318 Šolska kronika • 1–2 • 2020 the first public political rallies (Tabor Movement) on the 150th anniversary of the Vižmarje rally and 100th anniversary of the Slovene University of Ljubljana, and then various international seminars, symposia and conferences, which also included themes from the Slovene history of education, such as International Seminar: From propaganda to resistance, the 2019 ASEEES Convention ‘Culture Wars’, all the way to ISCHE 2019 Spaces and Places of Education. There is a de- tailed account of the largest gatherings of researchers in the field of education, ECER, with over 2800 participants from 75 countries. The European Educational Research Association (EERA) organised the European Conference on Educational Research (ECER) in the campus of the 100-year-old Hamburg university on the theme of ‘Education in an Era of Risk – the Role of Educational Research for the Future’.71 The content of the presentation in Network: 17. Histories of Education, which is one of 33 such forms of conference work and unites over 60 researchers, was different, but thematically connected. The subjects reached from reflections on society in distress and about the child as saviour, school adversities in totali- tarian times, to the issue of risks and uncertainty in the history of education and questions about the future of the profession on the 20th anniversary of this net- work. The content of talks, together with extensive summaries, the methodology of work and literature can be accessed on the EERA - ECER 2019 website.72 25. Generalna konferenca ICOM v Kjotu Med 1. in 7. septembrom 2019 je v Deželi vzhajajočega sonca v mestu Kjotu potekala 25. Generalna konferenca ICOM. Odločitev, da bo potekala na Japonskem, je bila sprejeta že v letu 2014, ko je bila določena tudi tema, in sicer Muzeji kot kulturna središča: prihodnost tradicije (Museums as Cultural Hubs: The Future of Tradition), ki je spodbujala razmislek o tem, kako muzeji gledajo v prihodnost ob sočasnem spoštovanju preteklosti. Vsako leto potekajo konference mednarodnih odborov ICOM, ki se vsaka tri leta združijo in potekajo v okviru generalne konference. Gre za eno največjih sre- čanj muzejskih strokovnjakov na svetu. O tem govorijo tudi številke udeležencev. Leta 2016 se je npr. 24. Generalne konference, ki je potekala v Milanu, udeležilo 3421 udeležencev iz 129 držav. Konference v Kjotu se je udeležilo še več, in sicer 4590 udeležencev iz 120 držav. Program konference je bil izjemno bogat. Svoje referate je predstavljalo kar 1476 referentov, organiziranih je bilo 49 ekskurzij, sprejetih je bilo pet resolucij, zagotovo najbolj burna pa je bila večurna razprava o novi muzejski definiciji. Na koncu ta ni bila sprejeta, pač pa je bila sporazumno preložena na leto 2020. Med glavnimi govorci konference so se našla svetovno znana imena, kot so arhitekt Kengo Kuma, fotograf Sebastião Salgado, umetnik 71 https://eera-ecer.de/previous-ecers/ecer-2019-hamburg/ 72 https://eera-ecer.de/ecer-programmes/conference/24/network/653/ 319Poročila in ocene Glavno prizorišče 25. Generalne konference ICOM (foto: Maja Hakl Saje). Slavnostno odprtje 25. Generalne konference ICOM (foto: Maja Hakl Saje). 320 Šolska kronika • 1–2 • 2020 Slavnostno odprtje 25. Generalne konference ICOM (foto: Alenka Černelič Krošelj). Obisk Muzeja mange (foto: Maja Hakl Saje). 321Poročila in ocene Cai Guo-Qiang. Med njimi je zagotovo izstopal Sebastião Salgado, ki je spre- govoril o amazonskem pragozdu. Svoj govor je pričel s predstavitvijo aktualnih razmer, temu pa je sledila čustvena video predstavitev fotografij amazonskega pragozda in njegovih prebivalcev. V okviru konference so potekale številne za- nimive razprave, med njimi tudi razprava na temo dekolonizacije in restitucije muzejskih zbirk ali pa kako se muzeji po svetu soočajo z naravnimi nesrečami kot posledicami klimatskih sprememb73 itd. Kot zanimivost je treba omeniti, da se je konference udeležilo tudi večje število predstavnikov slovenskih muzealcev. Večina kot referentov, kar nekaj med njimi pa jih je bilo izvoljenih v mednarodne odbore. Sama sem se v večji meri, tudi kot referentka, udeležila predvsem CIDOC-ove konference. Ta je potekala pod temo Dokumentiranje kulture: kultura doku- mentacije (Documenting Culture: a Culture of Documentation). Med drugim je spodbujala razprave o vlogi muzeja kot središča informacij, vlogi dokumentacije v prihodnosti, o zapletenosti dokumentacijskih zbirk, poskušala pa je opozoriti tudi na človeško plat dokumentacije, in sicer kako lahko institucije, posamezni- ki, običaji, prepričanja in tradicija vplivajo na samo dokumentiranje. Skupaj je bilo predstavljenih 55 referatov, ki so jih predstavili udeleženci iz 38 držav, in 27 plakatov. Poleg tega je CIDOC organiziral še združene panele z odboroma COM- COL in CIMCIM, v okviru katerih je bilo predstavljenih še dodatnih 14 referatov. Dnevi v predavalnicah so bili dolgi, toda zanimivi, dodatno pa so jih pope- strili obiski številnih muzejev, odkrivanje kjotskih ulic, kulinaričnih posebnosti in seveda: ni prave japonske izkušnje brez karaok. Maja Hakl Saje 73 icom.museum/wp-content/uploads/2020/03/EN_ICOM2019_FinalReport_200318_website.pdf Burna razprava o muzejski definiciji ( foto: Maja Hakl Saje).