OSREDNJI ORGAN FRONTA OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA Leto II it. 2', Sredi januarja 1942 Cena 1L 33 f Rekrutacija partizanovi Vsi kontinenti ?o v plamenu. Narodi vsega sveta polagajo temelje novega življenja v i.adaljmh stoletjih. Sile za¬ veznikov, s Sovjetsko Zvezo na čelu, zadajajo smrtne udarce fašistični zveri. Narodi, mali in veliki, stopajo samo¬ stojno na sveiovno pozornico in prev¬ zemajo v svoje roke odloča« j e o sebi in svojih pravicah, S. krvjo pijejo na rodi svojo zgodo¬ vino, ker samo kri more potrditi pra¬ vice, ki jim gredo. Vsak narod bo zasedel samo tisto mesto in toliko pra¬ vic, kolikor jih bo obseg el s svojimi silami in s svojo krvjo. S&ino aktu bo delo, samo borbi vod! zato k zmagi. Strah pred krvjo, strah pred žrtvami vodi v propast naroda. Zato predstavljajo edini zdrav izraz narodnega hotenja številni borci v od¬ delkih partizanov, M z orožjem v rok*h branijo sebe, svojo zemljo in s tein pravice svojega narodt. Vsaka rana, ki jo Zidajo partizani sovražniku, vsaka Med pojmi, ki so se v sedanjih na¬ porih narodov in držav razčistili, je tudi pojm slovanstva. Ta poj m je na eni strani nekaj izgubil, na drugi pa nekaj pridobil. Najprej je dokončno izgubil svojo romantično vsebino in svoj čezmeren rasni mesijankfcm. Široka kulturna kon¬ cepcija slovanstva, priljubljena konser¬ vativnim politikom skoraj pri vseh slo¬ vanskih narodih, se je dokončno po¬ kazala kot nerealen temelj, kajti zaradi čustvene navezanosti na daljno sorod¬ stvo vseh Slovanov je ta koncepcija izgubila izpred oči stvarno kulturno resničnost, kakor sta jo narava in zgo¬ dovina ustvarili v različnih slovanskih narodih. Zato so posamezni slovanski narodi tu li politične stvarnosti, kajti vsak izmed njih na svoj način doživlja usodo in naloge novega časa. Slovan¬ stvo ie prav gotovo tudi rpalna. člove¬ ška skupnost, toda zgodovina in narava sta to široko skupnost razčlenili na vrsto posameznih slovanskih narodov, ker je tako zahteval razvoj. Danes ima vsak slovanski narod svojo lastno na- ravOj svojo zgodovino, svoje življentke pogoje in svojo pot. kapljica krvi ki jo prelijejo za svoj narod pomeni dragoceno pomoč za¬ vezniškim armadam tvori a dne in zdrave temelje nove narodne zgradbe. Slovenski narod je majhen, toda tudi on si bo moral sam, z lastnimi slami graditi svoj dom. Ne srne rnu primanjkovati borcev, ki so vsak čas pripravljeni žrtvovati svoje življenje v borbi z okupatorji. Zato se re sme nihče umakniti pred to najvišjo nalogo — postati aktiven borec za narodne pravice — postati partizan. Čis je tul Z vso silo pritiska na narode in zahteva od njih dejanj. Po- £di«ct, čtam OF orožje v roke, stopale nemudoma v partizanske oddelke. Jav¬ ljajte se svojim terenskim odborom, ki morajo vse sposobne in zanesljive borce takoj napotiti pristojnim vojaškim po¬ veljstvom. Dogodki nas ne smejo prehiteti in riihče diug nam ne sme krojiti usode. Z lastno krvjo, za svoj narod, za svoje pravice! Na drugi strani pa je slovanstvo nekaj pridobilo: pokazalo je svojo stvarnost in to prav v današnjem veli¬ kanskem sporu, Ta stvarnost se kaže v tem, da smo danes vsi Slovani za- dobili Čut upravičene politične poveza¬ nosti. V zadnjem času je med slovan¬ skimi narodi nastala taka bližina, da lahko govorimo o skupni social n o-po- lilični usodi. Tr, bližina ne nastaja ne¬ posredno iz iste narave, ampak iz enake življenske ogroženosti od strani faliz- rnoVi Slovanski narodi so danes brez izjeme vsi najbolj prizadeti, proti njim Sovjetska Ruska ofenziva je začela novo raz¬ dobje sedanje vojne. Odprla je začetek propadanja hitlerjevske Nemčije in nje¬ nih pomagačev. »Daily Expres« je 13. jan. onučil ofenzivo rdeče armade kot »čudež modernega vojskovanja«. Ro pri¬ znanju vseh zaveznikov je vzhodno boji¬ šče postalo najvažnejše bojišče. Posledice sovjetske ofenzive so vojaške in politične. 1. Nemška vojska je izpostavljena postopnem uničevanju. Število nem- se obrača nerazumljiv bes Nemcev in Italijanov, bližina pa ne nastaja le zaradi enake ogroženosti, ampak tudi zaradi enakega junaškega odpora. Slo¬ vanski narodi se najpogumneje upirajo hitlerizmu, največji slovanski narod to zadal pangei znanstvu smrtni udarec. Okrog Rusije se zbirajo vsi ostali slo¬ vanski narodi z največjo in najsveilejšo vero v bodočnost. Nihče ne nosi danes v sebi tako jasne podobe o bodočnosti kakor slovarski narodi. Tega ne čuti le hitlerizem, ampak vsa ostala Evropa, obremenjena z ded- ščino starih grehov. Evropa čuti, da bodočnost pripada slovanskim narodom. V Slovanih so sveže sile, neizčrpni vrelci socialno političnih in duhovnih energij. Zato stari naredi z nezaupa¬ njem gledajo na vzhod, zato bodo sku¬ šali zavarovati se proti njemu v taki ali drugačni kombinaciji. Za Slovence je prav zdaj čas, da se opredelimo za vzhod ter narodno do¬ končno zavarujemo v novi svobodni in pravični politično-gospodarski formaciji slovanstva. Naše mesto ni na zahodu ampak v velikem svetu slovanske fe¬ deracije, kjer ne bomo rešili le;svojega obstoja, marveč tudi svojo duhovno svobodo. V tem slovanskem svetu re bomo ostali le Slovenci, marveč tudi kristjani. Zato odklanjamo vse politične tvorbe, vse balkanske ali srednjeevrop¬ ske linije, ki bi hotele kakorkoli izražati slovansko voljo brez slovanskega jedra - Rusije - Katoličan Londonskemu kuharju Res misliš, da kedo ti bo poduhal čobodro, ki si v Londonu jo skuhal? Vsa prismojena in prismdjena že v loncu je na gnoj obsojena. ofenziva ikih izgub je ogromno, okrog 6 miljo- nov ubitih, ranjnenih in ujetih. Nemčija svojih izgub* ne more sproti nadome- stovati. Ogromna je izguba nemškega vojaškega gradiva. Nemška industrija ne more več dopolniti tega, kar iz¬ gublja. Rusko letalstvo je že v pre¬ moči z 2:1. 2. Nemška vojska ne more utrditi pozicijske vojske. Rdeča armada je pro¬ drla sredi januarja Že v drugo namera- Slovenski katoličan o slovanstvu Stran 2 OSVOBODILNA FRONTA JLeto U št 2 vano nemško črto. Na vsej fronti dik¬ tira strategijo sovjetska iniciativa. Umik na \sej č ti se vrši kljub ob¬ javljeni pn povedi Hitlerja. 3. Sovjetska vojska dobiva vedno sveža ojačenja. Sredi januarja se je prodiranje rdeče vojske še pospešilo. Nemška vojska nima časa za odpo- čitek in zbiranje. 4. Partizanske čete in padalski od¬ delki rušijo Nem:em prometne zveze v ozadju. Ruska vojska ureja sproti vse prometne zveze v svojem zaledju. 5. Veliki ruski vojaški uspehi so zadali prve smrtonosne udarce nemški vojaški morali in nemški notranji fronti. Poročila o nasprot- stvih med nemško generaliteto in nacističnim vodstvom so vedno po¬ gostejša in resnejša. 6. Težki nemški porazi že vzne¬ mirjajo pomagače sil osi. Finska je razdvojena politično, grozi ji vojaški poraz in gospodarsko izčrpanie. Ma¬ džarska in Romunija se branita na- daljnemu pošiljanju novih divizij. Izrabljata težko situacijo osi in obe zahtevata razširitev ozemlja. Madžar¬ ska na račun Romunije. Romunija na račun Madžarske. Bolgarija se vedno bolj brani, da bi jo zapletli v vojno, 7. Ruska vojaška moč ustvarja SZ močen položaj v sklopu zaveznikov. Obenem sili tudi Anglijo in Ameriko, da pospešita svoje vojaške akcije, ki so bile dogovorjene v decembru v Moskvi in Vashingtonu. Veliki ruski uspehi dvigajo tudi fronto evropskih podjarmljenih narodov k aktivnosti. V vseh Slovencih sc potnuje pre¬ pričanje, da se po zaslugi Sovjetske Zveze tudi nam bliža ogvoboje- nje. Naše osvobodilno gibanje do¬ biva novega poguma in zaleta. Stavi pa nam obenem nove naloge — biti moramo še bolj strnjeni in enotni, zaupanje v našo lastno moč se mora podvojiti, svoje politične in vojaške site moramo še bolj okrepiti. Ve¬ deti moramo — čim bližje bomo osvoboditvi, tem večje bodo naše naloge in napori. Glavno vprašanje dneva Silovita sovjetska ofenziva, spričo katere se je zamajala fronta nemških fašističnih ba barov, je otvorila novo razdobje v razvoju sedanje vojne. Prvič v tej vojni se nemške fašisti¬ čne tolpe umikajo. Nemški generali izgubljajo postojanko za postojanko, dan za dnem jih čakajo nova prese¬ nečenja, novi nepričakovani sunki sovražnika, ki jim je edini dorasel in ki jim grozi s popolnim porazom. Nemških čet se polašča dvom v nepremagljivost Fuehrerja, groza pred rusko zimo in strah pred milijoni rdečih smučarjev in konjenikov, pred desettisoči rdečih tankov in letal. Zatirani narodi vse Evrope čutijo, da je razdobje, ki se je tričelo, od¬ ločilno za njih usodo. Tudi naš tr¬ pinčeni narod se je zdrznil. ,,Naš čas prihaja*' — to čntiio in mislijo v teh dneh tisoči in tisoči Slovencev. ,,Fašistična zver je premagljiva" — ta zavest prevzema naše množice — in že grabijo sinovi naše ponosne Gorenje k e za puške in se pridružujejo junaškim partizanom. V teh odrešilnih trenutkih stopa pred naS bolj pereče ko kdajkoli vprašanje naše lastne narodne obo¬ rožene sile. Ali bomo znali ustvariti množično slovensko narodno vojsko, ki bo učinkovito pripomogla k zmagi nad nemškim in italijanskim faši¬ stičnim imperializmom in tako izvo- jevala slovenskemu narodu svobodo ia neodvisno t —to je postalo glavno vprašanje današnjega dneva. Zarodek slovenske narodne vojske je skovan. V šestmesečnih bojih so se naše partizanske čete zakalile in pomnožile, pridobile so si občudo¬ vanje in. kar je največ, zaupanje najširših množic slovenskega naroda. Kljub trdotam zime. ki jih neustra¬ šeno prenašajo, izpolnjujejo danes na Gorenjskem svojo zgodovinsko misijo — združujejo, organizirajo in vodijo kmečke fante in može v boj prot : krvavim fašističnim psom. Po mestih in vaseh ostale Slovenije pa se zbirajo enote Narodne zaščite, ki s svojimi samostojnimi akcijami in s pomočjo, ki jo nudijo partizanom, trgajo okupatorjem živce in slabe njihovo moč. Vendar terja čas od nas še več, še mnogo več. Če naj do kraja izvr¬ šimo svojo dolžnost, če naj dosežemo, da bo premagljiva fašistična zver dejansko premagana, moramo znatno stopnjevati svoje napore, da si slo¬ venski narod ustvari oboroženo silo, kakršno je zmožen in dolžan ustvariti. Zato moramo zastaviti vse sile, da pritegnemo v oboroženo akcijo, v partizanske čete in v enote Na¬ rodne zaščite vse zavedne Slovence, sposobne nositi orožje in pripravljene sodelovati z orožjem v roki v osvo¬ bodilnem boju. Aktivisti Osvobodilne fronte morajo v tem dajati vzgled in se pripravljati prvi. Sirom Slove¬ nije se mora sprožiti množično pri¬ stopanje v vrste naših oboroženih oddelkov. V najkrajšem Času moramo tako doseči da se naše partizanske čete podvoje in naše enote Narodne zaščite podesetorijo. Geslo bodi: nobenega podjetja, no¬ benega zavoda, nobene vasi brez parti¬ zanskih prostovoljcev in brez enote Narodne zaščite, vsi zavedni Slovenci v vrste nastajajoče slovenske narod¬ ne vojske 1 Pretvoriti to geslo v resničnost nam ne bo težko. Naše tolikokrat osleparjeno ljudstvo razume, da rabi iu bo rabilo svojo lastno vojsko. Ono ve, da se mora samo braniti proti nasiljem okupatorjev, da mora samo preprečiti tatvine, ropanje, prese¬ ljevanje in pobijanje, ki ga nasilni tujci vrše z vso nesramnostjo in kru¬ tostjo. Ono ve, da je njegova sveta dolžnost pomagati svojemu odločil¬ nemu zavezniku —Rdeči armadi ve¬ like slovanske Rusije — do popolne zmage. Slovenski narod in slovensko ljudstvo ve^ta, da jima bo lastna vojska najboljši porok, da se vpra¬ šanje osvoboditve in združitve vseh Slovencev in druga osnovna vpraša¬ nja ne bodo rešavala brez njiju in brez upoštevanja njune volje, kakor se je to zgodilo po prvi svetovni vojni. Zato na delo! Zastavimo vse sile, da pokažemo, da smo zfel narod, da smo narod, ki se ne pusti steptati, ki zna kovati svojo usodo, da smo narod, ki ve, kake cene je vredna — svoboda Kakšna bo naša vojska? Slovenska narodna vojska, kakr¬ šna raste iz naših partizanskih čet in iz enot Narodne zaščite se bo bistveno razlikovala od vseh vojsk, v katere sb slovenski fantje in možje bili kdaj koli vključeni. Njene os¬ novne posebnosti bodo tele: 1. Naša vojska raste kot vojska prostovoljcev, sestavljena bo iz naj¬ bolj zavednih in najbolj borbenih Slovencev, zato bo v tej vojski vla¬ dalo tovarištvo in niena disciplina ne bo slonela na strahovanju, temveč na zavesti. 2. Naša vojska bo izključno slo¬ venska, nastala na slovenskih tleh in sestavljena iz Slovencev, priprav¬ ljenih braniti svoj narod in mu pri¬ boriti svobodo, zato je vnaprej iz¬ ključeno, da bi ta vojska izdala slovenske narodne koristi. 3. V naši vojski bodo prevladovali in našo vojsko bodo vodili ljudje iz ljudstva (ki že danes skoro izklju¬ čno sestavljajo partizanske čete in enote NZ), ker sta pač delavec in Imet najbolj požrtvovalna in najbolj boibena in prav danes ponovno do¬ kazujeta, da je delovno ljudstvo hrb¬ tenica naroda; zato naša vojska ne bo le narodna marveč tudi ljudska vojska, zato te vojske nihče ne bo mogel izrabiti proti našemu delov¬ nemu ljudstvu. Nasprotno: v prav obstoj take vojske bo našemu ljud¬ stvu porok, da po osvoboditvi izpod jarma okupatorjev nihče ne bo mo¬ gel prezirati interesov in volje de¬ lovnega slovenskega človeka. Država v državi Osvobodilna naroda je danes fronta slovenskega — država v državi. Razpolaga z oboroženo silo parti¬ zanskih čet in Narodne zaščite, ima svoje sodstvo, svojo obveščevalno in varnostno službo, ter pobira na¬ rodni davek. Slovenski narod izpol¬ njuje njena navodila in sabotira odredba fašističnih okupatorjev. Dejstvo, da je ustvaril ,,državo v državi", je za slovenski narod izred¬ nega pomena. Doma in pred svetom l^eto 11 St. OSVOBODILNA FRONTA Stran 3 dokazuje, koliko življenske sile imajo v sebi slovenske, ljudske množice, ki se dvigajo proti zatiralcem Kljub strahotnemu terorju in čeprav tre¬ nutno še pod tujčevo peto — so vzpostavile svojo narodno oblast. Razen ,,države v državi" pa se razvijajo še drugi znanilci sloven¬ skega odpora in upora. Slovenske narodno-osvobodilne partizanske Če- te so zaostrile svojo oboroženo akcijo. Njihovo' število in morala rasteta. — Pričeli šo se slovenski narodni upori. Vodstvo slovenskega osvobo¬ dilnega gibanja se nahaja v rokah novih ljudi »v ljudskih rokah, med¬ tem ko so stari priznani ..voditelji*' izza predokupacijskih časov bodisi pliinffii na svoj narod in se prodali okupatorjem bodisi jo pobrisali v inozemstvo, kjer premišljujejo, kako bi po izgonu fašističnih zatiralcev znova- osleparili ljudstvo in narod ter vzpostavili svojo nekdanjo kri¬ vično oblast. ' Če upoštevamo vsa ta dejstva, tedaj moramo ugotoviti, da smo Slo¬ venci stopili v prvo obdobje svoje narodne revolucije. Naša narodna revolucija se bo razvijala vse dotlej, dokler ne bomo zbrisali z naše zemlje zadnjo sled tujčevega jarma in dokler ne bd naša narodna osvoboditev pre¬ rasla v socialno osvoboditev sloven¬ skega delovnega Človeka, ki tvori jedro in velikansko večino sloven¬ skega naroda. Česa se je treba predvsem zave¬ dati ob začetku fta&e ‘ narodne revo¬ lucije? I. Zaostriti moramo oboroženi boj proti okupatorjem. Vsak narod i ‘e danes dolžan doprinesti svoj delež c svobodi, ki bo privihrala tem prej, čim bolj bodo evropski narodi s svojimi lastnimi udarci razkrojili sovražnikovo zaledje. Novi partizani, dograditev in aktivizaclja Narodne zaščite — tako se glase v tem po¬ gledu naloge dneva. 2 . Svoboda se bliža. Prav zato pa skušajo notianji sovražniki slo¬ venskega naroda in ljudstva prese¬ dlati na nove postojanke. Včeraj še podrepniki fašističnih zavojevalcev že zbirajo danes svoje sile, da bi po narodni osvoboditvi povampirili svoje staro predokupacijsko gospostvo, ti je konec konca izročilo narode Ju¬ goslavije okupatorjem. Tudi znotraj OF se bo še marsikdo našel, ki mu je želja za vzpostavitvijo starega bližja od dobrobiti lastnega naroda in ljudstva. Toda kar je bilo — je za vekomaj proč. Nikoli več se ne sme ponoviti. Zato pa je naša druga temeljna naloga, preprečiti bivšim »vaditeljem" in vsem protiljudsklm elementom, da bi še kdajkoli dobili zaledje med slovenskim narodom, ki so ga danes do kraja izgubili. 3 . Slovenski narod sam, zapuščen in izročen okupatorjem, se je pričal boriti za svojo svobodo in je zgradil svojo mogočno Osvobodilno fronto. Zato pa tudi ne bo dovolil, da bi mu usodo še kdajkoli krojili proti- Ijudski in velesrbski elementi raznih londonskih jngOvSlovanekih vlad. Slo¬ venski narod sam bo odločal po osvoboditvi o svoji usodi, svoji no¬ tranji ureditvi in 6 svojih zunanjih odnosih. Osvobodilna fronta, ki je edini upravičeni predstavnik sloven¬ skega naroda doma in pred svetom, bo to elementarno slovensko narodno pravico ,, uvel javila in branila z vsemi sredstvi**; Uresničujoč slogo in enot¬ nost narodov Jugoslavije pa se bo slovenski narod oslanjal na pomoč sfbskih in hrvatskih partizanov in. srbsko ter hrvatsko narodno osvo¬ bodilno gibi nje. • /; Sovjetska Zveza je tista država, ki zadaja hitlerjevskim zverem smrtne udarce in ki dosledno zastopa svo¬ bodo vseh narodov. Brez naslonitve na Sovjetsko Zvezo ši dokončne in trajne slovenske narodne osvobo¬ ditve niti misliti nf mogoče. , Pot Sokolstva Sokolstvo kot vsenarodna vzgojna organizacija je imelo vse od ustano¬ vitve samo en cilj — ustvariti zdra¬ vo, žavestro in t r dno povtzano na¬ rodno skupnost, ki se bo mogla zo¬ perstaviti vsaki sili! Dela Sokolstva zato ni mogoče istovetiti z'delom raznih političnih strank, ker po svoji ideološki za¬ snovi ne more imeti nikdar stran- karskopolitičnega značaja Doc im je osrednje gibalo politične stranke predvsem h j ena korist, ie bilo So¬ kolstvu vedno samo zdravo vzgojno deli. To svojo smer' je zadržalo vse do zloma vkljub poizkus m poedinčev, da tak po svoji zamisli m svojem delu zdrav pokret, podrede osebnim stremljenjem. Ideje ni bilo mogoče p(»pa-čiti in zdravo sokolsko jedro je šlo svojo ravno pot. Ni se izogibalo borb in ni skrivalo nezdrave pojave, ki jih je skušala uvajati peščica vži- tkarjev, ki so tudi v tej organizaciji iskali svojih kbristi in uvajali svoje, pohtično-strankarske metode. V želji, da bi imeli organizacijo v zakupu, so ustvarili zakon in skušali podre¬ diti Sokolstvo od malega društva pa vse do Zveze vsakokratnim reži¬ mom. Toda organizacija je vzdržala tudi ta napad. Zakon ni mogel uki¬ niti dotedanjega načina. poslovanja, ker se je držalo Sokolstvo svojih, z idejo utemeljenih in po nikomer vsi¬ ljenih načel. Režimi si niso mogli vdinjati organizacije, ki je im la življenje od naroda, ne pa od vsa¬ kokratnih oblastnikov. 5e več, Sokolstvo je sprejelo borbo z oblastniki in zakupniki in jo še pred zlomom dobojevalo. Pre¬ čiščeno in zdravo je izpovedalo svojo resnično nalogo in svojo pravo misel. Užitkarstvo, ki je uničilo mno¬ ge druge predvsem politične organi¬ zacije, Sokolstva ni moglo streti, zdraho jedro je nadaljevalo svoje delo in samo čakalo, da sprosti svoje sile v pravi, sokolski in narodni -smeri. ' Vse nasprotne sile, ki so slabile sok. organizacijo, so sicer povzročile da Sokolstvo ob zlomu ni moglo s polno silo prevzeti vseh tistih nalog, ki bi mu pripadale v osvobodilni borbi, toda nastopila je zdrava lo¬ čitev. Dotedanja peščica zakupnikov je šla vnaprej svojo pot, ki ni v korist naroda. Zato re je tudi znašla v narodu nasprotnem taboru. Zdravo, idejno pravilno usmerjeno jedro, pa jo nastopijo drugo, za So¬ kola po njegovi miselnosti nujno pot in je postalo aktiven -sodelavec v narodnoosvobodilnem gibanju. Osvobodilna fronta je danes de¬ janski izraz zdravega - sokolskega hotenja. Sokoli! Doba nasilja, zločinov in prevar iujih gospodarjev naš poziva k ne- razdvojni edinosti, k odločni obrambi naše skupne zemlje, naše Svobode in samostojnosti, našega živijen a. Svoboda je najvišj a vrednota člove¬ ka, šužnost n jegova največja bolečina. Za svobodo moramo žrtvovati vse, z vso odločnostjo se moramo boriti proti sužnosti. Nesmrtni Tyrš nam kliče: Samo čvrsto v roki pravice ostri meč, sa¬ mo junaško dalje, ti narod junaški I Kakor je pravica s teboj, tako je s teboj zmaga! Br t,e in sestre, ti, naša mladina, ves naŠ narod, vsak brez izjeme, vsak na branik ga našo zemljo, za našo družino, za našega otroka in za na¬ šega brata. Nikdar ni bilo sokolsko gefelo: ,,Pomiri, čakaj in poslušaj!" ampak je veljal in velja še posebno sedaj neizprosni poziv br. Tyiša: ,,Vstani, živi, bori se, ne kloni !* 1 Zdravo! Slovenski kmet v Osvobodilni fronti Slovenski kmet je doživel v lan¬ skem aprilu narodno nesrečo: nje¬ govo zemljo so zasedle čete nemškega hitlerizmi, italijanskega fašizma in čete madžarske grofovskej gospode. Slovenski kmet, ki je že v Ju¬ goslaviji doživljal leto za letom le razočaranja, izkoriščanja in zapo¬ stavljanja, je z okupacijo slovenske dež* le po fašističnih nasilnikih, do¬ letelo novo gorje. Res je, da je del Slovenskega kmet¬ skega ljudstva podlegel hitlerjevski demagogiji in zmotno pričakoval zla¬ sti od nemških okupatorjev, zbolj¬ šanja svojega slabega socialnega in gospodarskega položaja, v katerega ga je privedla protiljudska politika bivših jugoslovanskih režimov. Toda ta up in t ta nada sta bila kratko¬ trajna in kmalu ie vse slovensko kmetsko ljudstvo spoznalo, da so