male plastike z veseljem odnesel domov in postavil na vidno mesto.
Čeprav je v petek precej deževalo, ude ležen cev kiparske kolo nije to ni preveč zmotilo. Delavnico so si ustvarili v dvorani doma krajanov, kjer sta se jim pridružila tudi člana Šaleških likovnikov Franc Ravnjak in Milan Matko, že v soboto dopoldne pa so nekateri svoje izdel ke dokon ča li na pro stem. Potem so jih postavili v eno od učilnic nekdanje podružnične šole in z veseljem predstavili javnosti. Ob dej stvu, da so tudi letos izjem no presenetili, kar nam je zatrdil tudi mentor kolonije, akademski kipar Silvo Kretič iz Ljubljane, in pod vodstvom svojih likovnih pedagogov učenci vseh osnovnih šol iz Šaleške doline in njihovi vrstniki iz OŠ Prebold - skupaj jih je bilo 34 - izdelali odlična dela, bi bilo prav, da jih čim prej vidi še več ljudi. Nastalo je 14 kipov ali malih
plastik iz lesa, ki med kiparji ne velja za eno staven mate ri al. Dela bodo prenesli tudi v dolino, kam in kje jih bo mogoče videti, pa bomo še poro ča li.
Poslejk olonija v dolini
Kot nam je povedala predstavnica organizatorjev Tinca Kovač iz MZPM Velenje, so se vNapotniko-vem rojstnem kraju verjetno tokrat zbrali zadnjič. »Prevladuje mnenje, da bi Napotnikovo kiparsko kolonijo odslej pripravljali v dolini. Možnosti je več; morda bo potekala v
Silvo Kretič je bil tokrat že drugič mentor kolonije.
Šoštanju, morda v Velenju, morda bomo spreminjali kraj izvedbe. Pravzaprav se mi to ne zdi tako pomembno, bolj to, da se tradicija kiparjenja v lesu med otroki nadaljuje, saj s tem nadaljujejo tudi Napotnikovo izročilo. Na naših kolonijah nastajajo izredno kvalitetna dela, otroci pa
resnično uživajo. Zato želimo, da se s tem, ko bodo v Zavodnjah porušili dom krajanov in nekdanjo šolo, kolonija ne konča.«
Dejan Cigler in Matic Kolo bar sta bila gosta iz OŠ Prebold, ob koncu kolonije pa sta bila vidno zadovoljna: »Kako bo izgledalo
delo, si nisva znala natančno predstavljati, vse tukaj naju je pozitivno presenetilo. Skulpturo sva ob vodstvu mentorice ustvarila sama, z izdelkom sva zelo zadovoljna. Delala sva klasično, s kladivom in dletom. To je bilo po svoje naporno, ker nisva bila vajena kiparjenja v lesu, a potem, ko sva veščino osvojila, je bilo zelo zabavno. Najina skulptura prikazuje dve roki, ki si pomagata. Želela sva prikazati prijateljstvo in ljubezen, ki sta danes zelo pomembna.
Blažka Pergovnik je le ena od treh deklet iz OŠ Šalek, ki so tokrat ustvarjale na kiparski koloniji. »Izbral nas je naš učitelj Boris Obli-šar, ki nam je tudi veliko pomagal. Skupaj smo prišle do ideje, da ustvarimo nekaj na temo krogov. Želele smo, da naredimo nekaj drugačnega, in mislim, da nam je uspelo. Ob delu smo se prilagajale dru-
Ekipa OSP olzela
ga drugi in upoštevale zamisli vseh treh, če se nismo mogle odločiti, pa smo za mnenje prosile še našega učitelja. Moram reči, da so mi letos vsa nastala dela zelo všeč.«
Akademski kipar Silvo Kretič, ki je bil tokrat mentor kiparske kolonije drugo leto zapored, nam je pove dal: »Že lansko leto sem bil nad ustvarjalnostjo mladih zelo presenečen, zato sem letos z veseljem spet prišel. V lesu žal pri rednem pouku učenci delajo zelo malo, saj nimajo pogojev za to, zato je to zanje svojevrsten preizkus. Moja vloga je predvsem vtem, da svetujem v likovnih, teoretskih zadevah, tako mentorjem kot mladim. Danes je zanimivo, da ni več toliko klasičnega klesanja v les, ampak se mladi poslužujejo sestavljanja, kar je v duhu časa. Klasične tehnike žal izginjajo.«
■ BojanaŠ pegel
Ogrožen velenjski standard
Te dni j e veliko slišati, da j e velenjski standard po svoje ogrožen. Ogrožali naj bi ga drugi Velenjčani ali okol ičani, zato so bili potrebni posebni ukrepi. Mislimo seveda na poslopje Standarda, ker j e zaradi gradnje novega Mercatorj a padel standard parkiranja.
Ena kri za je premalo
Gospodarska kriza je za Slovence očitno prema!). Pa j e prišlo še do politične. Deloma tudi zaradi gospodarske oziroma političnih očitkov o nepravilnem reševanju gospodarske.
V	Gorenju spet sku paj
V	Gorenju so vendarte prišli skupaj. Mnogi pričakuj ej o, da bodo tudi ostaji.
Čuda in čudesa
Velenje je dobijo Veleja-park in novo avtobusno postajališče. Oboje za mnoge Velenjčane res čudno slovensko besedišče.
Spo ri spr li Slovence
Slovenskohrvaški spor zaradi meje je sprl ln razmej il tudi Slovence.
Pre ma lo lukenj
Čeprav mnogi pravijo, da je v naših zakonih ln ostalih predpisih še veliko lukenj, mnogim lukenj vendarle zmanjkuj je. Zaradi zategovanja pasov nam zmanjkuj e lukenj na njih. V času krize so očitno primernejše naramnice.
Cepljenje za vse
Ob začetku cepljenja proti navadni ln novi gripi nekateri znova ponavljajo dvome o popolni učinko-vilosti tovrstnega cepljel nja. A to vsaj nekaterim pomaga, za mnoge tegobe, ki nas mučijo, cepljel nja sploh ni.
Velenjski produkt
Slišim, da naj bi bila Pika Nogavička oziroma Pikin festival najbolj prepoznaven velenjski produkt. Ima celo mednal rodne razsežnosti.
Vinotrki v vinoto ku
Zakorakali smo v letošnji vinotok. Tisti, ki preveč točij o, povzročij o veliko vinotlkov. Ampak to v vseh mesecih, ne le v vinotoku.
PRILOGA VARČEVANJE
VARčEvAnjEjE P dO USPEHA
Ne glede na to, ali so vaši prihodki večji ali manjši, ni razlike. Vsak želi ohranjati in oplemenititi svoje premoženje. Kako ob finančni krizi, strmih padcih vrednostnih papirjev in nizkih obrestnih merah varčevati, da bi v prihodnosti imeli nekaj več? Varčevanje omogoča vsa ko mur, da pos ta ne in ostane uspešen, da doseže lastne finančne cilje. Ne glede na starost je pomembno le, koliko denarnih sredstev namenjate varčevanju, saj sami prihodki ne zagotavljajo rasti premoženja, ampak vam ga zagotavlja le varčevanje. Več kot posameznik varčuje, hitreje
napreduje. Ce pa hkrati z denarjem, namenjenim varčevanju, sestavite še ustrezen finančni načrt, varčevanje postane ključ do uspeha. Več kot boste privarčevali, več boste lahko investirali. Več kot boste investirali, več možnosti imate za dodatne prihodke in več možnosti za uspeh. Da bi postali bolj uspešni čim bolj varno, je najboljša pot načrtovano varčevanje. Če se težko odločate, kakšno obliko varčevanja izbrati, preberite današnjo prilogo, v kateri je na voljo nekaj mož-nos ti, ali pa se za nasvet obrnite na kakšnega finančnega svetovalca.
• • • • •
/o; o J? ^
Trgovanje z naložbenim zlatom in drugimi plemenitimi kovinami
V mesecu varčevanja vsakemu kupcu plemenitih kovin v vrednosti nad 5.000 eur podarimo srebrni kovanecDunajski filharmonik.
Varčujte v banki brez okenca
Diba je spletna banka v pravem pomenu besede, brez poslovalnic in brez okenc. Odprtje računa pri Dibi je preprosto in povsem brezplačno. Brezplačno in preprosto je tudi poslovanje z Diba računom, ki v celoti poteka preko spleta. V kolikor boste želeli varčevati, vam ne bo več potrebno iti v banko. Na spletni strani www.diba.si lahko sami izpolnite pogodbo o odprtju Diba računa ter z oddajo pogodbe na pošti pridobite tudi kvalificirano digitalno potrdilo za varno poslovanje. Z odprtjem Diba računa boste varčevali, vaša sredstva bodo visoko obrestovana, pri tem pa ne boste vezani in boste lahko vaša sredstva kadarkoli dvignili. Obresti na Diba računu so primerljive 1- do 3-mesečnim depozitom, glede na dnevno razpoložljivost sredstev pa lahko Diba račun primerjamo tudi z običajnimi transakcijskimi računi, kjer so sredstva le minimalno obrestovana. Za odprtje in poslovanje z Diba računom morate imeti le elektronski naslov, mobilni telefon ter odprt račun pri eni izmed bank, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev. Pri poslovanju z Diba računom vam bo 24 ur na dan in vse dni v letu na voljo tudi klicni center, ki vam bo nudil strokovno pomoč in visokokakovostni servis. Sredstva na Diba računih so zajamčena skladno z avstrijsko zakonodajo, zato se vam za varnost vaših sredstev ni potrebno bati. Na spletni strani www.diba.si bo v prihodnjih tednih predstavljena nova ponudba za otroke, mlade in starejše od 60 let. Pripričaj-te se! Odprite Diba račun in razmigajte svoje finance!*
www.moro.si
T: 01/530 44 08
ni k o L i sami
107,8:
t
Ct
W\o\e
7\v\\en\e-
PRILOGA VARČEVANJE
8. oktobra 2009
Skladi - primerna oblika varčevanja na dolgi rok
Skladi so primerna oblika varčevanja na dolgi rok in ne za kratkoročno doseganje naložbenih ciljev. Pomembni so tudi zaradi različne razpršitve portfelja med različne oblike naložb in med različne naložbene politike. Za vsakega vlagatelja je zelo dobro,
da vlaga v skladu s svojimi finančnimi cilji in v skladu s stopnjo tveganja, ki jo je pripravljen sprejeti. Daljše, ko je predvideno obdobje varčevanja, večje tveganje si lahko vlagatelj
privošči, ker se z leti varčevanja povečuje verjetnost pozitivnih donosov. Kot dolgoročno obdobje, kije primerno za nakup tveganih naložb, je mišljeno obdobje vsaj des-tih let.
Kapitalski trgi so bili v letu 2008 v znamenju velikih padcev tečajev na vseh svetovnih borzah, kar je povzročilo veliko negotovost in omajalo zaupanje vlagateljev. Kdaj se bo stanje izboljšalo, je težko reči. Tako kot se je kriza najprej pokazala na kapitalskih trgih in šele nato v realnem gospodarstvu, se bodo prvi znaki gospodarskega okrevanja najprej pokazali na kapitalskih trgih.
Najboljše razmerje med vložkom in donosom doseže tisti vlagatelj, ki v času krize ne preneha vplačevati rednih mesečnih vložkov v sklade, ampak jih poveča - in tako kupuje enote premoženja skladov po privlačnih nizkih cenah. Vedno, še posebno v času velike borzne negotovosti, naj vlagatelji pred naložbeno odločitvijo trezno presodijo, kaj storiti. Še najbolje je, da poiščejo nasvet finančnega svetovalca, sploh tisti, ki menijo, da so že v začetku prevzeli veliko tveganje, ali če so se medtem spremenili njihovi cilji ali finančni položaj.
r


'm
%
11
i
m
Zelo privlačni potrošniški krediti z dodatnimi ugodnostmi v dvoje
Izjemni ponudbi potrošniških kreditov se je težko upreti. Zato obiščite poslovalnico Abanke, povprašajte za informativni izračun in izberite kredit, ki vam najbolj ustreza. Krediti so namenjeni tako obstoječim kot novim strankam, posebne ugodnosti pa vas čakajo, če pridete v dvoje. Izbirate lahko med potrošniškim kreditom:
Ročnost	Fiksna nominalna obrestna mera(1)	Spremenljiva obrestna mera(2)
od 3 mesecev do 3 let	5,90 %	EURIBOR + 2,80 o. t.
nad 3 do 5 let	6,20 %	EURIBOR + 3,00 o. t.
nad 5 do 8 let	6,40 %	EURIBOR + 3,10 o. t.
Posebna ponudba velja od 21. septembra do 31. decembra 2009 oziroma do preklica ponudbe.
o. t. - odstotna točka. Izračun je informativen in upošteva pogoje, veljavne v septembru 2009, za komitenta Abanke Vipe d.d., ki kredit zavaruje pri zavarovalnici.
(1)	Komitent ob najemu potrošniškega kredita za 5.000,00 EUR za 36 mesecev po fiksni nominalni obrestni meri 5,9 % plača mesečni obrok 151,89 EUR in stroške odobritve 75,00 EUR, stroški zavarovanja znašajo 117,56 EUR, EOM* pa znaša 8,9 %. Komitent ob najemu potrošniškega kredita za 10.000,00 EUR za 60 mesecev po fiksni nominalni obrestni meri 6,2 % plača mesečni obrok 194,26 EUR in stroške odobritve 100,00 EUR, stroški zavarovanja znašajo 296,05 EUR, EOM* pa znaša 8,18 %. Komitent ob najemu potrošniškega kredita za 15.000,00 EUR za 96 mesecev po fiksni nominalni obrestni meri 6,4 % plača mesečni obrok 200,06 EUR in stroške odobritve 100,00 EUR, stroški zavarovanja znašajo 708,69 EUR, EOM* pa znaša 8,21 %. *EOM je izračunan na podlagi Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK) na dan 30. 9. 2009 in se lahko spremeni, če se spremenijo podatki, uporabljeni za njegov izračun. V izračunu EOM niso zajeti stroški, ki bi nastali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
(2)	Komitent ob najemu potrošniškega kredita za 5.000,00 EUR za 36 mesecev po obrestni meri* 3,897 % (EURIBOR**(6-mesečni) + 2,8 odstotne točke) plača mesečni obrok 147,40 EUR in stroške odobritve 75,00 EUR, stroški zavarovanja znašajo 122,58 EUR, EOM*** pa znaša 6,79 %. Komitent ob najemu potrošniškega kredita za 10.000,00 EUR za 60 mesecev po obrestni meri* 4,097 % (EURIBOR**(6-mesečni) + 3 odstotne točke) plača mesečni obrok 184,61 EUR in stroške odobritve 100,00 EUR, stroški zavarovanja znašajo 301,28 EUR, EOM*** pa znaša 5,94 %. Komitent ob najemu potrošniškega kredita za 15.000,00 EUR za 96 mesecev po obrestni meri* 4,197 % (EURIBOR**(6-mesečni) + 3,1 odstotne točke) plača mesečni obrok 184,22 EUR in stroške odobritve 100,00 EUR, stroški zavarovanja znašajo 696,79 EUR, EOM*** pa znaša 5,79 %. *Obrestna mera je spremenljiva glede na spremembe referenčne obrestne mere EURIBOR. ** Ob odobritvi kredita se uporabi Euribor objavljen na zadnji dan v mesecu pred odobritvijo in velja do prve spremembe, ki nastopi na dan 1. 4. ali 1. 10.. 6-mesečni Euribor, določen na dan 31. 8. 2009, znaša 1,097%. ***EOM je izračunan na podlagi Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK) na dan 30. 9. 2009 in se lahko spremeni, če se spremenijo podatki uporabljeni za njegov izračun.V izračunu EOM niso zajeti stroški, ki bi nastali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
Opozorilo: Banka si pridržuje pravico, da stranki, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev, zavrne odobritev potrošniškega kredita.
ABANKA
www.abanka.si I info@abanka.si I Abafon 080 1 360
BANKA PRIJAZNIH LJUDI
KAKO SI NAREDITE FINANČNI NAČRT?
Kakšni so vaši cilji v življenju in kaj želite imeti, tudi želje, za katere mislite, da so neuresničljive.
•	Ko so cilji zapisani, vzemite koledar za več let in napišite, kdaj menite, da bi bilo cilje mož no dose či.
•	Preračunajte, koliko bodo v tem času znašali mesečni stroški (hrana, stanovanje, vključite inflacijo).
•	Poskušajte predvideti, koliko prihodkov boste imeli čez pet, deset ali petnajst let (optimistično ali pesimistično).
•	Razmislite, koliko denarja boste lahko dali na stran in koliko tveganja si lahko privoščite (starejši kot ste, bolj konzervativna naj bo vlagateljeva politika).
•Ne pozabite na življenjsko in zdravstveno zavarovanje, sploh če so vaši bliž nji odvisni od vaših prihodkov.
i MJj


RAD/0
vaewe
www.radiotempo.info
89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz
PRILOGA VARČEVANJE
i
t i r
K»
v,
Kakšne cene zlata priporočamo za naložbo?
Predvsem je pomembno, da naložbenik kupi likvidno zlato. Vedno ga lahko proda na osnovi trenutne borzne cene pri več trgovcih in bankah v okviru EU. Svetujejo nakup zlatih palic -kovnice ArgorHeraeus SA iz Švice, ki kuje tudi zlate palice za kovnico Mun-ze Osterreich z Dunaja, obe z blagovno znamko Melter Assayer (LBMA), Zlati kovanec Dunajski filharmonik, kovnice Munze Osterreich, je poleg zlatega Dukata na področju EU najbolj likviden.
Kdaj je kovanec naložbeni?
Naložbeni kovanec ima zakonsko urejeno trgovanje in sicer: •izdajateljica je državna centralna banka,
•je uradno in veljavno plačilno sredstvo, katerega izplačilo jamči država izdajateljica, • kuje se na osnovi ponudbe in povpraševanja in nima numizmatične vrednosti,
•vrednost se določa glede na trenutno borzno ceno,
•	čistina, masa in velikost so preverljivi v uradnih svetovnih katalogih,
•	naložbeniku zagotavlja hitro likvidnost,
•	z naložbenimi kovanci trgujejo uradni trgovci in pooblaščene banke.
Tovrstni kovanci so objavljeni v svetovnih katalogih in med njimi so tudi kovanci, kijih izda Republika Slovenija.
Ali je naložbeno zlato izbira za pokojninsko varčevanje?
Za pokojninsko varčevanje priporočajo nakup zlatih kovancev Dunajski filharmonik, mase 31, 1035 g (1 unča) čistine 999,9/1000, ter zlate palice enake mase. Zlato je v času krize hranilec vrednosti. Prednost tovrstne naložbe je raz-
poznavnost v Sloveniji in hitra likvidnost.
Kovanci so izključno naložbeni in nimajo zbirateljske vrednosti. So edini naložbeni kovanci nominira-ni v evrski valuti in izdani s strani avstrij ske države.
Ali je varno kupovanje ple me ni tih kovin pre ko sple ta?
Da, pri družbi, ki jo naložbenik dobro pozna ter pri družbi, ki ima zagotovljeno var no spletno povezavo. V nasprotnem primeru nakupa plemenitih kovin preko spleta ne svetujejo, saj v zadnjem času, zaradi vse večjega povpraševanja, naročnik ne prejme želenih izdelkov ozi ro ma masa in čisti na ne odgovarjata odtisnjenemu certifikatu na kovancu ali palici. Kupce tovrstni ponudniki privabijo z ugodnimi cenami.
Poskrbite za svoj denar z nespremenljivo obrestno mero, da bodo vaši prihranki varno naraščali.
Možnosti vezave NLB Super depozita:
•	z letno nespremenljivo obrestno mero 3,75 % za dobo vezave od 24 do 35 mesecev,
•	z letno nespremenljivo obrestno mero 3,25 % za dobo vezave od 13 do 23 mesecev ter
•	z letno nespremenljivo obrestno mero 2,75 % za dobo vezave od 181 do 365 dni.
Pohitite, vpisno obdobje traja le do 25. oktobra 2009, z možnostjo predčasnega zaključka.
Če boste sredstva potrebovali še pred iztekom vezave in ste vezali več kot 5.000 evrov, vam bomo, za del depozita, odobrili nadomestna sredstva za obdobje največ 365 dni pred iztekom vezave depozita. Obrestna mera zanje bo le 0,4 odstotne točke višja od obrestne mere vezanega depozita*
Podrobnejše informacije so vam na voljo v NLB Poslovalnicah, na telefonski številki 01 /477 20 00 in na spletni strani www.nlb.si/superdepozit.
* Ponudba velja za fizične osebe.
nlbo
www.nlb.si/superdec
Zelo privlačni potrošniški krediti Abanke z dodatnimi ugodnostmi v dvoje
Izjemni ponudbi potroš niških kreditov se j e težko upreti. V najbližj i poslovalnici Abanke povprašajte za informativni izračun in izberite kredit, ki vam najbolj ustreza. Krediti so namenjeni obstoj ečim i n novim strankam, posebne ugodnosti pa so na voljo tist im, ki pridej o v dvoj e. Končno si boste lahko izpolni I i majhne t n velike želje - od jesenske garderobe, novega avtomobi t a, nakupa pohištva ali prenove stanovanja. Posebna ponudba velja od 21. septembra do 31. decembra 2009 oziroma do preklica ponudbe.
V okviru široke ponudbe boste lahko našli kredit prav zase:
ročnost	(1) NOM - fiksna nominalna obrestna mera	(2) Spremenljiva obrestna mera o.t. - odstotna točka
od 3 mesecev do 3 let	5,90 %	EURIBOR + 2,8 o.t.
nad 3 do 5 leta	6,20 %	EURIBOR + 3,0 o.t.
nad 5 do 8 let	6,40 %	EURIBOR + 3,1 o.t.
(1) Informativni izračun potrošniškega kredita s fiksno nominalno obrestno mero (NOM) upošteva pogoje, veljavne v septembru 2009, za komitenta Abanke Vipe, d. d., ki kredit zavaruje pri zavarovalnici:
Znesek kredita:	5.000 EUR	10.000 EUR	15.000 EUR
Doba odplačila:	36 mesecev	60 mesecev	96 mesecev
Obrestna mera NOM:	5,9 %	6,2 %	6,4 %
Mesečni obrok:	151,89 EUR	194,26 EUR	200,06 EUR
Stroški odobritve:	75 EUR	100 EUR	100 EUR
Strošek zavarovanja:	117,56 EUR	296,05 EUR	708,69 EUR
EOM*	8,9 %	8,18 %	8,21 %
NOM - obrestna mera je fiksna nominalna.			
*EOM j e izračunan na osnovi Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK) na dan 30. 9. 2009 t n se lahko spremeni, če se spremenijo podatki, uporabtjeni za njegov izračun. V izračunu EOM niso zajeti stroški, ki bi nasta t i zaradi neizpolnjevanj a pogodbenih obvez nost i.
Opozorilo: Banka si pridržuj e pravico, da stranki, ki ne izpolnjuj e pogoj ev za pridobitev, zavrne odobritev potrošniškega kredita.
(2) Informativni izračun potrošniškega kredita s spremen tjivo obrestno mero (EURIBOR + pri-bitek) upošteva pogoje, veljavne v septembru 2009, za komitenta Abanke Vipe d.d., ki kredit zavaruje pri zavarovalnici:
Znesek kredita:	5.000 EUR	10.000 EUR	15.000 EUR
Doba odplačila:	36 mesecev	60 mesecev	96 mesecev
Obrestna mera*:	3,897 % (6-mesečni EURIBOR** + 2,8 o.t.)	4,097 % (6-mesečni EURIBOR** + 3 o.t.)	4,197 % (6-mesečni EURIBOR** + 3,1 o.t.)
Mesečni obrok:	147,40 EUR	184,61 EUR	184,22 EUR
Stroški odobritve:	75 EUR	100 EUR	100 EUR
Strošek zavarovanja:	122,58 EUR	301,28 EUR	696,79 EUR
EOM***	6,79 %	5,94 %	5,79 %
"Obrestna mera j e spremen tjiva glede na spremembe referenčne obrestne mere EURIBOR.
**Ob odobritvi kredita se uporabi Euribor, objavtjen na zadnji dan v mesecu pred odobritvij o in velja do prve spremembe, ki nastopi na dan 1. 4. ali 1. 10.. 6-mesečni Euribor, določen na dan 31. 8. 2009, znaša 1,097 %.
***EOM j e izračunan na osnovi Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK) na dan 30. 9. 2009 t n se lahko spremeni, če se spre menij o podatki, uporab tjeni za njegov izračun.V izračunu EOM niso zajeti stroški, ki bi nastali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
Opozorilo: Banka si pridržuj e pravico, da stranki, ki ne izpolnjuj e pogoj ev za pridobitev, zavrne odobritev potrošniškega kredita.
Pred najemom kredita j e seveda pomemb no, da natančno preučite razmerj e med vašimi meseč nimi prihodki i n izdatki. Pri odločitvi vam lahko z nasvetom in izračunom kredita pomagamo v Abanki.
ABANKA
BANKA PRIJAZNIH LJUDI
Oglasno sporočilo
VI PISETE
S
8. oktobra 2009
Več jezikov, več zmag
Babilonsko prekletstvo, ki je človeškemu rodu »prirezalo krila«, ko je želel blizu božjega trona, je po podobi vsemogočnega ustvarjeno bitje razgnalo po širnem svetu. Razseljeni po modrozeleni obli -kljub skupnim koreninam - so pognali svoje in v njihovih krošnjah je ptičje petje zvenelo drugače, edinstveno. Zmešani jeziki so zaživeli, božja kazen je postala blagoslov. Več je postalo vrednota. Različnost, ki bogati in širi obzorja. Razumeti odpira vrata in gradi mostove.
Julius Kugy, jezikovni arhitekt na slovensko-nemško-italijanski trome-ji, je svoje mojstrovine gradil z jezikom. Temelj njegovih stavb je bil človek, ki je razumel soseda. Tistega na oni strani meja ali za devetimi gorami. Vizijo neustrašnega svetovljana in hribolazca danes uresničujejo celovški kugyjevci. Jezikovni patent v tem alpsko-jad-
ranskem prostoru producira mladi rod iz sosednjih pokrajin Koroške, Furlanije in Slovenije v večjezični embalaži. V desetletni jubilej mul-tikulturnega šolskega sistema se je zapisala tudi OŠ Gorica.
Prišli so v goste in odšli smo v goste. Tako se je začelo. Teden dni jezikovnih počitnic z novimi starši, sestrami, brati in pod drugo streho. Mestni vrvež na celovških ulicah in podzemne skrivnosti rudarskega mesta. Betonske lepotice in šaleška pokrajina. Celovec in Velenje. Med njima pa prijateljstvo v besedi in igri.
Tople iztekajoče se septembrske dneve smo bili gosti pri prijateljih iz Zvezne gimnazije za Slovence. Učenci OŠ Gorica, ki so aprila gostili celovške vrstnike, so preživeli »all inclusive« jezikovni teden. Nove vloge, nov scenarij. In akcija. Mnogi so čez noč odrasli, postali bogatejši za nove izkušnje. Rodila so se nova prijateljstva in okrepila stara. Bili smo učenci in učitelji.
Svet je majhen in z znanjem so razdalje še krajše. Poslovili smo se v akordih Sive poti, ki nas vodi, kamor hoče srce - tudi na Koroško, k našim prijateljem.
Vesna Penec, prof. slov.
Čokoladni dan z mivko v supergah
V	okviru projekta Prek meja naša beseda velja sem tudi jaz prišla v Avstrijo in ves teden preživela s prijateljico Leo, ki obiskuje slovensko gimnazijo v Celovcu. Živela sem pri njej doma in se vsak dan odpravila z njo v šolo.
V	torek smo prvi dve uri imeli pouk, nato pa šli v risalnico in si ogledali film o Afriki, s katerim smo spoznali težko življenje naših vrstnikov na črni celini. Profesor Andolšek jim želi pomagati in zbira sredstva, pri tem pa pomagajo tudi dijaki. Po ogledu filma smo risali na brusni papir. Na kosilo
smo odšli v Mladinski dom, kjer so nas postregli s tortelini s paradižnikovo ali sirovo omako. Ko smo potešili lakoto, smo šli na šolsko igrišče. Odigrali smo napeto odbojkarsko tekmo in se podili za žogo po zelenici, potem pa odhiteli na razstavo o sladki čokoladi v Koroški deželni muzej. Med potjo smo si še malo gledali mesto. V muzeju smo občudovali lepe čokoladne skulpture, se seznanili s postopkom pridelave te sladke razvade, ki smo jo lahko tudi poskušali. (Zdaj čokolade ne moreva več videti!) Po slastnem ogledu sva z gostiteljico Leo odšli po njeno sestro Meto. Na poti domov smo se ustavili še v trgovini. Po nakupu pa smo končno šli domov.
Doma smo nahranili muce in nabrali polno posodo maronov. Zvečer smo se še malo igrale, nato pa šle spat. Preživela sem lep dan.
Iz celovškega dnevnika za torek, 29. 9. 2009,
■ Neva Lorger, OŠ Gorica
V spomin Jožetu Kugoniču
Na pokopališču v Gorenju smo se 25. septembra poslovili od Jožeta Kugoniča, kmeta in člana zveze borcev Šmartno ob Paki, doma iz Skornega Rodil 30. 3.1927 na kmetiji Županovih v Skornem. Odraščal je v težkih razmerah tistega časa kot prvi otrok v družini. Bilje še posebej izpostavljen, saj je kmetija v hribovitem predelu Skorna, kjer je bilo treba vsa kmečka opravila delati ročno in z živinsko vprego. Vsa družina pa je bila kljub temu zelo napredna, saj je bil oče župan občine Šmartno ob Paki od leta 1939 do 1941.
Takoj po okupaciji se je oče pridružil uporni skupini v Skornem, ki jo je vodil Jože Letonja Kmet. Ustrelili so ga med prvimi talci leta 1942, družino pa odpeljali v zapor. Po nekaj dneh so jo izpustili, a je bila celo vojno obdobje pod strogim nadzorom gestapa. Po očetovi smrti je Jože, kot najstarejši, moral prevzeti gospodarjenje, saj so bili bratje in sestre mlajši in tako še nesposobni za težka kmečka dela.
Kljub hudim pritiskom nemške policije so se pri njih redno ustavljali aktivisti NOB in mlademu Jožetu nalagali razna opravila, ki jih je do konca vojne vestno opravljal.
Leta 1952 seje poročil z Marijo Kladnik in rodili so se jima trije otroci. Ves čas svojega gospodarjenja na kmetiji je žel velike uspehe, saj je prenovil celotno gospodarstvo. Uredil je tudi prostore za kmečki turizem. Ko je odrasel sin Jože, je prevzel posestvo v upravljanje. A usoda je hotela, da je sin nenadoma zbolel in leta 2001 tudi umrl. Tedaj so se bolezenske težave začele tudi za Jožeta, nazadnje še neozdravljiva, ki je zaradi visokih let ni mogel več premagati.
Jožeta Kugoniča ni več, a za njim je ostala velika vrzel in praznina. Zelo ga bomo pogrešali tudi v organizaciji Zveze borcev Šmartno ob Paki. Pogrešala pa ga bo tudi družina Županovih kot tudi krajani Skornega in okolice.
Želimo mu miren počitek v tej naši slovenski zemlji, ki jo je tako skrbno negoval.
Za zvezo borcev in za vrednote NOB Jože Berdnik, Valentin Stakne
Koleda na Kitajskem -
2. del
24.	8. seje pričel uradni festivalski del. V Šanghaj sta nas z avtobusom prišla iskat vodič Tony in prostovoljka Kristl. Hangzhou je precej manjši pa tudi manj vroč in vlažen kot Šanghaj. Marco Polo je nekoč zapisal, daje najlepše mesto na svetu. Povsod je polno parkov in vodnih kanalov.
25.	8. Ze opoldan smo oblečeni v kostume krenili proti prizorišču. Še našo prostovoljko smo oblekli v belokranjski kostum. Del poti smo se peljali v taksijih, okrašenih z roza pentljami. Ta dan je bil namreč v Hangzhouju tudi festival taksijev. Kolona taksijev s potniki v barvitih kostumih raznih dežel je bila nenavaden prizor.
Na prizorišče otvoritvene slovesnosti smo prispeli skoraj uro in pol pred pričetkom ceremonije. Med čakanjem smo si ogledovali ostale udeležence festivala in se slikali z njimi. Prireditev je potekala na prostem, na travniku. Postavljena je bila montažna stena z nazivom festivala, pred njo pa je bila tribuna za visoke goste in oder. Vse dogajanje je bilo z licem obrnjeno proti tribuni z gosti, vsem ostalim gledalcem pa smo kazali hrbte (kar se nam ni zdelo primerno). Med dolgimi govori in s spustom jate golobov v nebo je bil 10. CIOFF folklorni festival Azije in Oceanije in Hangzhou internacionalni karneval uradno odprt. Sodelujoče skupine smo se predstavile vsaka s kratko plesno točko.
26.	8. Organizatorji so nas razdelili v več skupin, ki so nato nastopale v raznih mestnih predelih. Koledniki smo nastopali skupaj s
Hrvati, Korejci in Tajvanom (Kitajski Tajpej). Pred trgovskim centrom nas je presenetila množica policistov, ki so varovali prizorišče. Oder je bil postavljen na prostem, na nastop pa smo lahko čakali v klimatiziranih prostorih. Gledalci so z navdušenjem spremljali vse nastopajoče. Odplesali smo dva štajerska spleta.
Popol dan smo si šli ogle dat eno od mnogih pagod, ki so jih zgradili okoli Zahodnega jezera. Nato pa živah no, turis tič no uli co s stoj -nicami in trgovinicami, kjer prodajajo vse, od čaja do spominkov. Ker domačini skoraj ne zanjo angleško ( ali kate ri ko li drug tuj jezik), smo se za ceno pogaja li s pomočjo kalkulatorjev in z roka-
mi.
27. 8. Tudi tokrat smo nastopili na pro stem. Odlo či li smo se za spleta plesov iz Poljanske doline in Prekmurja, zato smo se med točkama hitro preoblekli. V tem času so publiko zabavali naši glasbeniki.
Ta dan smo si ogledali nasad čaja. Izvedeli smo, da se lističi nabirajo
od marca do junija in spoznali sušenje na tradicionalen način.
28.	8. je bil prost dan. Organizatorji so poskrbeli za oglede. Med drugim smo šli v Svileno mesto, ulico trgovin s svilenimi izdelki. Zve čer je bil sprejem pri župa nu in banket za vse udeležence festivala.
29.	8. Zadnji dan festivala. Popoldne smo se preoblečeni v kostume udeležili parade v turistični mestni ulici. Razpoloženje j e bilo enkratno: polno gledalcev, ki so uživali vsak trenutek, se slikali z nami in nas. Celo posku ša li so zavriskat po naše. Gotovo jim je bil naš ples v parih, predvsem pa naše vriskanje, zelo nenavadno in zanimivo. Te parade ne bo pozabil nih če od nas.
Zaključ no sloves nost je pri če la domača skupina. Sledili so govori, podelitev priznanj in nza koncu kratek program vseh sodelujočih skupin. Obiskovalcev je bilo mnogo, pa tudi policije. Oboji so bili navdušeni.
30.	8. Pakiranje kostumov v zaboje in osebne prtljage v kovčke. Na svi de nje Hangzhou!
Festival je bil dobro organiziran. Za nas sta ves čas skrbela vodiča. Vedno je bilo na voljo dovolj pitne vode, namestitev je bila ustrezna. Publika je bila številna in nav-du še na. Kljub tež kim pogojem je bilo prijetno plesati zanje. Organizatorji so dobro poskrbeli tako za uradni del kot za promocijo lokalnih znamenitosti in nam omogočili oglede in nakupe.
Polni spominov in vtisov, prepričani, da smo se dobro izkazali, že spet vadimo za nove nastope. Tokrat pred domačim občinstvom. 16. oktobra, ko bomo skupaj še enkrat podoživeli naše poletje.
■ AlankaH olešek
Mnenja in odmevi
»Postaja ali postajališče - to je zdaj vprašanje«
Odgovor na pismo objavljeno v Našem času, 1. oktobra 2009
Nov objekt Avtobusno postajališče Velenje smo poimenovali skladno z Zakonom o prevozih in s Pravilnikom o opremljenosti avtobusnih postaj, pomembnejših avtobusnih postajališč in avtobusnih postajališč ter načinu opravljanja storitev avtobusnih postaj.
Upoštevajoč določila omenjenih aktov Avtobusno postajališče Velenje izpolnjuje pogoje za pomembnejše avtobusno postajališče, ne pa za avtobusno postajo. V skladu z omenjenim pravilnikom mora imeti avtobusna postaja za izvajanje storitev prometni urad, ki obratuje ves čas delovanja postaje. Prav tako mora imeti prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih, ozvočenje oziroma ustrezne naprave za obveščanje potnikov in medkrajevno telefonsko govorilnico ter telefonsko zvezo z drugimi avtobusnimi postajami.
Avtobusna postaja ob Rdeči dvorani je imela ime še iz časa, ko navedena akta še nista bila veljavna.
S poimenovanjem objekta in napisom na njem seveda nismo želeli nikogar prizadeti. Upoštevali smo le zakonska določila, ki nam nalagajo, da objekt uvrstimo v tisto kategorijo, za katero izpolnjuje pogoje, in ga temu primerno tudi poimenujemo. ■ Darko Šafarič, dipl. ekon. direktor podjetja Izletnik Celje, d.d., skupina Viator & Vektor
VI PIŠETE
Godbeniki na festivalu v Španiji
Velenje, 6. oktobra - 53 članov Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje se je letos predstavilo na Oktoberfestu v španskem letoviškem mestu Calella, ki tam letos poteka med 26. septembrom in 18. oktobrom že dvaindvajseto leto zapored. Značilnost festivala
plese svojih držav.
Na festivalu se je v treh tednih zvrstilo okoli 25 skupin iz 10 evropskih držav, med drugim iz Avstrije, Nemčije, Švedske, Danske in Norveške. Slovenijo je letos predstavljal le velenjski pihalni orkester, ki se je tega festivala udeležil že
spremljalo številno občinstvo. Glavni del Oktoberfesta se je odvijal vsak večer v velikem šotoru, kjer so se skupine predstavile v polurnem nastopu. Pihalni orkester Premogovnik Velenje je nastopil v ponedeljek, 5. oktobra, in tako navdušil poslušalce, da so z njim
v Calelli so poleg športnih, kulinaričnih in sejemskih dogodkov predvsem nastopi pihalnih orkestrov ter pevskih in plesnih skupin, ki predstavljajo narodne pesmi in
leta 1994.
Godbeniki so se prvi dan festivala najprej predstavili v poulični povorki vseh sodelujočih glasbenih, pevskih in plesnih skupin, ki jo je
zaploskali in zaplesali. V svoj program so uvrstili skladbe Slavka Avsenika, priredbe slovenskih popevk Jožeta Privška in koračnice.	■
Odlična »segediner« in zur
Pri Matevževih so na svojstven način odprli sezono kislega zelja -Veliko obiskovalcev, dobrot in dobre volje
Laze pri Velenju - Zadnjo soboto v septembru so pri Matevževih, kot domačini rečejo Jevšnik, kjer so daleč naokoli znani po pridelavi kislega zelja, pripravili zanimivo prireditev, ki so jo poimenovali »Pozdrav jeseni«. Z njo so otvorili letošnjo sezono kislega zelja, pozdravili prihod jeseni, ki vedno razveseli z darovi narave in hkrati za vsaj 500 obiskovalcev pripravili nepozaben kulturno--zabavni dogodek.
Na dvorišču kmetije je ta dan ves dan dišalo po kislem zelju in dob rotah, ki pašejo zraven, saj so pripravili kopico jedi iz tega zdravega kmečkega pridelka. Poleg tega pa so prvič v zgodovini pripravili tekmovanje v kuhanju »segedin« golaža, kjer je poleg mesa glavna sestavina prav kislo zelje. Pomerilo seje 9 tekmovalnih ekip, njihove mojstrovine iz kotla pa je ocenjevala 5-članska strokovna žirija. Marko Jevšnik, ki si je prireditev »Pozdrav jeseni« zamislil in jo je tudi vodil, nam je povedal: »Iz vsakega kotliča smo vzeli vzorec jedi, ki smo jo le oštevilči-
li. Tako komisija ni vedela, čigav segediner ocenjujejo. Na koncu je zmagala ekipa Društva humoristov Velenje pred ekipo Avtoprevozništvo Podbornik in eki po KS Šentilj. Vsi so dobi li tudi boga te nagrade.« Sledila je degustacija segedi-neijev, ki so šli hitro v pro met.
Seve da se je tako popoldne kot pozno v noč veliko dogajalo tudi na odru, postavljenem na dvorišču kmetije. Zapeli so ljudski pevci Reber, temperaturo so dvignili člani Harmoni-karskega orkestra Rober ta Golič ni ka, piko na i pa je postavi la poskoč na Tanja Zagar, kije na plesišče zvabila številne obiskovalce. Prireditev bo verjetno postala tra di ci o nal na, saj
je že prvič izjemno uspela. V veselje Matevževih in obiskovalcev.
■ bš
S prireditvijo, na kateri je dišalo po kislem zelju na 101 način, so uspeli podeželje približati mestu, saj je veliko obiskovalcev prišlo iz Velenja. Opazovanje ekip pri kuhanju v kotličkih je bilo vsem zabavno.
Najboljši »segediner« zanjo skuhati člani Društva humoristov Velenje, drugo mesto so zadeli kuharji Avtoprevozništva Podbornik, tretje pa KS Šentilj. Jevšnikovi so jim pripravili bogate nagrade.
Š01SKI (ENTER VELENJE
mavnca znanja^
Dijaki smo zaznamovali svetovni dan
turizma ^■
Združeni narodi so 27. september razglasili za svetovni dan turizma. Dijaki programov Turistični tehnik in Gastronomija in turizem vsako leto zaznamujemo naš praznik tudi z javnim nastopom. Letos je dan turizma sovpadel z zaključkom Pikinega festivala, zato smo se na največjem otroškem festivalu v Sloveniji predstavili z zabavno priredbo Homerjeve Iliade. Ali poznate resnični vzrok desetletne trojanske vojne? Če ste se skupaj z
nami zabavali na Piki, potem veste, da je Paris, ki je razmišljal bolj o glasbeni karieri kot o bojevanju, snubil samo boginjo Afrodito, ki mu je predlagala, naj si dekle raje poišče
v Šparti. Ker je bil čas velike finančne krize, je bil špartanski kralj besen zaradi kopnenja državnih financ, zato je iskal način, kako se iznebi-ti prelepe žene, kije preveč zapravljala za parfume in druge »nepotre-bščine«. Troja pa je pogorela, ker je bil na delu požigalec. V svoj scenarij smo vključili tudi gripo in najbolj slavne krofe med Emono in Petovio. S predstavo smo nasmejali občinstvo in s tem zaznamovali tudi letošnjo temo svetovnega dne turizma - raznovrstnost. Na temo raznovrstnosti v naravi, kulturi in veri smo v šoli izdelali plakate in okrasili šolsko avlo ter si začrtali nove projekte v turizmu. Skupaj praznujmo svetovni dan turizma, saj smo turis ti prav vsi.
Bodoči turistični tehniki, Šola za storitvene dejavnosti
Fazaniranje
Člani skupnosti dijakov Šole za storitvene dejavnosti smo v soboto, 19. septembra, izvedli že tradicionalno 'fazaniranje'. Za fazančke smo pripravili pet izjemno zanimivih nalog. Naj prej so se preizkusili v veščinah trebušnega plesa. Bilo je veliko miganja, še več pa smeha. V naslednji nalogi so morali zbirati podpise. Na žvižg piščalke so se zapodili na tribune in pričeli delo. Zmagala je ekipa z največ podpisi. Tretja naloga je zahtevala štiri tekmovalce, stožec, okvir in zelo dobro
orientacijo. Vsak tekmovalec se je moral sedemkrat zavrteti okoli stožca, teči skozi okvir, se zopet sedemkrat zavrteti ter teči nazaj k svoji skupini. To so ponovili še ostali tekmovalci. Ugotovili smo, da fazančki ne znajo šteti do sedem, znajo pa dobro
goljufati. Tako je dobila točke samo ena eki pa. Četr ta nalo ga je bila degustacija. Dva tekmovalca iz vsakega oddelka sta morala pojesti štiri kozarčke kokic različnih okusov in popiti tri kozarčke vode različnih okusov. Nazadnje smo jih še preizkusili, kako znajo pospravljati. Oddelek, ki je v škatlo nabral največ koruze in ostalih odpadkov, je dobil največ točk.
In kateri oddelek je zmagal? 1. GT. Od lanskoletnih zmagovalcev so prejeli prehodni pokal za NAJ FAZANE.
Vsem predsednikom in podpredsednikom smo čestitali, ker smo jih s tem dnem sprejeli v skupnost dijakov. Vse fazančke smo še posladkali z bomboni, ker so se odlično odrezali. Lea Bevc in Laura Rižnar, 3. TTb
"Delamo dobro zgodbo"
Tako kot slovenska smučarska reprezentantka Ana Drev se na olimpijske igre pripravljaj o tudi člani njenega 'fan kluba' iz Šmartnega ob Paki
Tatjana Podgoršek
Fan klub Ane Drev iz Šmartnega ob Paki je tudi pred začetkom smučarske sezone 2009/2010 pripravil srečanje svojih članov s svojo sokra-janko in članico slovenske alpske
pihovci iz Velenja, Drakšičevimi navijači, navijači Tine Maze, Mateje Robnik. Spremljamo in spodbujamo torej tudi moški del smučarske reprezentance.« Kot je še povedal Knez, bodo ob koncu sezone znova pripravili zbornik, v katerem
ten program priprav brez kakršnih koli težav. Za razliko od minulih let letos nismo odšli za dalj časa v Južno Ameriko, ampak smo trenirali v Evro pi, kjer smo ime li dob re pogoje. Zagotovo pa so v novi sezoni največji izziv zimske olimpijske igre. Zanje sem motivirana in dobro pripravljena.« Glede na to, da je že izpolnila normo za nastop na igrah, si želi doseči nekaj dobrih rezultatov na preizkušnjah pred Vancouvrom, ki ji bodo omogočili uvrstitev v ekipo najboljših štirih. Kot je še poudarila Ana, si želi konstantne forme in čim več dobrih dni na tekmah. »Do takrat me čaka še veliko dela.«
Da bi trenirala zase - tako kot nje-
smučarske reprezentance Ano Drev. Ob tej priložnosti so spregovorili tudi o aktivnostih kluba.
Po besedah njegovega predsednika Marjana Kneza bodo tudi v novi sezoni spremljali Ano na vseh evropskih tekmah, 8 med njimi pa jo bo spodbujalo še ob progi na zimskim olimpijskih igrah v Vancouvru. »Prepričan sem, da delamo v slovenskem prostoru dobro zgodbo, saj sodelujemo z nekaterimi drugimi smučarskimi navijaškimi klubi: Pre-
bodo v besedi in sliki povezali dogajanja v minulih, relativno uspešnih štirih letih.
Motivirana in dobropr ipravljena
Ana Drev pa je povedala, da praktično končuje priprave na sezono 2009/2010. Pred njo je tekmovalno obdobje, saj bo čez slab mesec že na tekmovalni progi. »Lahko rečem, da sem po dolgem času izvedla celo-
Ana Drev sč lanis vojega navijaškegak luba ob smerokazu, nak aterem so kraji, kjer bot ekmovala v novis ezoni.
na reprezentančna kolegica Tina Maze, Ana ne razmišlja. "Zelo sem zadovoljna z ekipo, v kateri je nekaj novih obrazov. Dobro se razumemo, ni težav pri zagotavljanju najbolj ših pogojev za to, da dosežem dober rezultat," je še dejala Ana Drev.	■
***ÏJLS
Vodili ze za pet golov, a izgubili
Rokometaši Gorenja Velenja nesrečno izgubili na Poljskem v prvem krogu lige prvakov - V nedeljo v Rdeči dvorani Bosna iz Sarajeva -Včeraj v tekmi domačega prvenstva gostovali v Krškem
Rokometašem Gorenja je v prvem krogu lige prvakov, v kateri nastopajo kot edino slovensko moštvo, spodrsnilo v uvodni tekmi. Na gostovanju v poljskem mestu Kielce so z 21 : 23 izgubili z moštvom enakega imena.
Državi prvaki so bili tričetrt
domači rokometaši so zaigrali na vse ali nič. Sledil je delni izid 4 : 0 (vse gole je dosegel nezadržni Danec) in v 50. minuti je bil izid izenačen. Če bi tako ostalo do konca, bi bili slovenski državni prvaki gotovo zadovoljni kljub njihovi prevladi pred tem in zaradi tega, kar
prvakov.
Ivica Obrvan: "Čestitke domačinom za zmago, vendar mislim, da smo si danes zaslužili vsaj točko. Seveda nisem zadovoljen s končnim rezultatom, saj smo vložili v to tekmo ves trud, pa se nam vseeno ni izteklo. Mislim, da smo ekipo
tekme veliko boljši nasprotnik. V prvem polčasu je njihova največja prednost znašala štiri gole. Takšna je bila tudi ob polčasu.
Po osmi Gajicevi obrambi so na začetku drugega polčasa prednost povišali na pet golov razlike (10 : 5), nato pa so začeli popuščati. Zanje je bil zlasti nerešljiva ovira Henrik Knudsen, Danec v domačem moštvu, ki je v 10. minutah nadaljevanja že štirikrat zadel. Poljaki so se približali na dva gola v 39. minuti (14 : 16), po treh minutah posta pa je za Ose zadel Bez-jak, ki je v naslednjem napadu podal Ivanu Čupicu za njegov prvi zadetek iz igre, in znova spodbudno vodstvo za štiri gole. Toda
je sledilo. V naslednji dvanajstih minutah pa niso nobenkrat zadeli iz igre. Na drugi strani pa se je Knudsenu povsem »utrgalo«, saj je vse strele spremenil v gol. Dvorana je bila na nogah. V 58. minuti je Knudsen s svojim 15. zadetkom Kielce povedel še v vodstvo 22 : 21, nato pa se je začela dramatična končnica. Oboji so dvakrat zadeli v okvir vrat in sledil je zadnji pravi domači napad. Trener Ivica Obrvan je v igro poslal še sedmega igralca. Zoga je prišla do Ivana Čupica. Pri strelu je bil oviran, vendar sta sodnika ostala nema in Stojkovic je žogo čez celo igrišče vrgel v prazen gol za nesrečen poraz Gorenja v 1. krogu lige
Kielce dobro preučili, ustavili smo Jurasika, ki nam ni dal zadetka niti asistiral ni, tudi Podsiadla, tudi Sto-jkovica v neki meri. Mogoče bi morali zaključiti tekmo drugače kot z desnega krila, toda kar je, je, upamo na boljšo tekmo doma proti Bosni."
Ivan Gajic: "Danes smo igrali v sijajnem ozračju, navijači obeh moštev so pripravili peklensko vzdušje in bilo je užitek igrati. Zal mi je za točko, ki smo si jo povsem zaslužili, toda zmanjkalo nam je malo športne sreče na koncu. Sam sicer mislim, da je bila na koncu sedemmetrovka, toda to ni bilo odločilno. Tekmo bi morali bolje odigrati v drugem delu.«
Prvi domači poraz
Olimpija se jim s 3 : 0 oddolžila za jesenskih 0 : 1 - Sedaj štirnajstdnevni odmor, nato gostovanje v Domžalah, pa ob jezeru Koper ...
Nogometaši Rudarja so v novem prvenstvu izgubili tretjič, prvič na svojem igrišču. V 11. krogu so vzeli mero velikemu Mariboru. Zato so njihovi navdušenci pričakovali, da bodo premagali tudi Olimpijo. Toda doživeli so prvi domači poraz. Izgubili so kar z 0 : 3.
jevega kapetana in se od njegove noge neubranljivo odbila v mrežo. Zmago sta potrdila dobrih deset minut pred koncem v razdobju petih minut Davor Kašnik in Sebastjan Cimerotič.
Zelo zaslužen za gostujočo zmago je bil tudi odlični ljubljanski mla-
REKLI
Marijan Pušnik, trener Rudarja: »Olimpija je zasluženo zmagala. Izkoristila je svoje priložnosti, mi jih žal v obdobju največje premoči nismo. Če obrambni igralci napravijo toliko napak, kot so jih naši, se zgodi, kar se je. Poleg tega je vratar gostov zelo dobro branil, naši igralci pa so bili pred njim dokaj nespretni. Prvi gol smo si zabili sami, napaki pa smo storili tudi pri drugem in tretjem. Če je tako, ne moreš pričakovati kaj dobrega. Sami smo omogočili Olimpiji gladko zmago. Nič hudega, še vedno smo drugi, fantom pa zamerim, da so jih sodniške odločitve vrgle s tira na celi črti.«
/
RR
V soboto Elektra Esotech v novo sezono
Z
r
m «i

di vratar Jan Oblak, ki je ubranil tudi nekaj takšnih žog, ki so jih gledalci že videli v mreži. Na najslabšo igro rudarjev na domačem igrišču v tem prvenstvu pa je precej vplival s svojimi odločitvami tudi koprski sodnik Damir Skomina. Pri ocenjevanju prekrškov je imel dva kriterija: blažjega za zmaje, ostrejšega za rudarje. Posledica tega je bila, da je kar šest domačih nogometašev porumenelo, pri gostih pa sta rumeni karton dobila le dva. Seveda pa nogometaši Rudarja ne bi smeli dovoliti, da takšno sojenje omaja njihovo samozavest. Sodniki so pač takšni, kot so. In konec koncev. Skomina ni bil kriv, če niso znali ob premoči premagati odličnega gostujočega
Najbrž jih je pokopala prav (pre)velika želja, da vzamejo mero še enemu kandidatu za vrh, še zlasti, ker so se tudi v prvem delu vrnili iz Ljubljane z zmago. Očitno pa je njihovo samozavesti utopil avtogol Almiija Sulejmanoviča že v 6. minuti. Gostujoči napadalec Davor Škerjanc je pobegnil po desnem boku Alešu Jeseničniku, prišel z žogo do kotne črte, kjer je bil spretnejši še od Fabijana Cipota. Pred vrata je poslal močno žogo, ki jo je Sebastjan Cimerotič zgrešil, presenetila pa je Rudar-
Ekipa tudi letos močno spremenjena - Za začetek gostovanje v Novem mestu
Z vnaprej odigrano tekmo drugega kroga med Šentjurjem in Helio-som se je v soboto začelo letošnje državno košarkarsko prvenstvo v prvi ligi Telemach. Elektra Esotech pa bo prvenstvo začela v soboto, ko se bo v prvem krogu v Novem mestu pomerila s Krko. Pred začetkom sezone smo se pogovarjali s trenerjem Borutom Cerarjem, ki je na klopi Elektre Esotecha kot glavni trener sedaj drugo sezono, pred tem pa je bil vrsto let pomočnik številnim trenerjem, ki so se menjavali na vroči trenerski klopi Šoštanjčanov. S super pokalom, v katerem ste izgubili proti Unionu Olimpiji, ste nekako zaključili lansko in že tudi uradno začeli letošnjo sezono. Pa se ustaviva najprej še pri uspešni lanski sezoni. Kako jo vidite sedaj, ko je od konca preteklo že nekaj
mesecev?
Ko se orem nazaj, mislim, da smo z igralskim kadrom, ki smo ga imeli, dosegli odličen uspeh, največji v zgodovini kluba. To bo težko ponoviti, saj je letošnja ekipa sicer perspektivnejša, a še mlajša, manjka pa nam tudi še en visoki igralec. Ekipa se je od lani kar precej spremenila. Kdo je odšel in kdo okrepil vrste Elektre Esotecha pred začetkom nove sezone? Spremembe ekipe so v Elektri stalnica. Letos nam je uspelo zadržati tri nosilce igre, in sicer Tadeja Horvata, Dejana Cupa in Luko Sjek-ločo, slednji pa je zaradi poškodbe opravil pravzaprav le tri treninge. V klubu so ostali tudi mladi igralci, ki so že lani nosili veliko breme: Brane Lekic in Luka Golež, v ekipi je ostal tudi Denis Čosic. Članski ekipi so se pridružili tudi štirje igralci mlajših selekcij - Urban Bukovič, Miha Glavač, Danijel Pajevic in Aldin Hasic.
Na novo pa so postali člani našega kluba Tadej Koštomaj, iz Srbije je prišel mladi Dorde Lelič, kije bil lani izbran v prvo peterko prve srbske lige, iz Slovana še član reprezentanc U16 in U18 Siniša
Bilič. S Polzele pa smo si sposodili
Andreja Podvršnika.
Klub so po koncu lanske sezone zapustili Nik Ivanovič, Ziga Mravl-jak in Ernest Novak; Grego Bujana pa je klub posodil v Portorož.
Kako so potekale priprave?
Priprave so potekale po ustaljenem redu, začeli smo kot prvi v Sloveniji - že 3. avgusta. Kljub temu smo naredili malo kolektivnih treningov zaradi številnih težav s poškodbami. Delali smo predvsem na fizični in individualni pripravi igralcev.
Udarni del priprav smo opravili doma, kjer imamo idealne pogoje
za delo. V sklopu priprav smo se udeležili turnirja po Srbiji, kjer smo odigrali štiri tekme s srbskimi A1 ligaši, sedaj pa se pripravljamo na začetek sezone.
Mislim, da bo ta ekipa dosegla svoj vrhunec v januarju, ko se bo začela kazati naša fizična pripravljenost in ko se bomo dokončno uigrali.
Kakšni so cilji za letošnjo sezono? Moji osebni cilji so vsako leto promovirati dva do tri nove igralce, mislim, da bo tudi letos tako. Cilji kluba pa so ostati stabilen prvoligaš. V soboto v Novem mestu začenjate državno prvenstvo. Kaj napovedujete pred prvo tekmo? Prvo tekmo igramo proti enemu od favoritov prvenstva - ekipi, ki se je poleg Union Olimpije najbolj okrepila. Njihovi cilji so jasni -uvrstitev nazaj v ligo NLB. Mi se bomo skušali dostojno kosati z njimi, saj je na začetku vsake sezone in vsake tekme rezultat 0 : 0. Imamo pa še nekaj težav s poškodbami, saj je Sjekloča ob poškodbi ahilove tetive dobil še poškodbo rame, Cup pa si je poškodoval koleno ...
■ Tjaša Rehar
vratarja. Pred to tekmo se je trenerju Marijanu Pušniku prvič v tem prvenstvu zgodilo, da zaradi poškodb oziroma obolenj ni imel težav, koga postaviti med prvih osemnajst. Za Marka Kolsija je bila končana jesen že v 10. minuti tekme 8. kroga z Interblockom, ko si je poškodoval kolenske križne vezi. Medtem je bil v celjski bolnišnici že operiran in navijači, trener in vodstvo kluba mu želijo, da bi se čim prej vrnil na travnato površino. Ta želja je namenjena tudi članu mlade reprezentance Niku Omladiču, za katerega je ta del prvenstva najbrž tudi že izgubljen. S tekme v Mariboru se je vrnil z zlomljeno nartno kostjo. Rus-min Dedič ni mogel proti Olimpiji zaradi igrati zaradi hude vročine, viroza je zajela tudi vratarja Bobana Savica, Rudarjev najboljši strelec Mirza Mešic pa je imel lažji operativni poseg. Slednja sta vendarle stisnila zobe in zaigrala.
Pred prvoligaškimi moštvi je sedaj štirinajstdnevni odmor, na katerega so po trenerjevih besedah tudi komaj čakali, da si znova opomorejo in se čim bolje pripravijo za nadaljevanje. Časa imajo dovolj, da se čim bolje pripravijo na gostovanje pri Domžalah, nato na vodilni Koper ob jezeru. Uspeh proti obema bi najlepše zbrisal črna dneva proti Nafti in Olimpiji.
■ vos
Prva zmaga v gosteh
S četrto zmago na tretje mesto - V nedeljo v Šmartnem vodilni Stojnici
Šmarčani so zadnjo soboto gostovali v Rogaški Slatini pri nasprotniku iz Rogatca, ki sicer tam gostuje, in zmagali s 3 : 2.To ni moštvo, ki bi Šmarčanom najbolj ležalo, vendar glede na trenutno formo ekipe je bil optimizem na mestu. Začetek srečanja je pripadal gostom in tako tudi skoraj cel polčas. Priložnosti za zadetek na šmarški strani je bilo, kot po tradiciji, na pretek. V tem delu je bila realizirana le ena, in sicer je v 23. minuti zadel Cizej. Domači so se še naprej branili in poizkušali preko izkušenega Firerja presenetiti goste. To jim je tudi uspelo z edinim strelom proti vratom Pusovnika v 34. minuti. Dogajanje na igrišču se v drugem delu ni bistveno spremenilo. Šmarčani so napadali, si ustvarjali priložnosti, vendar brez učinka. Kazen je prišla v 61. minuti, ko je šmarška obramba posredovala precej zmedeno, in domači so povedli z 2 : 1. Kakor da je to prisililo goste k še močnejšemu obleganju nasprotnikovih vrat.Domača obramba je zdržala le do 77. minute, ko je Plesnik izenačil, le 6 minut kasneje pa je s kančkom sreče (vsaj enkrat) Jamnikar zagotovil Šmarčanom tri točke in trenutno 3. mesto na lestvici.
V nedeljo bodo v Šmartnem ob Paki gostovali vodilni Stojnci, ki so se z zmago s 3 : 1 nad Odranci povzpeli na prvo mesto, s katerega so izrinili prav tega nasprotnika. Skratka, to bo gotovo osrednja tekma 9. kroga in velika priložnost, da domači nogometaši morda 'skočijo' na sam vrh prvenstvene lestvice.
■ 'P
SPORT IN REKREACIJA
V novo sezono z novimi cilji
Ena od nalog Odbojkarskega kluba Šoštanja Topolšice med drugim tudi približati odbojko čim širšem krogu mladine tako v osnovnih kot srednjih šolah
V sezoni 2008/09 je klub uspešno končal sezono v 2. državni odbojkarski ligi (DOL).
Po težavnem rednem delu prvenstva, v katerem ekipi po začetnih uspehih nikakor ni šlo in so obstali na repu lestvice, je bilo potrebno narediti nekaj sprememb. Z zadnjo tekmo rednega dela prvenstva so
sporazumno prekinili pogodbo s trenerjem Vračaričem in v klub vključili svež kader z novimi idejami in novim pristopom.
Odločitev v takšnih trenutkih je lahko tvegana, a kljub temu je upravni odbor potrdil zamenjavo trenerja. V svoje vrste so povabili trenerja, ki se je v dosedanjem delu
izkazal predvsem pri delu z mladimi, poleg tega pa je bil do pred nedavnim še aktiven igralec. Za marsikoga je ime Maks Kotnik nepoznano, a vendar starejši ljubitelji odbojke to ime dobro poznajo predvsem iz tekem OK Mislinja : OK Topolši-ca. Na današnji dan vidimo, da je bila odločitev pravilna, saj je ekipa
v razigravanju osvojila 1. mesto in s tem obstanek v 2. DOL. V novo sezono 2009/10 so tako zakorakali z novimi cilji in željami. Članska ekipa se je popolnila z novim člani. Pridobili so tri nove - Marko Pokle-ka, Robert Krajnc in David Gros. Iz mlajše selekcije se je prvi ekipi pridružil mladi up Vid Sečki.
Prvo ekipo sestavljajo: Željko Ači-movič, Miro Nastič, Nejc Lipovac, David Žnider, Benjamin Golob, Jan Klobučar, Miha Globačnik, Urban Kugonič, Rok Menih, Robert Kra-jnc, Marko Pokleka, David Gros in trener Maks Kotnik. Na novo sezono so se začeli priprvaljati že sredi avgusta. Trener je z doslej opravljenim delom zadovoljen, saj fantje kažejo izjemnega kolektivnega duha in prizadevnost pri delu. S cilji ostajajo na stvarnih tleh. Želijo krojiti zgornji del lestvice in vedo, da bo potrebno za njegovo uresničitev pokazati veliko odbojkarskega znanja.
V klubu veliko skrb namenjajo tudi mladimi v vseh selekcijah. Pri tem želijo odbojko približati čim širšem krogu mladine tako v osnovnih kot srednjih šolah. Zato so v te vrste vabljeni vsi otroci, željni igre z žogo.
Mlajše selekcije sestavljajo sledeče kategorije: mini odbojka (trener Tejo Torej); mala odbojka (trener Tejo Tore); starejši dečki (Niko Jerončič); kadeti (Robi Kugovnič); mladinci (trenerja Robi Kugovnič in Maks Kotnik; dosežki: polfinale 2008/09 v državnem prvenstvu.
Nova nepozabna pustolovska sobota v mestu
V soboto se je v Velenju končala slovenska sezona pustolovskih tekem - Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj in Velenja je na Velenjsko mestno avanturo privabilo 20 ekip v konkurenci Pozoj
era sicer ni bila vprašljiva, je pa bila v dopoldanskih urah temperatura zraka zelo nizka in dejstvo, da bi po etapi plavanja tekmovalci morali tekmo premočeni nadaljevati na kolesu proti Škalskim Cirkovcam, ni bilo sprejemljivo. Ekipe so tako pot nadaljevale proti Škalskim Cirkovcam in okoliških hribih. Gozdne ceste na tem področju so še posebej lepe in primerne za kolesarjenje, kar so tekmovalci tudi izkusili in po besedah marsikatere-
Matej Špeh in Matjaž Žilavec (ekipa Planet Avantur). Tretje mesto pa sta z zaostankom 15 minut osvojila člana ekipe Leteči nomadi, Rok Erjavec in Andrej Mesner in se s točkami, ki sta jih osvojila izenačila z ekipo Lima Salomon Garmin, ki je s prvim mestom v Velenju v pokalu mestnih avantur osvojila skupno 372 točk (400 možnih) na vseh štirih letošnjih tekmah (Rogla, Ljubljana, Škofja Loka, Velenje). Zaradi večjega števila zmag pa je
Gre za 40-kilometrsko preizkušnjo in 17 ekip na dvakrat daljši progi v konkurenci Mastodont se je v ukvarjalo s kolesarjenjem, pohod-ništvom, veslanjem, spuščanjem po vrvi, jamarstvom, rolanjem in z nalogami presenečenja.
Za gledalce je bil vsekakor zanimiv sam start tekme, saj so se tekmovalci sredi Titovega trga spustili po vrvi z 12 metrov visoke gasilske lestve, pred tem pa je vse prisotne nagovoril župan mestne občine Velenje Srečko Meh in jim tekmovalcem zaželel uspešno tekmo brez poškodb. Medtem ko so se ekipe, ki so se potegovale za lovoriko v 80-kilometrski kategoriji, spuščale po vrvi, so startale vse ekipe na 40-kilometrski progi in 23 ekip na t. i. Mini avanturi, ki je namenjena najmlajšim. 45 otrok in 30 staršev se je na letošnji pomerilo v najrazličnejših disciplinah, ki so bile bolj ali manj
tekmovalne narave (vožnja s pedolinom, tek in rolanje po mestu, vožnja s skirojem, poligon, brizganje z gasilsko brentačo ...). Potem pa je šlo zares ... Vodja proge Andrej Bračič je letošnjo traso tekme najprej speljal iz mestnega središča do Velenjskega jezera, kjer je žal odpadla etapa plavanja. Temperatura jez-
ga tekmovalca je bila to ena lepših velenjskih avantur.
Najhitreje sta v zahtevnejši kategoriji s progo opravila Tilen Potočnik in Anže Šenk, člana ekipe Lima Salomon Garmin. Na letošnjih tekmah sta bila vedno blizu vrha, a so ju napake velikokrat oddaljile od prvega mesta, tako da je bila to njuna prva zmaga. Za 80 kilometrov dolgo progo, med katero so se discipline večkrat menjale med sabo, sta potrebovala 5 ur 24 minut in 34 sekund. Slabih 12 minut za njima sta v cilj prispela drugouvrščena
pokal osvojila ekipa Leteči nomadi. Na krajši mestni avanturi (40 km) sta s časom 4 ure 14 minut in 19 sekund slavila člana ekipe NLP sport, Klemen Kotnik in Marko Jamnikar, ki sta sicer prišla v cilj dobrih 15 minut kasneje kot ekipa Ganesha Team, vendar sta njena člana Matej Pistor in Samo Rauter pri veslanju po šoštanjskem jezeru izbrala taktiko, ki jo organizator ni dovolil - veslala sta v nasprotni smeri, kot je bilo dovoljeno in si tako »izborila« predzadnje mesto.
Več o mestnih avanturah in o sobotni velenjski mestni avanturi si lahko preberete na www.adventur-erace.si. Moto še vedno ostaja: »Zmoreš? Si prepričan? Pridi in poizkusi!«
■ Matjaž Ravnjak
NA KRATKO
Derbi novincev pripadel Kranjčanom
Šoštanjčani so prvič v novi sezoni nastopili na 'domačih' stezah. Zaradi rušitve starega kegljišča so ostali za letošnjo sezono brez kegljaških prostorov. V pomoč so jim priskočili člani KK Konjice in jim odstopili svoje proste termine. V 3. krogu so se Šoštanjčani pomerili z ekipo Silika iz Kranja, še lani članom elitne deseterice. Gostje so srečanje pričeli izredno napadalno in povedli z 2 : 0 in prednostjo kar nedosegljivih 84 kegljev. Vso prednost gostov so domačini v igri drugega para izničili in rezultat izenačili na 2 : 2. Tretji šoštanjski par je na steze prišel z minimalno prednostjo 9 kegljev. Prednost se je v naslednjih igrah povečala na 27 kegljev, kar pa izkušenejših gostujočih igralcev ni zmotilo. V zadnjih lučajih so domači nekoliko popustili ter tako zmago prepustili srečnejšim gostom.
Poraz za začetek sezone
V svoji prvi tekmi nove sezone v 1. državni ligi v namiznem tenisu so Velenjčani gostovali pri ekipi Ptuja in izgubili z rezultatom 3 : 5. Ekipa Tempa, ki je nastopala z ekipo, v kateri je tudi nov igralec Žiga Jazbec, pa stari igralci Jure Slatinšek, Miha Kljajič in Patrik Rosc, je nastopila kot favorit, a so se tokrat malo ušteli in iztržili poraz s 5 : 3. Za ekpipo Tempa je tokrat dve zmagi iztržil Žiga Jazbec, eno pa Jure Slatinšek.
Ponovno blesteli
Tekmovalci in tekmovalke Smučarsko skakalnega kluba Velenje so v preteklih tekmovalnih dneh spet blesteli. Med najboljšima sta bila ponovno nordijska kombinatorca (NK) Gašper Berlot in Marjan Jelenko. Berlot je bil tretji na sobotni tekmi alpskega pokala (AP) v poletni sezoni v Oberstdorfu, Jelenko pa je na tej tekmi zasedel 19. mesto. Piko na uspeh vikenda NK pa je Berlot kronal z zmago na nedeljski tekmi. Njegov uspeh je dopolnil Marjan Jelenko s 7. mestom. SSK Velenje pa na AP ni bil zastopan samo v NK. V solo skokih je tekmoval še naš član Klemen Omladič in bil 17. in 34. Robert Hrgota, član A reprezentance, se je v soboto udeležil finala Grand Prixa v nemškem Klingenthalu. Osvojil je 44. mesto.
Most - državno prvenstvo, dečki do 15 let: 14. Urh Krajnčan, 17. Matevž Samec. Šentrupert nad Laškim - meddruštveno tekmovanje, dečki do 11 let:
1.	Vid Vrhovnik, 2. Gašper Brecl, dečki do 10 let: 2. Ožbej Jelen, 3. Rok Jelen, 4. Denis Pikelj, 6. Mitja Stramec, 8. Aleks Vučkovič, dečki do 9 let:
2.	Brecl Jerneja, 6. Domen Oblak, 7. Pia Slamek, 10. Gašper Podpečan, deklice do 11 let: 1. Jerneja Brecl, 2. Pia Slamek.
	
Tako so igrali	Prva ŽNL, 5. krog
Prva SNL, 12. krog
Rudar - Olimpija 0:3 (0:1)
Strelci: 0:1 Sulejmanovič (6., avtogol), 0:2 Kašnik (80.), 0:3 Cimirotič (84.). Rudar Velenje: Savič, Jeseničnik, Kreft, Cipot, Sulejmanovič, Tolimir, Golob (od 46. Grbič), Tomažič Šeruga, (od 64. Mujakovič), Lo Duca (od 46. Mešič), De Moraes, Trifkovič.
3. SNL - vzhod MIK Prva ^ 4 k.
Pomurje Beltinci - Rudar Škale 1:0 (1:0)
Drugi izidi: TOUR Slovenj Gradec - Dornava 5:2 (1:2), Jevnica - Krka 0:3 (0:0), Velesovo Kamen Jerič - Maribor 0:6 (0:4). Vrstni red: 1. Krka 15, 2. Pomurje-Beltinci 12. 3. Slovenj Gradec 12, 4. Jevnica 9, 5. Rudar Škale 6, 6. Maribor 6, 7. Velesovo Kamen Jerič 0, 8. Dornava 0.
Mons Claudius - Šmartno
1928 2 : 3 (1:1)
Strelci: 0:1 R. Cizej Rok (23), 1:1 Muratovič (34), 2:1 Polajžer (61), 2:2 Plesnik (77), 2:3 Jamnikar (83).
Šmartno: Pusovnik, S. Jelen, Kompan, Avdic, Rebernik, Kraljevič, Vasic (do 60. Jamnikar) , Podgoršek, Kolenc, Mujanovič (od 85. Plesnik), R. Cizej (od 74. Plesnik), Mujanovič. Trener: Peter Irman.
Vrstni red: 1. Stojnci 16, 2. Odranci 15, 3. Šmartno 1928 14, 4. Koroška Dravograd 13, 5. Čarda Martjanci 13, 6. Malečnik 13
ŠNL, 8. krog
Šoštanj - Gerečja vas 2:5 (0:3)
0:1 Sagadin 14), 0:2 Petek (27), 0:3 Kokot (33), 0:4 Kokot (59), 1:4 Hudarin (72), 2:4 Kaisersberger (75, ag), 2:5 Petek (79). Šoštanj: Mušič, Redžic, Gegic, Pogačnik, Filipovič, Softic (68. Hukič), Vukančic, Linič (od 65. Ahmetovič), Andric, Redžic (od 56. Kurnik), Hudarin, Smajlovic. Vrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 19, 2. Holermous Ormož 16, 3. Trgovine Jager Šmarje 14, 4. Peca 14, 5. Podvinci 13, 6. Koroške gradnje 13, 7. LKW Jack Ger. vas 13, 8. Šoštanj.
Gorenje Velenje - Jeruzalem
Ormož 32 : 30 (19:13)
Gorenje Velenje: Gajič 18/3, Skok, Kavaš 5, Bezjak 2, Cehte, Natek 1, Datukashvili 3, Mlakar 2, Rnič 2, Žvižej 7, Štefanič, Golčar 1, Harmandič, Čupič 5/1, Bajram, Šimič Trener: Branko Tamše.
Rokometna liga prvakov, 1. krog
KS Vive Targi Kielce -Gorenje Velenje 23:21 (9:13)
Gorenje Velenje: Gajič 13 obr., Skok, Kavaš 4, Bezjak 3, Sovič 1, Natek 4, Mlakar,Rnič 2, Žvižej, Štefanič, Golčar, Hamandič 3, Čupič 3(2), Šimič 1, trener Ivica Obrvan
Kegljanje, 1 B liga, 3. krog
Šoštanj - Siliko
3:5 (3140:3176 )
Šoštanj: Sečki 542 (0), Fidej 493 (0), Jug 559 (1), Hasičič 524 (1), Petrovič 500 (0), Arnuš 522 (1).
6. Jesenski sejem
Sejem lepot in dobrot ^
Titov trg v Velenju sobota, 10. oktobra 2009 med 8. in 13. uro
Spremljevalni program:
-	otroške ustvarjalne delavnice
-	kulturno-zabavni program
-	tetka Jesen
-	5. Golažljada	Informacije in prijave:
-	izbor najbolj nenavadnih Festival Velenje jesenskih pridelkov	898 25 70
-	likovna delavnica	infb@festival-velenje.si
Iščemo najbolj nenavadne jesenske pridelke (buče, krompir, korenje ...). Prinesite jih na označeno stojnico na Titov trg, v soboto, 10. oktobra, med 9. in 11. uro. Informacije: 03/ 898 25 71
modroBELA kronika
22
Prvoobtoženi za umor Matjaža Volka na prostosti pred izrekom sodbe?
Sojenju za umor Velenjčana Matj aža Volka marca 2002 na celjskem okrožnem sodišču se zapleta, Nenadu Mirovicu pa se bo v soboto iztekel dvoletni pripor
8. oktobra 2009
GordanaP ossnig
Pred velikim senatom celjskega okrožnega sodišča se je minuli petek nadaljevalo sojenje Nenadu Mirovicu in Gregorju Britovšku, ki ju obtožnica bremeni vpletenosti v umor Velenjčana Matjaža Volka 19. marca 2002, ki so ga tedaj v zgodnjih jutranjih urah našli ustreljenega v ljubljanski Gramozni jami. Mirovic je obtožen umora Velenjčana, Britovšek pa napeljevanja k umoru. Povod za napeljevanje naj bi bil dolg Britov-ška Volku, ki naj bi mu denar posodil, da bi mu pripeljal dve osebni vozili iz Nemčije. Britovšek pa naj bi bil denar zapravil. Na zad nji obravnavi so zaslišali Vesno in Želj-ka Pejkoviča, sestro in svaka prvo-obtoženega, pri katerih naj bi se usodni večer nahajal osumljenec za umor.
Pri či Ves na in Želj ko Pej kovic sta v svojih izjavah v sodni dvorani v glavnem potrdili dopolnjen zagovor
prvoobtoženega. Mirovic je namreč svoj zagovor spre me nil in dopolnil v delu, da seje usodnega večera z vlakom res odpeljal na zabavo k sestri v Ljubljano in da se ni nahajal v svojem najetem stanovanju v Celju s svojim dekletom, kot je sprva trdil. Vesna Pejkovič je ob tem še doda la, da njen brat Volka sploh ni poznal, da ju je spoznal Britovšek. Brat ji je tri dni po dogodku, kot je pojasnila v sodni dvorani, povedal, da mu je Britovšek dal deset tisoč tolarjev (40 evrov), da bi se lahko »zafiksal« in policiji rekel, daje umoril Volka. »Moj brat mi je ob tem še pove dal, da tega ni želel povedati policiji, ker se je bal, da bi Britovšek utegnil kaj narediti še meni in mojim otrokom, če je že zmožen naro či ti umor svojega prijatelja«, je pojasnila Pejkoviceva.
Bo pa predsednik velikega senata Martin Jančar alibi prvoobtoženega še dodatno preveril. V enem od odmorov si je namreč
GregorB ritovšek in NenadM irovic vs odnid voranic eljskega
sodišča( GordanaP ossnig)
priskrbel podatke davčne uprave in zemljiškoknjižni izpisek. In ob njegovem preverjanju ugotovil, da je Ksenija Pantelic nakup svoje nepre mič ni ne, kate re prejem ključev so z Mirovicem proslavljali pri Pejkovicevih v Ljubljani 18.
marca 2002, DURS-u priglasila 19. februarja, torej mesec dni prej. Sodnik bo ta del alibija zato še dodatno preveril s podatki iz kuppro-dajne pogodbe.
Sojenje se nadaljuje danes.
Brez vozniškega v nesrečo
Velenje, 3. oktobra - Policisti so v soboto v jutranjih urah na Šaleški cesti ustavljali 23-letnega voznika osebnega avtomobila znamke honda. Na znak policije ni ustavil, ampak je odpeljal naprej. Na Konovski cesti je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v vrtno ograjo, kjer je vozilo obstalo, v njem pa trije poškodovani sopotniki. Voznik jo je peš mahnil v neznano.
Sopotnike so z reševalnim vozilom prepeljali v dežurno ambulanto.
Zoper voznika, ki je pogost kršitelj cestnoprometnih predpisov, med drugim vozi brez vozniškega dovoljenja, bodo policisti podali obdolžilni predlog na sodišče, poslali pa mu bodo tudi plačilni nalog. Vozilo, s katerim je zapeljal v vrt, so mu zasegli.
V soboto popoldne pa so se policisti z voznikom srečali na dvorišču avtovleke v Vinski Gori, kjer se je nespodobno vedel. Na silo je hotel odpeljati osebni avto, ki so mu ga zjutraj zasegli. Prislužil si je še en plačilni nalog.
Motorist v tovornjak
Velenje, 29. septembra - V torek popoldan je na magistralni cesti v Paki pri Velenju motorist zaradi neprilagojene hitrosti trčil v voznika tovornega vozila. Pri tem je motorista vrglo na travnato breži-no. Poškodovanega so z reševalnim vozilom odpeljali v slovenj-graško bolnišnico.
Dve nesreči na odcepu za APS
Velenje, 30. septembra in 1. oktobra - V sredo dopoldne je na Koroški cesti, na odcepu za APS, voznik osebnega avtomobila izsilil prednost drugemu vozniku, zaradi česar je prišlo do trčenja. V nesreči se je lažje poškodoval,
zdravniško pomoč je iskal sam.
V	četrtek zvečer pa je na istem kraju prišlo še do ene nesreče. Voznica osebnega avtomobila je zaradi izsiljevanja prednosti trčila v drugega voznika. Pri tem se je poškodovala in so jo z reševalnim vozilom prepeljali v celjsko bolnišnico.
Prekratka varnostna razdalja
Velenje, 30. septembra - V sredo popoldan je na magistralni cesti v Paki voznik avtobusa zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo pred njim, to vozilo pa je zadelo še eno. V nesreči se je ena od sopotnic v prvem vozilu poškodovala. Prepeljali so jo v bolnišnico.
Tatovi »iščejo« orodje in material
Velenje - V sredo, 30. septembra,
je vlomilec iz gradbenega kontejnerja na gradbišču Vile Biance na Starem trgu odnesel motorno žago, veliko krožno žago ter udarni kladivi. S parcele v Podkraju je istega dne izginil vibracijski teptalni stroj.
V	petek, 2. oktobra, je neznanec z letališča v Lajšah odpeljal 32 metrov bakrenih žlebov.
V	ponedeljek, 5. oktobra, je več metrov bakrenih žlebov izginilo iz novogradnje v Lazah.
Lastnika zamenjalo še eno kolo
Velenje, 5. oktobra - Iz skupnih prostorov stanovanjskega bloka na Tomšičevi je v ponedeljek izginilo gorsko kolo sive barve, znamke discovery. Kolo je bilo zaklenjeno.
Ukradel potni list
Velenje, 2. oktobra - Vlomilec v stanovanje na Vojkovi je iz njega odnesel potni list. V njem je imela oškodovanka denar.
Povzročitelj nesreče kilometer in pol po avtocesti vozil v nasprotno smer
Arja vas, 2. oktobra - Na štajerski avtocesti v bližini Arje vasi, na odseku med Šempetrom in Žalcem pri Ložnici, se je v petek okoli 5. ure zjutraj zgodila tragična prometna nesreča, v kateri so umrle tri osebe, dve pa sta bili ranjeni. V nesreči so bila udeležena štiri vozila, od tega dve tovorni. Do nesreče je prišlo, ko je osebni avto citroen xsara piccaso pravilno prehiteval dve tovorni vozili, a mu je nasproti pripeljal voznik vozila renault espace in čelno trčil vanj.
Xsaro, ki jo je vozil 24-letni Celjan, je odbilo v tovornjak, nakar je v vozilo trčilo še drugo tovorno vozilo.
V nesreči so umrle tri mlade osebe, 21-letna Tjaša Koštomaj, 22-let-na Nataša Godec ter 24-letni voznik iz pravilno vozečega avtomobila Peter Kračun. Četrta potnica, 21-letna Jerneja Rošer, je bilo hudo ranjena, 46-letni voznik, domnevno vinjeni povzročitelj nesreče iz Brega Pri Polzeli, ki je vozil v nasprotno smer približno kilometer in pol daleč, pa jo je odnesel s poškodbami.
Policisti bodo domnevnega povzročitelja nesreče kazensko ovadili zaradi kaznivega dejanja predrzne vožnje v prometu, za kar je zagrožena kazen od enega do dvanajstih let zapora.	■
Varovalni elementi
Piše: AdilH uselja
Pomena besede "VARNOST" se dobro zavemo šele, ko se naš občutek varnosti spremeni - na slabše seveda. Torej ko se ustrašimo za voja fizična telesa, zdravje ali celo življenja, pa tudi takrat, ko je nevarnosti izpostavljeno naše premoženje. Občutek varnosti ali strahu je odvisen od vrste dejavnikov, v prvi vrsti od samega posameznika, njegovih preteklih izkušenj s temi - družbeno negativnimi dogodki, pomena, ki se daje dogodku, nenazadnje tudi od medijev, ki vplivajo na javno mnenje. Na področju varstvoslovja obstajajo tudi varovalni elementi za zagotavljanje varnosti na posameznem področju ali območju. Tokrat bom pozornost usmeril v cestni promet.
Preteklega petka celjski prometni policisti dolgo ne bodo pozabili. Ce smo bili v prejšnjih desetletjih vajeni tragičnih nesrečna „stari Slo-veniki" se je to v zadnjih letih bistveno spremenilo. Toda navkljub preobrazbi „Štajerke" v pravo avtocesto, številnim spremembam prometnih predpisov, poostrenim nadzorom policistov, preventivnim aktivnostim in promociji varne vožnje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se (smrtne) nesreče še vedno dogajajo. Ali prometna signalizacija, ki opozarja voznike, da so zapeljali v napačno smer, zadošča ali bi morali postaviti fizične ovire? Ali bi vse priključke opremili s kamerami in dodatno zaposlili operatarje na DARS--u in policiste, da bi lahko ukrepali? Še kakšen dodaten ukrep? Razmišljanje in razprave o dodatnem uvajanju varovalnih elementov ali zaščite na priključkih avtocest se ponavadi intenzivirajo ob hudih nesrečah. Tako kot v petkovi, ko so ugasnila tri mlada življenja. Ministrstvo za promet je že dalo odgovor, da skrbi za strateški nivo, za (strokovni) prometno-tehnični vidik pa skrbi DARS, kipa se zaenkrat še ni odločil za dodatne ukrepe. Današnja problematika vinjenih in neodgovornih voznikov, ki "zaidejo" na napačno stran avtoceste, očitno ni spodbudila pristojnih inštitucij, da bi se vendarle lotili sistemkih ukrepov za izboljšanje varnosti. Podobno kot na prehodih cest čez železniško progo, kijih imamo nekaj več kot tisoč. Marsikje so bila potrebna življenja in "pritisk" prebivalcev za postavitev primernega zavarovanja. Očitno lahko potegnemo vzporednico z avtocestnimi priključki, saj sta se poleg omenjene letos zgodili še dve nesreči, v katerih je umrlo pet oseb.
A vendarle je treba reflektorje usmeriti stran od DARS--a, tudi na voznike. Spočitemu, treznemu in zdravemu vozniku obstoječa signalizacija popolnoma zadošča. In kot kažejo izkušnje z zavarovanih prehodov cest z železniško progo, nekaterih voznikov niso ustavile niti zanesljive tehničnosignalne varnostne naprave. Tudi če na priključke namestijo fizične ovire, s tem ne bodo mogli preprečiti (vinjenim) voznikom, da bi z izpraznjenimi pnevmatikami peljali naprej. Zato v celoti soglašam z vsemi, ki se prizadevajo, da bi se vožnja pod vplivom alkohola kriminalizirala. Obravnava vinjenih voznikov, ki povzročijo prometne nesreče s hudimi poškodbami ali smrtnim izidom za naklepni uboj, je očitno naslednji varovalni element, ki ga bo država morala vpeljati v prakso. Bilo bi veliko ceneje kot postavljanje fizičnih ovir na priključkih avtocest; učinkoviteje, ker vinjeni ne povzročajo nesreč le na avtocestah, in varneje za vse nas. Nenazadnje, število pridržanih zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar kliče po tem ukrepu, saj novi zakon vinjenih ni izločil iz prometa. In preden se use-demo za volan, pomislimo na morebitne posledice, ki lahko nastanejo zgolj zaradi trenutka nepazljivosti. Nam in drugim lahko bistveno spremenijo življenja. Ne pozabimo tega!
Iz policistove beležke
S palico po glavi
V	torek, 29. oktobra popoldan, je prišel na policijsko postajo moški, še ves krvav po glavi, in povedal, da ga je na njegovi parceli v Paki pri Velenju že drugič pretepel znanec, sicer domačin. Tokrat mu je udarce zadal s palico. Poškodovanega so z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico.
Marihuana pri policistih
Policisti so v centru Velenja spet zasegli nekaj zvitkov marihuane. V torek, 29. oktobra, so zavitek in vrečko z opojno sub stan co zase gli mlaj ši ma moš ki -ma; v sredo, 30. septembra dopoldan, še enemu, v četrtek, 1. oktobra, pa še ene mu.
Razgrajanje si je izmislil
V	sredo, 30^ septembra ponoči so šli policisti na Šercerjevo v Velenju, kjer naj bi v enem od stanovanj razgrajala
sostanovalca. Policisti pa so ugotovili, da je prijava lažna, zato so stanovalcu izda li pla čil ni nalog.
Z nožem nad brata
V	četrtek, 1. oktobra, se je v stanovanju na Koroški cesti v Velenju 23-letni brat z besedami, silo in tudi nožem lotil 31-letnega brata. Policisti so ga najprej pridržali, mu ob odpustitvi izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, sledi pa še kazenska ovadba.
V	nedeljo, 4. oktobra popoldan, pa so se policisti z mlajšim bratom srečali v Mer-catorjevi Tržnici, kjer je razgrajal. Pred pri ho dom poli cis tov je odšel s kra ja, zato so mu plačilni nalog poslali po pošti.
Glasno, preglasno
V	petek, 2. oktobra zvečer, je v stanovanjski hiši na Paškem Kozjaku razgrajal sta no va lec. Zaslu žil je pla čil ni nalog. Zaslužil pa si ga je tudi organizator zaba-
ve v Gega klubu v Šaleku, kjer so to noč vrteli preglasno glasbo.
Pridržali navijače
V	soboto, 3. oktobra zvečer, so policisti med varovanjem prvenstvene nogometne tekme, ki se je odvijala na stadionu ob jezeru, pridržali tri navijače gostujočega moštva in jim izdali plačilne naloge zaradi kršitve zakona o eksplozivih in pirotehničnih sredstvih.
V	podhodu jih je tepel
V	soboto, 3. oktobra ponoči, sta jih pred lokalom Petrus v podhodu Šaleške ceste v Velenju skupila dva moška. Pretepel in poškodoval ju je moški, ki se tudi ob prihodu policistov ni umoril. Pridržali so ga do iztreznitve in mu izdali plačil ni nalog za več pre kr škov.
Pol na luna ima res moč
V	nedeljo, 3. oktobra ponoči, bi bila polna luna lahko usodna za 24-letnega mla-
deniča s Foitove v Velenju. Zaradi njene ga vpli va je vstal iz poste lje in sto pil skozi okno v drugem nadstropju na škatlo rolete spodnjega stanovanja. Ta je pod težo popustila. Mladenič je padel na nadstrešek vhoda v blok, potem pa na tla. Poškodovanega so z reševalnim vozilom odpe lja li v bol niš ni co Celje. K sre -či ni v življenjski nevarnosti.
Trije pijani pridržani
Prejšnji teden so policisti pridržali vinjeno voznico in dva voznika: njo v torek, njiju pa enega v soboto in enega v nedeljo.
Denar ni ca že pri last ni ku
V ponedeljek, 5. oktobra dopoldan, je na Policijsko pos ta jo Velenje občan prinesel denarnico z osebnimi dokumenti, našel jo je v Nakupovalnem centru Velenje. Denarnico so lastniku že vrni li.
UTRIP
m
oroskoo
i*
Oven od 21.3. do 21.4
Letošnja jesen je čudna. Preveč stvari, ki vam trenutna zapolnjujejo misli, se je nabralo, zato težko načrtujete za dolgo vnaprej. Dobro bi bilo, če bi znali ob vsej stiski s časom in kopici obveznosti najti čas tudi zase. Predvsem pa se morate več ukvarjati sami s seboj in to na način, ki vas umirja. Sprehodi in ukvarjanje s športom, pa čeprav ne zelo aktivno, bodo veliko doprinesli. Pri delu boste opažali naveličanost, doma pa vas prav nič več ne bo presenetilo. Le dvomov v ljubljeno osebo bo vsak dan več.
Bik od 22.4. do 20.5.
Pred vami je nekaj lepih jesenskih dni. Odlično se počutite tudi zato, ker vam je uspelo nekaj, v kar so vsi dvomili, tudi vi po malem! Sedaj pred vami ne bo več nepremagljivih ovir. Še nekaj časa vam bodo zvezde tako naklonjene, da boste uspeli uresničiti prav vse, česar se boste lotili. Nekdo bo sicer zavisten in bo poskušal nagajati, a mu ne bo uspelo. Sploh, ker bodo vsi na vaši strani, saj boste sejali dobro voljo in nesebično ljubezen. Tudi počutje se vam bo močno izboljšalo. Ljubezen pa bo kmalu dobila krila, saj vam bo vsak dan lepše..
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Teden, ki je pred vami, bo lep. Sploh, če si boste privoščili vsaj nekajdnevne počitnice. Čeprav vas bo kakšnega koraka, za katerega se boste odločili zavestno strah, vas bo kmalu preplavilo neizmerno zadovoljstvo, ki bo na vaše nestabilno čustveno počutje vplivalo naravnost blagodejno. Kar veliko stvari vam bo uspelo izpeljati, nekatere le začeti, druge tudi dokončati. Neko srečanje bo povzročilo veliko spremembo v vašem razmišljanju in počutju, saj vam bo končno odprlo oči. Ponudbe ne zavrnite, vzemite si raje čas za razmislek.
Rak od 22.6. do 22.7.
Prepričani boste, da se je vse zarotilo proti vam. Če si boste še tako želeli, se ne bo zgodilo. Žal se vam vaše sanje niso v celoti uresničile, a bodo težavice, s katerimi se trenutno ubadate, prehodne narave. Spoznali boste nekoga, ki bo več kot simpatičen, zato se boste vse pogosteje zalotili pri misli, kako všeč vam je. Nikar pri tem ne razmišljajte o primernosti zveze in o tem, kaj bodo rekli drugi. Kadar koli ste to počeli, se je slabo končalo, zato tokrat končno poslušajte srce. Včasih je to bolj iskreno kot vsi pametni namigi prijateljev in sorodnikov. Denar? Ne bo ga veliko.
Lev od 23.7. do 23.8
Želeli si boste čisto drugačen vsakdanjik, pa pri tem sploh ne boste zahtevni. Žal niso pred vami nič kaj prijetni in prijazni dnevi, poleg tega se vam bo dogajalo, da se boste vse pogosteje zalotili pri maščevalnih mislih. To ne bo prineslo čisto nič dobrega, zato bo bolje, če se za nekaj časa potuhnete in molčite. Čas bo prinesel svoje in spet bo vse tako kot si želite. Ker se sami ne boste znali sprostiti, poskrbite, da boste čim več med ljudmi. Že danes zvečer se vam obeta zanimiv dogodek, še več jih bo ob koncu tedna. Iz njih lahko izvlečete veliko več kot le zadovoljstvo.
Devica od 24. 8. do 23. 9.
Počasi si boste priznali, da ste za to, kar se vam dogaja zadnje čase, veliko krivi tudi sami. Usoda vam bo kar nekaj časa precej naklonjena, pa če verjamete vanjo ali ne. Zato prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. V družbi boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Vsekakor bosta hitro ugotovila, da imata zelo veliko skupnega. Razdvajal vaju bo le čas, ki si ga bosta vzela drug za drugega. Premalo ga bo, da bi se hitreje zbližala. Morda pa je tako celo bolje.
Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.
Zadnje čase se prav dobro počutite. Moč, ki ste jo našli v sebi, pa bo žal počasi kopnela. Za to, da se boste bolje počutili, potrebujete več. Največ pa vam še vedno pomeni dobro opravljeno delo in občutek, da ste dobri v svojem poslu. Zato bo še najbolje, če se čim prej lotite dela, ki ste ga morali postaviti na stranski tir. Sorodniki se bodo trudili, da bi vam lepšali dneve, vam pa se bo zdelo, da vam gredo vse bolj na živce. Nikar se ne umikajte v samoto, to bo najslabše, kar lahko naredite. Sicer pa se vam že kmalu obeta razburljivo potovanje.
Škorpijon od 24.10 do 22.11.
Za vami je velik, pomemben projekt, ki vam je vzel veliko energije in časa. A sedaj, ko ste si oddahnili, se počutite naravnost odlično. Doma pa žal še nekaj dni ne bo tako, kot si želite. Nekdo od sorodnikov bo potreboval veliko nege in pozornosti. Vi pa se boste vrteli v začaranem krogu želja in sanj. Edina stvar, ki vam pri razreševanju želja vaše družine ne bo šla na roko, bo čas. Tega boste imeli še vedno premalo za vse tisto, kar si želite uresničiti in za ukvarjanje s partnerjem! Včasih si je treba določiti prednosti. Za vas velja, da nimate več časa odlašati.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Neka novica vas je precej razburila, a ste se še pravočasno vzeli v roke in se umirili. Teden bo mineval brez večjih pretresov, kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav. Držite se navodil zdravnika in se izogibajte vsega, kar vam škodi. Da se izplača, boste ugotovili že po nekaj dneh. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. Pazite le, da pri tem ne boste doma preveč očitno pokazali, kaj se dogaja z vami. Partner vas namreč bere kot odprto knjigo in že sluti, da nekaj ni tako, kot bi moralo biti.
Kozorog od 23.12. do 20.1.
Čeprav so dnevi še lepi in topli, vas ne vleče več ven. Tega tisti, ki vas dobro poznajo niso vajeni. Res se vas bo malce lotilo malodušje, prav nič vam ne bo šlo od rok. Morda bo še najbolje, če se poskusite spet pridružiti kakšni veseli družbi, večjih nalog pa si še nikar ne nalagajte, saj ste trenutno precej brez energije in jih zagotovo ne bi bili sposobni izpeljati. Tudi kakšna organizirana rekreacija bi bila zelo dobrodošla. Ob koncu tedna boste zelo veseli srečanja z nekom, ki ga že celo večnost niste videli. Negujte to in naredite kaj, da ne bo do naslednjega srečanja spet minilo preveč dragocenega časa. Za tiste, ki vas osrečujejo, si ga morate vzeti!
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Odnosi z osebo, ki vam veliko pomeni, so se po nepotrebnem zaostrili. Razlog je bil skorajda banalen, a trmasti kot znate biti niste znali priznati, da tokrat vi nimate prav. Sedaj bo slika iz dneva v dan boljša. Spet bosta oba komaj čakala, da bosta skupaj in spet si bosta zaupala vse več stvari. Že danes zvečer imata priložnost, da se naužijeta družbe drug drugega in to brez velikih pričakovanj. Sta čisti dokaz, sta lahko nasprotna spola tudi prijatelja in to zelo iskrena. Pazite pa , kaj boste obljubili ob koncu tedna, da vam ne bo žal. Lepi jesenski dnevi so kot nalašč za sanje, ki si jih vi le redko privoščite. Preredko!
Ribi od 20. 2. do 20.3.
V naslednjih dneh vas čaka veliko lepega, pa tudi nekaj grenkih odločitev. Zelo boste zaposleni, utrujenosti pa vseeno ne boste čutili. To vas bo čudilo, že kmalu pa boste spoznali, zakaj. Očitno ste si nekaj tako močno želeli, da je podzavest delala namesto vas. Sedaj, ko se bo želja uresničila, pa boste nesrečni. Še naprej se boste utrujali z milijoni vprašanj, kako bo to vplivalo na vaše življenje. Tok dogodkov pa bo precej nepredvidljiv. Vaše življenje se bo že kmalu precej spremenilo. In to na veliko bolje. Tudi po zaslugi tega, da si boste končno upali pokazati, kaj čutite!
Med vseslovensko akcijo Onkološkega društva Slovenije »Pot k okrevanju« smo se članice skupine za samopomoč operiranih za rakom na dojki 1. in 2. septembra
udeležile poti na Triglav. Med 80 pohod ni ca mi je bilo tudi sedem Velenjčank (Marjana Rak, Andela Vadlja, Magda Simonič, Štefka Jamnišek, Mara Brešar, Milena
Blažič, Marinka Krašovic) in Tone Žižmond (gorski vodnik). Tonetu za vso pomoč - hvala. Vreme nam je služilo kot naročeno in zelo smo uživale, kar je razvidno tudi s foto-
grafije z vrha Triglava. Drugo leto gremo spet.
■ Milena Blažič
Mladi planinci iz Škal na Veliki planini
Pri Planinskem društvu Škale -Hrastovec že drugo leto deluje planinski krožek. Včlanjeni so učenci Osnovne šole Škale in Osnovne šole Livada. Ker je otrok pri planinskem krožku le 15, smo povabili na pohod ostale učence iz šole Škale in učence iz šole Cirkovce. Na pohod smo se odpravili v soboto, 19. septembra. Pohodniki so bili dobro obuti, oblečeni, v nahrbtnikih pa je bila malica in pijača. Med potjo sem jih opozarjala, kaj naj opazujejo in pogledajo. Peljali smo se skozi Šaleško in Savinjsko dolino do prelaza Černivec. Tu smo zavili proti Kranjskemu Raku, kjer smo izstopili in peš nadaljevali pot proti naše mu cilju. Pot je bila strma, a mla di pla nin ci so brez godrnjanja vse to premagali. Le spraševali so: »Ali je še daleč? Koli-
ko minut je še do koče?« Pri koči nas je pri ča kal pravi pas tir -planšar v svoji »uniformi«. Opisal jim je življenje na planini nekoč in danes. Planšarstvo na planini izumira. Vse več pastirskih stanov kupujejo turisti in jih spreminjajo v počitniške hišice. Vreme na pla-
nini je bilo bolj »kislo«, zato smo se morali hitro odpraviti v dolino. Na poti domov sem jih povprašala, če je težko biti planinec. Odgovor je bil, da si še želijo poho dov in da bodo pos ta li čla ni pla nin ske ga krožka. Naše društvo si močno želi pomladiti svoje članstvo. Radi bi
si vzgojili mlade vodnike. Želimo, da bi se naši mladi planinci udeležili planinskih taborov, kijih organizira Planinska zveza Slovenije.
■ Mentorica mladih planincev E. Rednak
nikoli sami2Q7 g;
Zgodilo se j e ...
.. od 9. oktobra do 15. oktobra
■	9. oktobra 1964 je bil v mali dvorani doma kulture odprt Pionirski klub;
■	9. oktobra 1971 so na Titovem trgu odprli spomenik Onemele puške, delo kiparja Stojana Batiča in arhitekta Vladimirja Mušiča;
■	od 9. oktobra 1989 naprej lahko vozniki tehnične preglede za svoje jeklene konjičke opravljamo tudi v Velenju;
■	10. oktobra 1941 so iz
mariborskih zaporov pripeljali v Šoštanj deset jetnikov in jih tam ustrelili kot talce;
■	ob občinskem prazniku leta 1976 je izšla prva monografija o Velenju;
■	10. oktobra 1981 se je Velenje
za nekaj let preimenovalo v Titovo Velenje;
-	oktobra leta 1986 so dokončno asfaltirali cesto v Bele Vode; asfaltno prevleko so potegnili do kmetije in gostilne Pri Savineku, kjer je bila 11. oktobra leta 1986 tudi osrednja proslava ob prazniku takratne občine Velenje;
-	od 11. do 22. oktobra 1976 je bila v Rdeči dvorani prva razstava vseh izdelkov Sestavljene organizacije združenega dela Gorenje;
-	11. oktobra 1980 so odprli Šaleško magistralo oziroma novo cestno povezavo med Velenjem in Šmartnim ob Paki;
-	oktobra leta 1984 je dolgoletni
direktor velenjskega premogovnika in nekdanji velenjski župan Nestl Žgank ob svoji 75. letnici postal častni občan občine Velenje;
■	13. oktobra 1888 se je v Arnačah pri Velenju rodil jezikoslovec dr. Karel Oštir; bil je profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član Slovenske Akademije znanosti in umetnosti; članstvu te naše najvišje znanstvene ustanove se je leta 1958 odpovedal; gre za enega najboljših slovenskih jezikoslovcev, saj je tudi v mednarodnih lingvističnih krogih veljal za priznanega strokovnjaka, zlasti za indoevropske jezike;
■	13. oktobra 1928 se je v Šoštanju rodil pesnik, prevajalec in publicist Karel Klančnik s pesniškim imenom Jernej Roj ali Karlo Levin;
■	13. oktobra 1961 je prenehala
Naslovnica prve monografije Velenja iz leta 1976 (arhiv Muzeja Velenje)
delovati Kmetijsko-gospodarska šola v Velenju; - v Šaleški dolini je bil prvi Narodni svet ustanovljen 15. oktobra leta 1918 v Šoštanju; za njegovega predsednika je bil izbran odvetnik dr. Fran Mayer, za tajnika pa trgovec Ivan Senica.
Pripravlja: Damijan Kljajič
*™ÏAS
ČETRTEK, 8.o ktobra
TV SLO (T
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Zlato na čereh, 50/52
09.30	Male sive celice, kviz
10.15	Berlin: boj s časom, 4/27
10.50	Turbulenca: nevrolingvistično
programiranje, svet. oddaja
11.40	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Kdo kdaj kje s kom
13.50	Piramida
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Animalija, 28/40
16.10	Plesoče življenje, dok. film
16.25	Enajsta šola
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Jasno in glasno, odd. za mlade
18.30	Žrebanje deteljice
18.40	Simfonorije, risanka
18.45	Pujsa Pepa, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Tednik
20.50	Mao - kitajska zgodba, 2/2
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Osmi dan
23.35	Tv dnevnik 8.10.1991
00.05	Dnevnik
00.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.05	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.35	Tv
12.05	Globus
12.35	Tv dnevnik 8.10.1991
13.05	Sanjska potovanja: Kanada,
13.55	Izjemne živali, 9/10
14.15	Na lepše
14.45	Slovenska jazz scena
15.30	Tv prodaja
16.00	Evropski magazin
16.30	Pomagajmo si, tv Koper
17.00	Mostovi
17.30	To bo moj poklic: slaščičar, 1.
del izob. oddaja
18.00	Želite, milord?, 22/26
19.00	Družinske zgodbe: družina Fink - Inzko
20.00	Praško veleposlaništvo, nemški film
21.35	AMZS - 100 let, dok. feljton
22.05	Ljubice, 2/6
22.55	Tri ženske nekega poletnega
večera, 4/4
00.30	Zabavni infokanal
POP
06.20	Tv prodaja
06.50	Ricki Lake, pogov. oddaja
07.45	Angeli brez kril, nad.
08.40	Jutri je za večno, nad.
09.35	Tv prodaja
10.05	Do zadnjega diha, nad.
11.10	Konec zlatega vremena,
novozel. film
13.00	Zlata dekleta, nan.
13.35	Tv prodaja
14.05	Praksa, nan.
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Na kraju zločina, nan.
21.55	Zakon in red, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Nevarna igra, nan.
00.05	Pod lupo pravice, nan.
01.00	24 ur, ponovitev
02.00	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, Informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 178. oddaje 11.05 Pop corn, glasbena oddaja.
Gostja: Manca Špik 12.00 Videospotdneva 12.05 Odprta tema, ponovitev 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, 3.
TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Pravljica 19.25 Videospot dneva 19.30 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 179. oddaja 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Vzgoja brez nagrade in kazni,
pogovor v studiu 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Iz našega arhiva: Znani obraz 21.30 Glasbene oddaje, 3. TV mreža 22.45 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila
tv slo rr
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Srebrnogrivi konjič, 21/39
09.35	Plesoče življenje, dok. film
09.50	Enajsta šola
10.20	Jasno in glasno, odd. za mlade
11.25	To bo moj poklic: zidar, 2. del
11.50	To bo moj poklic: slaščičar, 1. del
12.15	Osmi dan
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Čudež na reki Hudson, dok. oddaja
14.15	Pogled na ... poslikave v
narodnem muzeju
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Doktor pes, 24/30
15.55	Rdeči noski, otroška oddaja
16.05	Iz popotne torbe: pajkova mreža
16.25	Linus in prijatelji, 2/6
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Posebna ponudba, potrošniška odd.
17.40	Gledamo naprej
17.50	Duhovni utrip
18.05	Bolnišnica na robu, 6/6
18.40	Lojzek, risanka
18.45	Zakaj?, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Hotel poldruga zvezdica:
revolucija
20.30	Na zdravje!
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.55	Polnočni klub: iz Mure z
00.10	Duhovnjutrip
00.25	Tv dnevnik 9.10.1991
00.50	Dnevnik, pon.
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
12.10	Tv prodaja
12.40	Glasnik
13.05	Umetnost igre
13.30	Evropski magazin
13.55	Črno beli časi
14.10	Tv dnevnik 9.10.1991
14.35	Sport špas, 2/9
15.00	Na utrip srca: komorne opere
15.20	S plesalci sng opera in balet
(2009)
15.40	Tv prodaja
16.15	Circom regional, tv Maribor
16.45	Minute za ... , tv Koper
17.15	Mostovi
17.50	V dobri družbi z Blažem, tv Maribor
18.50	Zlata šestdeseta: nostalgija z Deliali
20.00	Visoka napetost: kaos v matematiki, dok. oddaja
21.00	Kingdom, 3/6
21.45	Carrie, am. film
23.20	Bolni odnosi, romunski film
00.45	Gandža, 18/22
01.15	Zabavni infokanal
POP
06.35	Tv prodaja
07.05	Ricki Lake, pog. oddaja
08.00	Angeli brez kril, nad.
08.55	Jutri je za večno, nad.
09.50	Tv prodaja
10.20	Do zadnjega diha, nad.
11.20	Kdo je to dekle, am. film
13.00	Zlata dekleta, nan.
13.35	Tv prodaja
14.05	Punce s plaže, nan.
15.00	Ukradeno srce, nad.
15.55	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Casino Royale, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Casino Royale, nadalj. filma
23.55	Kdo je tu nor?, am. film
01.55	24ur, ponov.
02.55	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, Informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana In vino, kuharski
nasveti, ponovitev 174. oddaje 11.05 Vzgoja brez nagrade in kazni,
pogovor v studiu 12.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža
18.40 Regionalne novice 18.45 Asova gibanica, informativna
oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 175. oddaja 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Mislinjske doline,
informativna oddaja 20.45 Regionalne novice 20.50 Videospot dneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje
življenjsko obdobje 22.15 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila
SOBOTA, 10.o ktobra
TV SLO R
06.15 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.30 Križ kraž: Pravljice iz mavrice 09.00 Bata, deček iz davnine, avstrijski film Polnočni klub: iz Mure z ljubeznijo, ponov. Tednik
Poročila, šport, vreme Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem Lev, franc. film Sobotno popoldne O živalih in ljudeh Zdravje Usoda Nasvet
Poročila, šport, vreme Ozare
Zakaj pa ne Na vrtu Nagradna igra Z Damijanom
10.45
12.00 13.00 13.10
14.05 15.55 sledi 16.10 16.30 16.35 17.00 17.15 17.25 17.40 18.05 18.10
18.40 Mala kraljična, risanka 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Filmski spodrsljaji 20.05 Arsene Lupin, franc. film 21.10 ARS 360 22.30 Poročila, vreme, šport 23.05 Hri-bar
V kolesju pravice, 4/5 Tv dnevnik, 10.10.1991 Dnevnik, pon. Dnevnik Slovencev v Italiji
00.10 01.10 01.35 01.55 02.20 Infokanal
TV SLO Cf
06.30	Zabavni infokanal
07.45	Tv prodaja
08.15	Skozi čas
08.25	Tv dnevnik 10.10.1991
08.50	Polemika
09.50	Posebna ponudba, potr. odd.
10.10	Circom regional, tv Maribor
10.40	Minute za ..., tv Koper
11.10	ZGNZ - big father/2, 4. oddaja
11.35	Visoka napetost: kaos v matematiki, dok. oddaja
12.35	Samo bedaki in konji, 35/45
13.20	Tv prodaja
13.50	Gledališka predstava
15.35	Folkart 2009, tv Maribor
17.15	Napoleon in jaz, koprod. film
19.00	Kostarika - biser srednje
Amerike, tv Maribor
19.25	Skozi čas
19.45	Kvalif. za SP 2010 v nogometu, Slovaška - Slovenija, prenos iz Bratislave
22.55	Bleščica, oddaja o modi
23.20	Alpe, Donava, Jadran
23.50	Dober, hudoben, grd, ital. film
02.25	Številke, 15/24
03.10	Zabavni infokanal
POP
07.45	Tv prodaja
08.00	Na drevesu smo doma, ris. serija
08.30	Brata Koalček, ris. serija
08.40	Veseli avtobuski, ris. serija
08.45	Mojster Miha, ris. serija
08.55	Jaka na Luni, ris. serija
09.05	Lazytown, otroška serija
09.35	Winx klub, ris. serija
10.00	Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.25	Ed in Eppa, ris. serija
10.40	Stanko, ris. serija
11.05	Medved Paddington, ris. serija
11.30	Dirkalni pujsek Rudi, nan.
12.00	Upornica na konju, nan.
12.55	Ljubezen skozi želodec
13.30	As ti tud not padu?, ponov.
15.20	Lepi ljudje, nan.
16.15	Moški v krošnjah, nan.
17.10	Angel pod krinko, am. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.10	Nori na Mary, am. film
23.20	Ugrabljeni zdravnik, am. film
01.35	24ur, ponovitev
02.35	Nočna panorama
©
09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti,	ponovitev
180. oddaje 10.15 Če me spomin ne vara, otroški
kviz, ponovitev 10.45 Videospot dneva 10.50 Vas, ki je zrasla iz zemlje,
dokumentarni film 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja 18.40 Duhovni vrelec Martin Dolamič Konrad, župnik v župniji	Velenje -
bl. A.M. Slomšek 18.45 Risanka za otroke 19.00 Asova gibanica, informativna
19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1777 VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Vabimo k ogledu 20.35 Mortadelo in Filemon, akcijska
komedija 22.25 Jutranji pogovori 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila
NEDELJA, 11 .o ktobra
TV SLO fi
07.00	Živ žav
sledi	Telebajski, 27/90
sledi	Cofko Cof, 19/26
sledi	Marči Hlaček, 18/39 09.50 Šport špas, 3/9
10.15	Po sledeh Keltov in Rimljanov, 2/25
10.45 Prisluhnimo tišini
11.15	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja, tv Maribor
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Na zdravje!, ponov.
14.30	Prvi in drugi
15.00	NLP, razvedrilna oddaja
sledi	Glasbeni troboj, 1. del
15.15	Športne novice
15.20	Glasbeni troboj, 2. del
15.30 Glasbeni troboj, 3. del 15.40 Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom 15.50 Šport 16.00 Družabna 16.30 Za prste obliznit, 24. del
17.00	Poročila, šport, vreme
17.15	NLP, razvedrilna oddaja
17.25	Fokus
18.25	Žrebanje lota
18.40	Maks in Rubi, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Spet doma
21.45	Večerni gost: Jože Bavcon
22.40	Poročila, vreme, šport
23.05	Trojanski konj, 2/2
00.30	Tv dnevnik 11.10.1991
01.00	Dnevnik, ponovitev
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.50	Infokanal
TV SLO f?
06.30	Zabavni infokanal
07.40	Tv prodaja
08.10	Skozi čas
08.20	Tv dnevnik 11.10.1991
08.45	Globus
09.15	29. tekmovanje slovenskih
godb
10.00	Tv prodaja
10.30	Pomagajmo si, tv Koper
11.00	Alpe, Donava, Jadran
11.30	Nevrolingvistično
programiranje, svet. oddaja
12.20	Rad igram nogomet
12.50	Tv prodaja
13.20	Helenini ljubezni, am. film
14.55	Štos - 30 let z Draganom
Buličem, koncert
17.45	Rokomet, tekma lige prvakov, Gorenje - Bosna, prenos iz Velenja
20.00	Sanjska potovanja: Avstralija, 10/11
20.55	Nesmrtnik, 2/3
22.00	Na utrip srca: ob 80-letnici
balerine Lidije Sotlar
22.40	Komorne opere
22.55	Deadwood, 4/12
23.45	Po nevihti, am. film
01.25	Zabavni infokanal
POP
07.45	Tv prodaja
08.00	Na drevesu smo doma, ris. serija
08.30	Brata Koalček, ris. serija
08.40	Mojster Miha, ris. serija
08.50	Jaka na Luni, ris. serija
09.00	Lazytown, otroška serija
09.30	Winx klub, ris. serija
09.55	Bakuganski bojevniki, ris. serija
10.10	Ed in Eppa, ris. serija
10.35	Stanko, ris. serija
11.00	Pucca, ris. serija
11.05	ŠKL, mlad. oddaja
12.05	Preverjeno, ponov.
13.05	Sama v temi, am. film
15.05	Žametna mafija, nan.
16.00	Past za starše, am. film
18.20	Ljubezen skozi želodec
18.55	24 ur vreme
19.00	24ur
20.00	As ti tud not padu?!
21.45	Življenje ni šala, nan.
22.40	Sostanovalka, am. film
00.40	24 ur, ponovitev
01.40	Nočna panorama
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja,
ponovitev 09.40 1776. VTV magazin, regionalni
-informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna
informativna oddaja 10.30 1777. VTV magazin, regionalni
-	informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec
Martin Dolamič Konrad, župnik v župniji	Velenje -
bl. A.M. Slomšek 11.05 Lokalni utrip Mislinjske doline,
informativna oddaja 11.50 Vabimo k ogledu 11.55 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor
12.55 NAJ VIŽA, glasbena oddaja 14.25 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nanovo, mladinska oddaja-
štipendije 18.45 Pop corn, glasbena oddaja 19.35 Jutranji pogovori 21.15 Vzgoja brez nagrade in kazni,
pogovor v studiu 22.15 Vabimo k ogledu 22.20 Videostrani, obvestila
PONEDELJEK, 12.o ktobra
tv SLO rr
06.30	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Smrkci, 13/30
09.35	Risanka
09.45	Animalija, 28/40
10.10	Šport špas, 3/9
10.40	Pričevanja političnih zapornikov, dok. film
11.55	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	Izjemne živali, 10/10
13.55	Druga godba 2009
15.00	Poročila
15.10	Dober dan, Koroška
15.45	Marjetkini otročički, 6/8
16.10	Bisergora, 15. oddaja
16.25	Jaka Tobaka, 3. del
16.30	Ribič Pepe, 3/26
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Glasbeni spomini z Borisom
Kopitarjem
18.30	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Hupko, trobilka in pihec,
risanka
18.45	Toni in Boni, risanka
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Polemika
21.00	Umazani ples, 4/13
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Umetni raj
23.25	Glasbeni večer, festival
Maribor 2009
00.35	Tv dnevnik 12.10.1991
00.55	Dnevnik, ponovitev
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.00	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
09.45	Tv prodaja
10.15	Sobotno popoldne, ponov.
12.25	Tv prodaja
12.55	29. tekmovanje slovenskih
godb, Maribor 2009
13.35	Slovenski utrinki
14.00	Posebna ponudba, potrošniška
14.20	Tv dnevnik 12.10.1991 14.45 Osmi dan
15.15	ARS 360
15.30	Alpe, Donava, Jadran
16.00	Rad igram nogomet
16.30	Prvi in drugi
17.00	Rokometni magazin lige prvakov
17.30	To bo moj poklic: slaščičar, 2.
18.00 Polly Adler, 4/4 18.45 Derren Brown, miselni triki Zdravje, usoda, nasvet
19.00
20.00 National geographic, 14/16 22.
Studio city Pozdrav Afriki 22.30 Knjiga mene briga 22.50 Hotel new hampshire, ang. film
.35 National geographic, 14/16 Zabavni infokanal
01.30
POP
06.20	Tv prodaja
06.50	Ricki Lake
07.45	Angeli brez kril, nad.
08.40	Jutri je za večno, nad.
09.35	Tv prodaja
10.05	Do zadnjega diha, nad.
11.05	Nedokazana krivda, am. film
13.20	Tv prodaja
13.50	Punce s plaže, nan.
14.45	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nad.
20.55	Kmetija slavnih
21.55	Razočarane gospodinje, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Nevarna igra, nan.
00.05	24ur, ponovitev
01.05	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti
-	tedenski izbor
11.35 1777 VTV magazin, regionalni
-	informativni program 12.00 Kultura, informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu
18.00 Mojca in medvedek Jaka,
mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Pravljice za otroke 19.00 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 181. oddaje 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Poslanska pisarna, pogovor v studiu
21.00 Regionalne novice 2 21.05 Lokalni utrip Mislinjske doline, informativna oddaja, ponovitev 21.50 Videospot dneva 21.55 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.25 Vabimo k ogledu 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila
TOREK, 13.o ktobra
TV SLO (T
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.10	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.10	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Na potep po spominu
09.50	Bisergora, 15. odd;'
10.05	Ribič Pepe, 3/26
10.25	Zgodbe iz školjke
11.00	National geographic, 14/16
11.55	Večerni gost: Jože Bavcon
13.00	Poročila, šport, vreme
13.25	ARS 360
13.40	Umetni raj
14.05	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Marči Hlaček, 21/34
16.10	Notkoti: vadišče, 3. del
16.25	Skrivnosti vzhoda, 4/25
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Grmade so zagorele, 1/3
18.00	ZGNZ - Big father/2, 5/15
18.30	Žrebanje Astra
18.40	Fletni gaji, risanka
18.45	Pokukajmo na zemljo, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.50	Gledamo naprej
19.55	Piramida
21.00	Pavle Kernjak, pr Dravc' doma,
portretni film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Zgodba o Indiji, 3/6
00.00	Prava ideja!, poslovna oddaja
00.25	Grmade so zagorele, 1/3
00.55	Tv dnevnik 1310.1991
01.20	Dnevnik, ponovitev
01.55	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.20	Infokanal
TV SLO
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
07.20	Tv prodaja
07.50	Dober dan, Koroška
08.20	City folk: Varšava, dok. oddaja
08.50	NLP, razvedrilna oddaja
11.50	Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem
12.45	Nalepse
13.15	Bleščica, oddaja o modi
13.45	Studio city
14.40	Tv dnevnik 13.10.1991
15.00	Pozdrav Afriki
15.30	Prisluhnimo tišini
16.00	Tv prodaja
16.35	Koš, magazinska oddaja
17.00	Glasnik, tv Maribor
17.25	Mostovi
18.00	V dobri družbi s Smiljanom
19.00	Večerni gost: Joe Valenčič
20.00	Muzikajeto: haromonika, 2. del
20.35	Globus
21.05	Prava ideja!, poslovna oddaja
21.35	Obrazi drugačnosti: ko boli
duša, 2/8
22.05	Daniel takes a train, madžarski
film .
23.35	Doktor Živago, 9/10
00.25	Derren Brown, miselni triki
00.45	Zabavni infokanal
pop
06.20	Tv prodaja
06.50	Ricki Lake
07.45	Angeli brez kril, nad.
08.40	Jutri je za večno, nad.
09.35	Tv prodaja
10.05	Do zadnjega diha
11.10	Nikoli ni prepozno, am.
12.55	Zlata dekleta, nan.
13.30	Tv prodaja
14.00	Punce s plaže, nan.
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24 ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Preverjeno
22.00	Zdravnikova vest, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Nevarna igra, nan.
00.10	24 ur, ponovitev
01.10	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 181. oddaje 11.05 Poslanska pisarna, pogovor v
studiu 12.05 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Izzivi mladih, mladinska oddaja 18.40 Videospot dneva 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 182. oddaja 19.15 Vabimo k ogledu, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1778. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna
informativna oddaja 20.50 Jamarski	klub Črni
galeb Prebold na Filipinih, dokumentarni film 21.25 Videospot dneva 21.30 Asova gibanica, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.00 Na Primorskem, informativna
oddaja, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
SRE DA, 14.o ktobra
TV SLO H
06.10	Kultura
06.15	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.10	Marči hlaček, 8/34
09.30	Risanka
09.35	Marjetkini otročički, 6/8
10.00	Notkoti: vadišče, 3. del
10.20	Zlatko Zakladko: tri ptičice
10.30	ZGNZ - Big father/2, 5/15
10.55	Knjiga mene briga
11.20	Grmade so zagorele, 1/3
11.55	Pavle Kernjak, pr Dravc' doma,
portretni film
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Polemika
14.20	Alpe, Donava, Jadran
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Ferdi, 12/13
16.05	Pod klobukom
17.00	Novice, šport, vreme
17.20	Gledamo naprej
17.30	Turbolenca: kaj je čisto?, svet.
18.25	Žrebanje lota
18.40	Robotki, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Gledamo naprej
20.05	Samotno potovanje, dok. film
21.25	Vučko, kratki film
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Sodobna Marija
00.25	Turbolenca: Kaj je čisto?, svet.
01.10 Dnevnik, ponovitev 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal
TV SLO C?
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
08.00	Otroški infokanal
09.00	Zabavni infokanal
11.25	Tv prodaja
11.55	Spet doma
13.40	Hri-bar
14.40	Prava ideja!, poslovna oddaja
15.05	Glasbeni večer, dok. oddaja
16.10	Tv prodaja
16.40	Mostovi
17.10	Slovenci po svetu
17.40	Črno beli časi
18.00	Samo bedaki in konji, 39/45
19.00	Jadranje Barkolana, reportaža
19.45	Kvalif. za SP 2010 v nogometu, San Marino - Slovenija, prenos
23.00	Edvard drugi, sng drama
Ljubljana
00.30	Slovenska jazz scena
01.30	Zabavni infokanal
POP
06.25	Tv prodaja
06.55	Ricki Lake
07.50	Angeli brez kril, nad.
08.45	Jutri je za večno, nad.
09.40	Tv prodaja
10.10	Do zadnjega diha, nad.
11.15	Sreča v Vegasu, am. film
12.55	Zlata dekleta, nan.
13.30	Tv prodaja
14.00	Punce s plaže, nan.
14.55	Ukradeno srce, nad.
15.50	Do zadnjega diha, nad.
16.55	24ur popoldne
17.05	Jutri je za večno, nad.
18.00	Angeli brez kril, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Kmetija slavnih
21.00	Razkritje, am. film
22.30	24ur zvečer
22.50	Razkritje, nad. filma
23.40	Dexter, nan.
00.45	24ur, ponovitev
01.45	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski
nasveti, ponovitev 182. oddaje 11.05 1778. VTV magazin, regionalni
- informativni program 11.30 Kultura, informativna oddaja 11.35 Videospot dneva 11.40 Športni torek, športna informativna oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja,
3. TV mreža 18.30 Regionalne novice 1 18.35 Pripovedke za otroke 18.45 Hrana in vino, kuharski
nasveti, 183. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena
20.55	Regionalne novice 2
21.00	Odprta tema, 3. TV mreža
22.00	Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev
23.30	Vabimo k ogledu
23.35	Videospot dneva
23.40	Videostrani, obvestila
PRIREDITVE
Knjižnik otiček
PAASILINNA, Arto: Dedu za petami
Gre za duhovito pripoved o radoživem dedku Verneiju Vaisanenu, ostarelem tovarnarju usnja in krzna, kateri seje spet odločil, da ima za nekaj časa dosti svoje gospodovalne žene in jo v letih po drugi svetovni vojni mahne po "poslih" daleč naokoli. Babica Letitia nemudoma pošlje za njim svojega vnuka Gustija, kateremu strogo zabiča, naj dedka po hitrem postopku pripelje domov, zlepa ali zgrda. Najprej vnuk ni najbolj navdušen nad idejo, da bi odšel po deda, ker je zelo strahopeten, vendar se že kmalu izkaže, daje podedoval njegovo strast do potepanja. Namesto da bi ga pri priči pripeljal domov, se začneta skupaj potepati po širni skandinavski deželi in doživita kup prijetnih dogodivščin...
RAI, Bali: (Ne)dogovorjena poro ka
Mladinski roman Nedogovorjena poroka govori o družini sikhov, ki se je iz Pandžaba preselila v Anglijo. Priseljence Zahod zanima predvsem zaradi ekonomskega napredka, manj pa jim je blizu način življenja in kultura. Ne želijo se asimilirati, prilagoditi ali podrediti. Nasprotno, svojo tradicijo želijo ohraniti neokrnjeno. Takšne patriarhalne družinske vezi pa ne zdržijo dolgo. Druga generacija otrok je že odločena, da si bo v življenju izbrala svojo pot. Globo ko zakoreninjeni običaji ponosnih Pan-džabcev omejujejo svobodomiselnega sedemnajstletnika, ki svoje izbrane neveste sploh ne pozna. Oče ga najprej prepričuje nazadnje pa uporabi zvijačo in tako poskuša prisiliti upornega sina, da se ukloni njegovi volji. Na srečo ima fant v sorodstvu naprednega strica Jaga, ki mu pomaga. Upre se pričakovanjem družine in se tej poroki odre če.
SCHORR, Susanne: Džungelska ambu lan ta: zgod be doktorja Zobotigra
skega konja Nika in Ute Orang Utan. Skrbi za to, da so zobje lepi in zdravi. Če pa zob zboli, ga lahko popravi. V ambulanti mu pomaga gazela Giti, medicinska sestra.
Otroci imajo v zobni ambulanti veliko vprašanj. Neznani zdravnik, tuje okolje, vznemirljivi pripomočki. Zobozdravnik potrebuje vse te stva ri, da bo šlo dobro nam in našim zobem. Knjiga je razdeljena na 15 poglavij, ki se lotevajo nasvetov za pravilno umivanje zob, redne preglede pri zobozdravniku, predstavitev čudežnih zobozdravstvenih orodij, razlage o mlečnih in stalnih zobkih, škodljivih razvadah (kot so sesanje palca in preveč sladkorja) in njihovih posledicah ter najpogostejših zobnih nadlog (od kariesa, zobobola do zlomljenih zob kov).
SCHMEDES, Christa: Mafi ni
Mafine so izumili Angleži že v 17. stoletju, ko so ob skodelici čaja radi ponudili še majhne kvašene tortice. V zadnjih letih pa je tudi pri nas prišlo do pravega buma domače peke. Pečene kolačke pripravimo hitro in vedno so videti zapeljivi. V knjigi je zbranih 50 najboljših in najbolj priljubljenih receptov. Ne glede na to, ali so sladki ali slani, se jim ne boste mogli upreti.. V knjigi boste našli tudi nasvete o tem, kako jih naredimo še privlačnejše z glazuro, prelivom ali zlato božično srajčko
KOREN, Maj da: Mici iz 2. a
Približno pred sedmimi leti je stric Zlatko Šimnu za rojstni dan podaril malo pošast Mici. Imela je rožnato dlako in velike zelene oči. A pošast seje samo delala, da je iz pli ša. V res ni ci je bila živa pošast. Nekoč je moral Šimen v
Glavni junak zgodbe doktor Zobotiger, kije po poklicu zobozdravnik, pripoveduje napete zgodbe iz svoje džungelske ambulante. V svoji džungelski ambulanti skrbi za zobe drugih živali: opice Koko, slončice Eli, nosoroginje Nam, nil-
šolo. Mici je bila ta čas sama doma. Vča sih se je šla kopat in za sabo pustila veliko poplavo. V kuhinji je naš la piškote, ki jih je mama kupila za goste. Za njimi so ostale samo drobtine na mizi. Ko je nekoč našla Šimnove nalepke, jih je polepila po celem stanovanju. Tako sta mama in Šimen sklenila, da mora Mici v šolo, saj ji je doma dolgčas in zato počenja neumnosti. Ze naslednji dan je morala tja. V drugi razred, ker je bila za prvega preveč pamet na.
■ Pripravila: AndrejaS tvarnik
VELENJE
Četrtek,8 .o ktobra
16.00 Knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 17.30 - 19.30
Kunigunda - regionalni multimedijski center Spodbujanje multikulturnega dia lo ga
Diskriminacija - stereotipi in rasizem 19.00 Galerija Velenje
Odprtje razstave - Tehnologije (razstava po izboru selektorjev Slovenskega društva likovnih kritikov)
19.19 Knjižnica Velenje - študijska čitalnica
Potopisno predavanje - Krajinski parki in gorski svet Slovenije 20.00 Dom kulture Velenje
Koncert - Magnifico Balcountry Quartet - akustična izvedba -največjih hitov
Petek, 9. oktobra
X Medpodjetniški izobraževalni center
Predavanja v okviru dnevov "Erasmus« na Visoki šoli za varstvo okolja, ob 8.30 uri, 18.00 Dom kulture Velenje Sve ča na aka de mi ja s predstavitvijo Zbornika 60 let PD Vele nje 21.00 MC Velenje
Koncert: Dubioza Kolektiv in Skaktus
Sobota, 1 O.o ktobra
8.00 - 13.00 Titov trg
6. Jesenski sejem - Sejem lepot in dob rot 8.00 - 13.00
Atrij pri Centru Nova Kmeč ka trž ni ca 8.00 - 13.00
Cankarjeva ulica Bolš ji sejem
Kdaj - kje - kaj
10.00 Nova avtobusna postaja Prikazna taktična vaja -Avtobusna postaja Velenje 2009 10.30 Galerija Velenje
Sobotne lutkarije - premiera -Janko in Metka 11.00 Zbor pred Domom kulture Velenje Strokovno vodenje s spoznavanjem dreves Velenja 12.00 Paški Kozjak
Srečanje planincev na Paškem Kozjaku 16.00 Kunigunda - regionalni multimedijski center Odprtje razstave Razumeti, ne vzeti
Nedelja, 1 1.o ktobra
10.00 Kavčnikova domačija v Zavodnjah na Šoštanju
Nedeljska muzejska ustvarjalnica za otro ke - Jesen na Kav čni kovi doma či ji 17.30 Dom kulture Velenje
Koncert - Mastreecher staar 18.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma RK Gorenje: Bosna BH Gas
Ponedeljek, 1 2. okt.
17.30 - 19.30
Kuni gun da - regi o nal ni multimedijski center Spodbujanje multikulturnega dialoga-Diskriminacija -ste re oti pi in rasi zem
Torek, 13. oktobra
10.00 Knjižnica Velenje-študijska čital ni ca
Delav ni ca - Samo pre gle do va nje dojk
19.00 Knjigarna Kulturnica
Predstavitev knjige-Tanja Lesničar - Pučko: Na preži
Sreda, 1 4.o ktobra
8.00 - 13.00
Restavracija Rednak Šoštanj Krvodajalska akcija 17.00 Knjižnica Velenje - pravljična soba
Ura pravljic 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma - RK Gorenje: RK Trimo Trebnje 19.19 Knjižnica Velenje - študijska čital ni ca
Predavanje - Svetovna kriza je odlič na novi ca 19.30 Dom kulture Velenje
Gle da liš ka pred sta va - Peter Rezman: Knapovska večerja
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60).
ŠOŠTANJ
Četrtek,8 .o ktobra
19.00 Mestna galerija Šoštanj
Otvoritev razstave Jožeta Svetine
Sobota, 1 O.o ktobra
X BIH
Planinski tabor za odrasle: Bosna in Hercegovina (7 dni)
Sre da, 1 4. o kto bra
08.00 Šentjur
Pohodniški izlet na Šentjur -Proseniški ribnik
08.00 restavracija Rednak Krvodajalska akcija v Šoštanju(akcija traja do 13:00)
ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 1 O. oktobra
11.00 OŠ bratov Letonja
Dan odprtih vrat in sklepna slovesnost ob praznovanju 175-letnice šolstva v Šmartnem ob Paki
Torek, oktobra:
18.00 Hiša mladih Joga
Sejem lepot, dobrot in ustvarjalnosti
Tudi letos več kot 30 stojnic, pester spremljevalni program, 5. Golažij ada in iskanje nanavadnega pridelka
Velenje, 10. oktober - To soboto se bo velenjski Titov trg spet spremenil v sejemsko prizorišče. Na njem bo ob 8. uri zaživel že tradicionalni, tokrat 6. jesenski sejem, ki ga organizatorji imenujejo tudi Sejem lepot in dobrot. Tudi tokrat bodo na njem vse tja do 13. ure poskrbeli, da bomo jesen začutili na različne načine, predvsem pa skupaj preživeli pestro sobotno dopoldne.
Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje, ki pripravlja jesenski sejem skupaj s številnimi soorganizatorji (MO Velenje, Tur-
istična zveza Velenje, PUP in številna društva ter institucije iz Velenja), nam je povedala: »Nekako smo se navadili, da nas v tem jesenskem času pričaka lepo vreme, in upamo, da bo tako tud
i letos, da bomo lahko izvedli številne aktivnosti; med drugim bomo na trgu postavili več kot 30 prodajno-razstavnih stojnic, nekaj razstav, povezanih z jesenjo, pripravljamo pa tudi ustvarjalne delavnice za najmlajše in pester spremljevalni zabavno kulturni program. Program na odru pred domom kulture bomo začeli ob
KINOVELEN JE:: SPORED
VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :
GRDA RESNICA
(The Ugly Truth)
Romantična komedija, 98 minut
Režija: Robert Luketic
Igrajo: Katherine Heigl, Gerard Butler,
Bree Tuner, Eric Winter, Nick Searcy,
Jesse D. Goins idr.
Petek, 9. 10., ob 20.00 Sobota, 10. 10., ob 18.00 Nedelja, 11. 10., ob 20.15
Resna televizijska producentka Abby že dolgo čaka na pravo ljubezen, saj so njene ideje o popolnem moškem vse prej kot lahko uresničljive. Še najmanj njenim sanjam o princu na belem konju ustreza novi televizijski voditelj -nesramni in provokativni Mike, ki je
pravi umetnik v prikazovanju grde resnice o pravi naravi ljubezenskih odnosov. Ker pa se nasprotja privlačijo, se Abby in Mike kmalu znajdeta v popolnem čustvenem vrtincu.
GARFIELD IN FESTIVAL ZABAVE
sinhroniziran (Garfield's Fun Fest) Družinska animirana pustolovščina, 76 minut
Režija: Mark A.Z. Dippe Glasovi: Primož Pirnat, Damjan Trbovc, Uroš Smolej, Urška Hlebec, Lotos Šparovec, Vesna Pernarčič, Gašper Jarni, idr.
Petek, 9. 10., ob 18.00, Nedelja, 11. 10., ob 16.00- otroška matineja
Lenobni mačji lazanježerec Garfield se
pripravlja na vsakoletni festival zabave, kjer je s pomočjo zapeljive maconke Arlene vedno z lahkoto zmagoval. Toda letos mu partnerko spelje ambiciozni konkurent Ramone, zato se mora Garfield z zmedenim kužkom Odijem odpraviti na zabavno popotovanje k pravljični žabi, da bi znova odkril pravi pomen smeha. S podporo Ministrstva za kulturo RS!
LJUBIMKI
(Two Lovers)
Romantična drama,110 minut Režija: James Gray Igrajo: Joaquin Phoenix, Gwyneth Paltrow, Vinessa Shaw, Moni Moshonov, Isabella Rossellini, idr.
Sobota, 10. 10., ob 20.00 Nedelja, 11. 10., ob 18.00
Koledar imen
Oktober/vinotok
8* četrtek-Benedikta (Brigita), Tajda
9* petek - Abraham,
Dionizij, Ludvik
10	* sobota - Danijel,
Florencij
11	* nedelja - Emilijan
12	* ponedeljek - Mak-
similjan, Edvin
13	* torek - Edvard,
Koloman
14	* sreda - Veselko
Lunine mene
i
9. uri, ob 9.30 pa bomo v Galeriji Velenje v sklopu sejemskega dogajanja pripravili tudi premiero lutkovne predstave Janko in Metka v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje. « Lansko leto so prvič pripravili izbor nenavadnih pridelkov, ki je odlično uspel. Zato ga bodo pripravili tudi letos; vse, ki jim je narava podarila kakšen zanimiv pridelek, vabijo, da ga prinesejo na sobotni sejem, komisija pa bo najbolj nenavadnega razglasila še pred zaključkom dogajanja. Tudi letos bodo v okviru jesenskega sejma izvedli tradicionalno
Delavnice v
rožnatem
mesecu
Velenje - Društvo za boj proti raku Velenje, ki izvaja preventivne dejavnosti skozi celo leto, bo v mesecu oktobru ali rožnatem mesecu pripravilo še dodatne učne delavnice. Na njih se bodo lahko žene in dekleta naučile ali preverile svoje znanje o samopregledovanju dojk, o odkrivanju rakastih tvorb. V sejni sobi občine Šoštanj bo društvo organiziralo takšno delavnico 12. oktobra ob 18. uri, v študijski čitalnici v Velenju dan kasneje , 13. oktobra ob 10., v Hiši mladih v Šmartnem ob Paki pa bo delavnica 19. oktobra ob 18.uri.
■ tp
tekmovanje v kuhanju golaža, ki ga pripravlja Turistična zveza Velenje. Ko bo komisija opravila svoje delo, ga boste lahko okusili tudi vi. Sicer pa bo na jesenskem sejmu zagotovo na voljo veliko jesenskih dobrot, od kostanja do svežega jabolčnega in vinskega soka, med obiskovalce pa se bo pomešala tudit etka Jesen.
■ bš
Karizmatični Leonard se po boleči razvezi vrne v rojstno mesto, kjer mu skušata zaskrbljena starša hitro najti novo ljubezen, zato ga predstavita prijazni in čuteči družinski prijateljici Sandri. Toda Leonard hkrati spozna tudi ekscentrično in zapeljivo novo sosedo Michelle, ki je zaljubljena v poročenega moškega. V burnem ljubezenskem trikotniku se mora Leonard naposled odločiti, ali bo izbral negotovo strast ali predvidljivo ljubezen.
Naslednji vikend od 16. 10. do 18. 10. napovedujemo:
biografsko dramo COCO CHANEL, animirano pustolovščino TRIJE RAZBOJNIKI, srhljivko BREZ POVRATKA 4, komični dokumentarec GOLA RESNICA
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA).
NUDIM
KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA posredovalnica ZAUPANJE ima vedno čez 1700 oglasov in ogromno raznovrstnih ponudb od vsepovsod, ki so za mlajše dame zastonj. Telefon: 5726-319.
ŽENSKE in dekleta različnih starosti, poklicev, postav in pričakovanj z vaše bližnje in daljnje okolice vas želijo spoznati za skupno življenje. Pokličite ogromno jih je! Telefon: 03/5726-319. 37-LETNA poštena punca se preseli k
dobremu, prijaznemu fantu. Gsm: 031/836-378.
GOSPODJE in fantje - zakaj bi samevali. V ženitni posredovalnici ZAUPANJE je mnogo raznovrstnih žensk, različnih generacij, s katerimi se lahko spoznate. Gsm: 031/505-495. SIMPATIČNA in poštena 35-letna ženska iz Velenja, želi spoznati prijatelja do 53 let. Resna veza. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si 55-LETNI simpatičen podjetnik, vdovec, želi spoznati skromno in urejeno žensko staro do njegovih let. Z menoj ti bo lepo. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si
RAZNO
ŠTIRI zimske pnevmatike, 185/60/R14 82T, imajo več kot 6 mm profila, prodam. So zelo dobro ohranjene, vredne ogleda, cena po dogovoru. Gsm: 031/551-202.
LITOŽELEZNI kamin, nov, prenosni in termoakumulacijsko peč, 3 kW, prodam. Gsm: 031/451-930.
PRIDELKI
SUHO koruzo v zrnju, poltrdinka, prodam. Gsm: 041/445-315. CIPRESE smaragd, 50 cm 4 uer, lahko tudi večje, prodam. Možna dostava. Gsm: 040/578-587. ZELJE v glavah ali ribano prodam. Telefon: 589-0384, gsm: 031/748-937. ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, mede-novec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. KONJSKI gnoj prodamo ali zamenjamo za slamo. Gsm: 041/495-948. HLEVSKI gnoj prodam. Možna dostava. Telefon: 02/885-8356. DOBRO uležan konjski gnoj, star dve leti, mežan z gozdnim listjem, prodam. Pakiran v vrečah okoli 50 kg. Cena: 10 eur. Gsm: 031/590-811.
ULEŽAN listnat hlevski gnoj prodam. Gsm: 041/942-858. VINO (sauvignon, pinela in refošk) prodam. Vinska klet Čehovin Bogdan Štanjel - Velenje Konovo. Gsm: 031/749671.
VINSKA klet Furlan, Kidričeva 57, Velenje, ponuja vino in mošt sorte refošk, chabernet, chardonnay, malvazi-ja ... Telefon: 586-2411.
ŽIVALI
BERNARDINCE, stare 2 meseca, čistokrvne, dolgodlake, prodam. Telefon: 5881-845.
PUJSKE in odojke prodam. Gsm: 031/542-798.
PRAŠIČKE, težke od 20 do 80 kg, ugodno prodamo. Pripravimo tudi odo-jke za raženj. Gsm: 041/783-825. DVA črnobela telička, stara 10 in 30 dni, prodam. Telefon: 02/885-8356.
DEŽURSTVA
GIBANJEP REB.
Upravna enota Velenje
Poroke
50-letnico skupnega zakonskega življenja so praznovali:
Jožefa in Jožef HOHKRAUT iz Velenja, Cesta na Griču 5; Ljudmila in Anton ŠKRUBA iz Topolšice št. 194 a.
Smrti
Ana Žolnir, roj. 1915, Celje, Mariborska c. 173; Rozalija Konečnik, roj. 1931, Mali vrh 19/b; Marija Tovornik, roj. 1953, Povčeno 2, Rimske Topolice; Milan Cimperman, roj. 1935, Polzela 57 a; Dušan Peklar, roj. 1946, Laško, Kajuhova ul.5; Marija Roškar, roj. 1936, Velenje, Jenkova c. 3; Jožef Dren, roj. 1937, Javornik 51; Alojz Hostnikar, roj. 1952, Velenje, Kardeljev trg 1; Marija Čas, roj. 1913, Velenje, Prešernova c. 9; Frančiška Zavolovšek, roj. 1920, Loke pri Mozirju 2; Franjo Katic, roj. 1965, Velenje, Aškerčeva c. 7;
Drago Markus, roj. 1950, Velenje, Aškerčeva c. 1 a.
ZD Velenje
OBVESTI LO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolez ni ali poškod be ogro že no živl-je nje in je potreb no takoj šnje ukre -panje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna vVelen ju:
Lekarna Cen ter Vele nje, Vod ni kova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na
recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Zobozdravniki:
10. in 11. 10. - MATEJ STRA-HOVNIK, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure).
Veterinarska postaja Šoštanj:
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure.
Nagradna križanka Cvetličarne Angel
habit
nepremičnine
HabM-o.o„ Kennlkom 11, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223
3 sobno stanovanje v centru Velenja velikost 87 m2,4. nad., zgrajeno 1960, AKCIJA cena le 79.500 €11! Prodamo prostorno hišo v treh etažah v Velenju .obnovljeno leta 2008, z veliko parcelo 1.021 m 2, velikost hiše 268 m2. Možnost treh stanovanj, primerna za večjo družino.Cena 380.000 €. Prodamo hišo na Izredni lokaciji, na Kajuhovi, nasproti šole MPT v Velenju, leto izgradnje 1964, v dveh etažah, z možnostjo nadgradnje 3. elaže, delno obnovljeno, menjana okna v pritličju, velikost 150 m2, parcela 361 m2, Cena 180.000 €.
Oddamo 3 pisarne v prostornem objektu na Koroški cesti, ena 12 in dve 16 m2., obnovljene leta 2008. Cena 6 € m2, mesečno.
več na
■ ■ ■ ■ ■ ■
www.habit.si
Cvetličarna Angel Kajuhova 9 3325 Šoštanj
o Rezano cvetje o Lončnice o Suhi aranžmaji o Žalna floristika o Okrasna keramika o Poročni aranžmaji o Priložnostna darila o Aranžiranje vseh vrst daril
Izpolnijo skoraj vsako željo po dostojni ceni.
Delovni čas:
ponedeljek - petek: od 8. - 18. ure sobote in nedelje od od 8. - 12. ure
Telefon:
03 588 28 09 064 106 556
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš Čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križanka Cvetličarne Angel« najkasneje do 19. oktobra. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.
Nagrajenci nagradne križanke »Esotech d. d.«, objavljene v tedniku Naš čas 24. 9.:
1.	nagrada: 2x enourni obisk fitnessa Esotech.: BRANKO DREV, Praprotni-kova 25, Mozirje
2.	nagrada:1x enourni obisk fitnessa Esotech :MAJA ZAJC, Gaberke 309, Šoš tanj
3.	nagra da: maj ica Eso tech: DANI CA SIVKA, Škalska 30 a, Velenje Nagra jen ci bodo potrdi la o nagra dah prejeli po pošti.
RADI O V ELEN J E
ČETRTEK, 8. oktobra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 9. oktobra:
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 10. oktobra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 11. oktobra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 12. oktobra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 13. oktobra:
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 14. oktobra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 28. sep. 2009 do 4. okt. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 28. sep. 2009 do 4. okt. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
	
	
	L rwi —I rv-

H28.sep □ 29. sep !30.sep □01.okt B02.okt □03.okt D 04. okt
KARBON
KARBON d.o.o.
Čiste tehnologije
Partizanska cesta 78,3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 119, Fax: 03 8996 412 E-pošta: lnfo@karbon.si Internet: http://www.karbon.sl
UGODNO!
Odpadni les za kurjavo
do 1.11. - 20% Telefon: 03 8982 129.
OBVESCEVALEC
NA POKOPALIŠČU P0DKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI:
-	POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
-	PREVOZE POKOJNIKOV
-	NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA
-	UREDITEV DOKUMENTACIJE
-	MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV
-	UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS
Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390 138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan.
Draga babica, hvala za vse lepe spomine, ki si mi jih dala.
MARIJA CAS
Prešernova 9 b, Velenje 1913 - 2009
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Majda z družino in vnukinja Luba z družino
Na
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre in stare mame
ROZALIJE KONEČNIK
roj. JEŽOVNIK 4. 8. 1931 - 26. 9. 2009
»Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo.«
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sorodnikom za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste se od (Kant) nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala Šmarškemu župniku g. Ivanu Napretu, govornici Zdenki Kolenc, pogrebcem, pevcem, Pogrebni službi Morana in vsem nosilcem praporov.
Žalujoči: vsi njeni
H
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta, dedka, brata in tasta
MILANA NOVAKA
12. 8. 1920 - 30. 9. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja osebju Koroškega doma starostnikov v Črnečah, Doma za varstvo odraslih Velenje, Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, predvsem g. Vujkovcu, dr. med., govorniku g. Aristovniku, g. Ivanu Napretu za opravljen obred ter Pogrebni službi Morana.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata, moža, očeta, zeta in strica
RADOTA ČASA
iz Šaleka 91 28. 3. 1969 - 29. 9. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom Ucovnik, Verboten, Lipnikar, družinam Čas, Lubej, Borovnik in vsem ostalim, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se tudi osebnemu zdravniku g. Grošlju, dr. med., reševalni postaji Velenje, osebju Bolnišnice Maribor,
Policijski postaji Velenje in Žalec ter EVSP Celje, pevcem, godbi za odigrano Tišino, praporščakom, govornikom g. Lipnikarju, SUP-a Celje g. Videcu, g. Vladotu Kovžetu za ganljive besede slovesa, župniku g. Hrastniku za opravljen cerkveni
obred in Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovo mnogo mnogo prerano zadnjo pot.
Žalujoči: žena Tanja, hči Nika, sin Anže, mama, ata, brat Jožek s Cvetko,
sestra Nataša z družino in ostalo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho, tiho k njemu pristopite vedeli boste, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
Prešernova 7 B
Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369
/Helče s solzami s*. betlme, "/Vaj te U meta!", si Selltne. /k aal nebc nas ne feslnia -02 iialestt teli nas inJa.
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dolgoletni sodelavec
FRANJO KATIC
elektro monter
Od pokojnika smo se poslovili v soboto, 3. 10. 2009, na pokopališču v Podkraju. S svojim strokovnim znanjem je pustil neizbrisen pečat v podjetju. Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Vodstvo in zaposleni družbe ESOTECH, d. d.
Ni te več pred hišo ne v hiši,
nič več glas se tvoj ne sliši,
če lučko na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
V dneh, ko smo morali dojeti, da je v 59. letu prestopila prag večnosti naša ljuba žena, mama, oma, tašča in sestra
MARIJA KONČNIK
iz Vinske Gore
25. 9. 1950 - 23. 9. 2009
smo spoznali, da ste z nami delili bolečino in žalost številni sorodniki, sosedi in prijatelji, sodelavci Elkroja in osnovne šole Vinska Gora. Zato želimo reči: Hvala Vam, ker ste z lepimi mislimi in toplimi besedami tolažbe obogatili
zadnje slovo, darovali cvetje in sveče ter za sv. maše in cerkev. Zlasti hvala g. župniku, cerkvenemu zboru, zboru Flamingo, g. Kolarju, za besede slovesa. Hvala g. Grošlju, dr. med. in g. Mačku, dr. med., Patronažni službi Velenje in društvu Hospic - ge. Slavici in ge. Mariji za vso skrb v času njene bolezni.
Pogrešali te bomo: mož Miha, sinova Damjan in Simon z Alenko, vnukinji Maruša in Eva, sestre Gelca, Vida in Ivanka z družinami, brata Lojz in Ivan z družino
Jaz sem že osvojil vrh, na katerega vi še plezate, zato ne žalujte, moji dragi, jaz sem svoje delo dokončal.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
DARKA SOVINEKA
1956 - 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Gorenja IPC in vsem tistim, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in ga vzpodbujali ob njegovi bolezni. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje ter za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostaja za vedno z nami.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi žene, mame in babice
MARIJE ROŠKAR
1936 - 2009
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo pospremili k poslednjemu počitku, darovali cvetje, sveče in izrazili sožalje. Posebna zahvala sodelavcem Premogovnika Velenje, Gorenja, govorniku g. Kolarju, pevcem Rudarskega okteta, duhovniku za cerkveni obred in Pogrebni službi Usar.
Ža lujoči vsi njen i
Žan ali Karli?
Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo.
Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 2, bomo izžrebali dve majici s kratkimi rokavi Keune pokrovitelja Drogerije par-fumerije Beauty World.
Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World - majici s kratkimi rokavi Keune prejmeta Boris Knavs, Šaleška 16, Velenje in Tilčka Aplinc, Prelska 2 c, Velenje.
Žan Zeba,
predsednik sindikata SKEI Gorenje in predsednik pogajalske skupine -dobro je vodil pogajanja z upravo in veliko prispeval, da je bil dosežen dogovor
Karli Čretnik,
ežiser uspešnice Knapovska večerja - dolgoletni član in uspešni igralec Gledališča Velenje
Pri izboru osebnosti smo zdaj že pri mesecu septembru. Največ vaših predlogov sta dobila Žan Zeba, predsednik pogajalske
skupine Gorenja in Karli Čretnik, režiser Knapovske večerje. Zanju lahko glasujete do konca meseca oktobra, in sicer na kuponih Naše-
ga časa ali pa vsak dan malo pred 17. uro na Radiu Velenje na 107,8 MHz ali 88,9 MHZ po telefonu 897 50 03 in 897 50 04. Upoštevali
bomo vse kupone, ki bodo v naše uredništvo na Kidričevo 2 a v Velenju prispeli do torka, 13. oktobra.	■
Ekskluzívní pokrovitelj
DROGGRUe /Q^ PARftjroue \ world
Izbrani izdelki Keune
-50%
KBJNf
»i y -f* WS-
Vdcnj«, Standard In Center Nova
Salcska «sta t a. Id.: 1*157*0
Icl.t 1*157*1
Cell«. Planet Tuš in Cclciaoark
Mariborska c. 111 tel.: 03/ 4151! 15
Aškerčeva c. 1«, Ml.: 03/ 485 BS BO
Lani pralineji, letos bučni napitki
Minula sobota j e bila v Šmartnem ob Paki v znamenju buč - V Martinovi vasi ob železniški progi so namreč člani tamkajšnjega turističnega društva pripravili tradicionalno bučarij o
Lepo vreme in sloves prireditve sta pritegnila v Martinovo vas veliko obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledali, kaj vse so za letošnjo prireditev pripravile zavzete šmarške turistične delavke. Boža Polak, kije poleg Marije Bole najbolj zaslužna za »bučno dogajanje«, je med drugim povedala, da je območje občine Šmartno ob Paki zelo dobro za vzgojo buč. Letošnji pridelek je bil dober, kljub temu da je bilo vre me na samem začetku vzgoje sadeža slabo. V Slo-
veniji poznamo tri vrste buč, najbolj uporabne so muškatne in obiskovalci šmarške bučarije so jih lahko spoznali blizu 18 vrst. Če ne, pa so zagotovo poskusili eno od sladko-slanih bučnih jedi ali bučno enolončnico, ki so jo skuhali na prireditvi. Novost lanske bučarije so bili pralineji, letošnje pa bučni napitki.
Zdravilne lastnosti
buč so organizatorji predstavili v kozmetičnem kotičku in masaži hrbta z bučnim oljem. Dogajanje so popestrili še z izborom najdaljše in najtežje buče. Najdaljša, lastnika Andreja, je merila 105 centimetrov, najtežjo bučo pa je
prinesel tudi tokrat Franc Mori. Tehtala je 80 kilogramov. Letos prvič pa so se obiskovalci lahko pomerili še v družabni igri, in sicer čiščenja buč.
Zdravko Ramšak, predsednik Turističnega društva Šmartno ob Paki, je bil zadovoljen z obiskom. »Na zaključku je bilo sicer bolj malo obiskovalcev, kar je tudi razumljivo, saj so kulinarične dobrote kmalu pošle. Glede tega, da so nekateri pogrešali živo glasbo, pa moram reči, da organizatorji nismo imeli za cilj veselice, ampak bolj seznaniti čim širši krog ljudi z bučami in njihovo uporabo.«
■ Tp
Starodobniki preplavili Vransko
V nedeljo, 27. septembra, je Slovenska veteranska avto moto zveza (-SVAMZ) skupaj z občino Vransko v ta kraj povabila lastnike starodob-nih vozil iz vse Slovenije in okoliških držav. Desetletnico SVAMZ so praznovali z največjim zborom veteranov na dveh, štirih in več kolesih v Sloveniji doslej. Organizatorji so našteli natanko 1072 vozil, kar je preseglo vsa pričakovanja. Avtomobili so bili parkirani v večkilometrski koloni na parkiriščih in celo na travniku, motorji pa so zapolnili vsak prazen prostor na prireditvenem prostoru. Vsak udeleženec je dobil posebej za to priložnost izdelano spominsko značko, prirejeno za pritrditev na vozilo. Na Vranskem se je ves dan kaj dogajalo, srečanje pa so zaključili s torto za 1000 ljudi. Pri dogodku so sodelovali tudi klubi iz Šaleške doline in Šmartnega ob Paki.	■
Delv oznegap arkaM ercedesk lasikk lubaS lovenije, v kateremp osebnom estoz avzemar eševalnov ozilo velenjskegaz dravstvenega doma.
Letos prvič so pripravili zabavno igro za obiskovalce - tre-
bljenje buč
Učenci osnovne šole bratov Letonja in šmarškega vrtca so se tudi letos potrudili in pripravili lepo razstavo izdelkov iz buč
V ospredju vodotoki in ceste
Vaška skupnost Gavce - Veliki Vrh
je ena od 10 vaških skupnosti (VS) v občini Šmartno ob Paki. Sodi med aktivnejše, kar ji nekateri ob pogledu na pridobitve pošteno zavidaj o. Veliko zaslug za to imata odbor VS, ki ga vodi Drago Než-mah, in tamkajšnje športno-rekre-acijsko društvo z Bojanom Vogla-rjem v ospredju. Da delajo z roko v roki, dokazuje tudi nedavno 8.
srečanje krajanov in članov omenjenega društva v športnem centru.
Ob tej priložnosti je Drago Než-mah pove dal, da so letos naj več pozornosti namenili odpravljanju posledic neurja, zlasti na vodotokih in cestah. Končno so dočakali začetek del pri temeljiti obnove makadamske ceste Trobina-Pav-čnik, krajani pa so s prostovoljnim delom zgradili oporni zid ob ces-
ti Dobnik-Hudej. Sodelovali so še na očiščevalni akciji, ki jo je organizirala občina.
Krajani se aktivno vključujejo tudi v dejavnosti omenjenega društva, kije tudi tokrat poskrbelo, da ni bilo nikomur dolg čas. Za »uvod« v srečanje so pripravili pohod na goro Oljko, na prireditvenem prostoru pa družabne igre. Udeležba na srečanju je potrdila, da VS in društvo delajo dobro in da si krajani takšnih srečanj še želijo.
■ Tp
Tudi tokrat soz ačelis rečanjek rajanov sp ohodom.
Četrto
srečanje
krajanov
Vaška skupnost Podgora je ena od 10 vaških skupnosti v občini Šmartno ob Paki. Prizadevni odbor skupnosti s predsednikom Damijanom Ločičnikom v ospredju je pred nedavnim organiziral četrto srečanje krajanov. Od dobrih 120, kolikor jih živi na območju, se je jih srečanja udeležilo več kot 80.
Ude ležen ci niso samo jed li in pili, ampak so organizatorji poskrbeli, da so se lahko zabavali tudi v
raznih družabnih igrah. Sicer pa nam je Damijan Ločičnik povedal, da se krajani kar prizadevno vključujejo v akcije. Teh jim tudi v prihodnje ne bo manjkalo. Tako se z lastnikom zemljišča dogovarjajo za ureditev makadamske v ceste v spodnji Podgori, tu bi radi z asfaltno cesto povezali naselje novogradenj. »Želimo, da se odpravijo še nekatere pomanjkljivosti v zvezi z ureditvijo in delovanem kamnoloma, še vedno nas čaka ureditev ceste Vodovnik-železniški prehod, povezava srednjega in spodnjega dela Podgore na kanalizacijski sistem. Obnove je potreba cesta čistilna naprava Rečica ob Paki, z raznimi inšpekcijskimi službami pa se dogovarjamo o ureditvi ceste
Podvin-Rečica ob Paki.« Vzorno so že uredili otok za ločeno zbiranje odpadkov pri blagovnih rezervah, v zgornji Podgori pa naj bi v naslednjih dneh uredili muldo, zakrpali luknje na cesti ter uredili določene pomanjkljivosti na obvozni cesti ob železniški progi. Prepričani so tudi, da sanacija plazu pri kamnolomu ni le stvar lastnika zemljišča, ampak bi moral pri tem sodelovati še kdo, zato bodo nadaljevali ta prizadevanja. »O izgradnji večnamenskega prostora razmišljamo že nekaj časa, naredili smo nekaj prvih korakov, a to bo tema za pogovor kdaj drugič, saj je potrebno še marsikaj postoriti,« je še dejal Damijan Ločičnik.
■ Tp
Podgorčanip ravijo, da se tudi pou deležbi nas rečanju vidin jihovap ripravljenost za
uresničevanje nalog.