Ne bodi radoveden.

Videk je bil od srca dober deček.
Kadar je hotel, bil je tudi jako priden
in poslušen. Samo jedno veliko na¬
pako je imel. Zaradi njč so ga ka¬
rali, cel6 kaznovali stariši in učitelji;
bil je namreč od sile radoveden.

Povsodi je moral biti, hotel vse
videti in slišati. Zlasti pa to, kar ga
ni prav nič brigalo.

Obečal je sicer, da se poboljša,
ali hitro je pozabljal svoje obljube.
Časih se je celo poškodoval, vender
pa je ostal radovedni Videk.

Nekoč so podkavali konja na
dvorišči očetovem. „Ne hodi preblizu,“

svarila ga je mati. Videk pa je hotel
vsekakor videti, kak6 pribija kovač
konju podkovo na kopito. Konj pa
brcne in zadene Vidka takb silno na
čelo, da se zgrudi nezavesten. Sele
za nekaj časa se zopet zavč.

Koliko je obečal takrat! Ko pa so
govorili nekaj dnij pozneje, da im&
sosed hudega junca v hlevu, kdo se
je splazil k nevarni živali? Radovedni
Videk 1

Ko junec ugleda dečka, razjezi
se, strga se z verige in ga podere.
Toliko da ne usmrti malega rado-
vednika.

Vidkovi stariši so bili jako žalostni,
ker se nikakor ni hotel odvaditi svoje
napake. Primeri se pa nekaj, kar
ga ozdravi za vselej. Vidkov ded je
bil barvar. V delavnici barvarski
stoji mnogo velikih bakrenih kotlov,
napolnjenih z raznimi raztopljenimi
barvami. Vanje devljejo svilo, volno
in druge snovi, da jih barvajo črno,
modro, rdeče, zeleno, rjavo ali rmeno.

XII

1 '

Videle je bil ravno dobil belo po
letno obleko, ki se mu je podajala
kar najlepše. Odpravi se k dedu, da
bi šel ž njim v cerkev. Bila je namreč
nedelja.

Deda ne more najti precej. Išče
ga po vsi hiši. Ker se posli ne menijo
dosti zanj, odpravi se v barvarnioo,
dasi ne sme. Plazi se cel6 okolo
barvnih kotlov in gleda vanje. Za to
se ne meni, da bi utegnil zamazati
obleko. Ne samo, da gleda v kotle,
hoče tudi videti, kakšna barva je
v njih. Zato vtika mezinec vanje.
To ni bilo kaj lepo in tudi oprezno
ne. Ko se pa preveč iztegne čez kotel,
premahne in pade vanj.

Po sreči stopi prav sedaj pomoč¬
nik v barvarnico. Vse se mu nekako
zdi, kaj seje zgodilo. Zato hiti h kotlu
iti izvleče radovednega dečka za lase.

Kakšen je Videk!

Od nog do r glave modro pobarvan;
niti izpregledati ne more!

Pomočnik pokliče tovariše.

XII

3

Ded, ki se je ravno vrnil, prihiti
prvi v delavnico.

Ali kako pomagati?

Druzega ne morejo storiti, nego
postaviti dečka pod sesalko in močne
curke spuščati nanj.

Ali dosti ne pomaga.

Obleka je pokvarjena, Videk pa
moder po vsem životu.

Drgnejo ga z milom, krtačami —
Videk ostane moder.

Stariši sklenejo roke, ko ga vidijo.

Mati ga znova skuša umiti, ali
Videk ostane moder kakor nebo o le¬
pih poletnih dneh.

Dolgih šest tednov hodi po mesteci
raodrobarvan po obrazu in rokah. Vsi
ljudje se mu smejejo.

Zdaj šele se pokesa. Kako rad
bi se zardel od srami, ali ne more
se zaradi modre barve. Stariši ga
kregajo vsako jutro, tovariši dražijo
neprestano.

Oče ga neče jemati s seboj v bližnje
veliko mesto, ded pa ob nedeljah sam

XII

4

hodi v cerkev. Videk poseda v kotu
sobice, skriva se ljudč n, če le more,
in pogostoma bridko joka zaradi ne¬
poslušnosti svoje. Nekaj dobrega pa
je vender imela nezgoda — Videk
odslej ni bil radoveden.

NARODNA IN UNIVERZITETNA

KNJI (17U: (17UNICA

XII

5


Pri J. Giontini-ji v Ljubljani se tudi

dobivajo:

dobivajo:

Car i tesar. Zgodovinska pripov . . 20 kr.
Cerkvica na skali. Pravljica ....  12 kr.

Čas je zlato. Povest.36 kr.

Darinka, mala Črnogorka. Povest . 24 kr.
Doma in na tujem. Povest ....  20 kr.
Hubad, Pripovedke za mladino. I., II.,

III. a.24 kr.

Izanami mala Japonka.24 kr.

Izdajalca domovine. Povest ....  24 kr.
Knez Črni Jurij. Zgodov. povest. .' . 20 kr.
Narodne pripovedke. I, H. a . . .24 kr.
Pravljice in pripovedke za mladino 36 kr.
Mali vseznalec ali zbirka la 1 .:ko iz¬
peljivih poskusov iz fizike etc. . 30 kr.

C. in kr. dvorna tiskarna Karola Prochaske v Teslnu,