Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/194 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-9512 Naslov projekta K zgod. antrop. intelektualcev: evropska razmerja med spoloma in praksama demok.,v katerih se je oblik.kulturna poetika intelekt... Vodja projekta 14323 Svetlana Slapšak Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 4.050 Cenovni razred A Trajanje projekta 01.2007 - 12.2009 Nosilna raziskovalna organizacija 433 INSTITUTUM STUDIORUM HUMANITATIS, Fakulteta za podiplomski humanistični študij, Ljubljana Raziskovalne organizacije - soizvajalke Družbeno- ekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 2. Sofinancerji1 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta2 Zgodovinska antropologija intelektualcev je ključno povezana z dvema socialno-kulturnim formacijami, ki opredeljujeta skupino še preden so nastale prve institucije intelektualcev: spol oz. razmerja med spoloma v patriarhalni družbi, in demokracija. Teoretično izhodišče projekta je oblikovano iz novejših teorij spola/telesa (Judith Butler, Elisabeth Grosz, Rosi Braidotti), ki decentrirano telo prejšnje generacije teoretikov/teoretičark (Julia Christeva, Luce Irigaray) poskušajo vrniti v evropske tokove materialistične dekonstrukcije stabilnega, in oblikovati pristop, ki upošteva nenehno spreminjanje paradigme. V tej luči je bil pričakovan prenovljen interes za etiko, posebej za Spinozo. Umestiti zgodovinsko antropologijo intelektualcev v to področje je pomenilo na eni strani prekinitev neargumentirane apropriacije intelektualne kontinuitete kultur antike in sodobne Evrope, na drugi strani pa izziv in inovacijo pristopa, ki v trikotniku spol/ženske - intelektualci - demokracija išče motivacijsko refleksijo radovednosti, nepriznavanja pravil, potrebe za nekompromisnim raziskovanjem. Cilj projekta, ki sem ga opredelila kot dekonstrukcijo evropske mitologije o intelektualcih, je v raziskavi izpolnjen. Kot reprezentativni in generični primer za evropsko kontinuiteto in tudi današnje prakse je poslužila atenska demokracija 5. in začetka 4. stoletja pred našim štetjem. Obe formaciji opredeljujeta skupino intelektualcev kot liminalni fenomen, torej tisti, ki se realizira in strukturira šele ko se formacija razpada. Skupino intelektualcev, ki se do demokracije opredeljuje kritično in tudi konfliktno, in ki izziva patriarhalne okvirje razmerja med spoloma prepoznamo v udeležencih Platonovega Simposija (Sokrat, Aristofan, Agaton in drugi), skozi njune tekste in tekste drugih avtorjev, sekundarne vire in podobe. Na eni strani konstrukcijo spolov in demokratične vzorce kot dominantni ideološki tekst invencije kolektiva beremo v Tukididovi Zgodovini (Periklov govor nad Atenci padlimi v sicilskem pohodu), v epigrafiki atenskega polisa obdobja demokracije in v podobah (državni spomeniki, nagrobni spomeniki, podobe na vazah), v fragmentih procesa zoper Neajro (Pseudo-Demosten), v delih atenskih govornikov. Na drugi strani pa teksti tragikov, komediografov (predvsem Aristofana), Ksenofontovi spomini na Sokrata, in Platon v dialogih, Sokratovem Zagovoru in Državi, pričajo o spremenjeni refleksiji obeh formacij. Ker gre za osnovne formativne tekste evropske kulturne identitete, so interpretacije ne samo izjemno raznolike, ampak radikalno antagonistične: Platon in Aristofan sta denimo v evropski kulturni zgodovini bila obravnavana kot sovražnika demokracije, pre-feminista, pro-aristokrata in pre- komunista. V razumljivem pretiravanju položaja teh evropskih proto-intelektualcev in uporabe le- teh za različne aktualne ideološke cilje, možna je bila tudi špekulacija o tem, da naj bi atenski intelektualci resno ogrožali atensko demokracijo, in končno tudi doprinesli njenemu razpadu. Cilj projekta je da se v uvodni razpravi razločijo (in ločijo) sloji evropskega kulturnega »vpisa« in da se utemeljijo strukturni elementi zgodovinsko-antropološke analize na osnovi povezovanja tekst- podoba v sinhronem kontekstu. To pomeni vključevanje najnovejših rezultatov raziskav zgodovine antičnih žensk (Eva Keuls, Roger Just, Florence Dupont, Frangois Lissarrague, Stella Georgoudi, Veronique Dassen, Helen King, Froma Zeitlin) in poskus (re)konstrukcije kulturne intimnosti (Michael Herzfeld) skupine, ki jo operativno opredeljujemo kot prve intelektualce v mestu (polis) in demokraciji, torej kot prve evropske intelektualce. Rezultat takšne analize bo model kulturne poetike, ki ga lahko preverimo na postopku branja imanentnih poetik obstoječih tekstov avtorjev iz skupine. Tako utemeljen model kulturne poetike je bil sonova osnova za osrednje raziskovanje antropologije skupine intelektualcev v helenističnem svetu nove globalne kulture. Uvodni del je torej postavil osnovni teoretični okvir in metodološka orodja za raziskovanje začetkov konceptualizacije intelektualnih praks, in opredelil nosilno temo kot vozlišče konfliktnega odnosa razmerja med spoloma in demokracije. Zgodovinsko-antropološki okvirji uvodnega dela raziskave oz. projekta:telo državljana - isokefalija oz. demokracija vojne; izločenost žensk in travmatizacija moških v atenski demokracij'i;dinamika spolne simbolizacije; kraja jezika, smeh in druge oblike subverzije spola kot institucija demokracije; spolno partnerstvo nasproti patriarhatu; spolna metaforika filosofije. Iz tako utemeljenih izhodišč sem pristopila zgodovinsko-antropološki analizi procesa institucionalizacije intelektualcev v obdobju helenizma v širšem prostoru Sredozemlja in Balkana. Osnovni teoretski okvir takšne analize na eni strani upošteva dosežke zgodovinopisja o helenizmu, na drugi strani pa kritično revidira analogistično usmeritev primerjanja sodobne svetovne globalne kulture in helenistične globalne kulture. Kritična revizija se naslanja na sodobne post-kolonialne teorije, kritiko evrocentrizma in koncept »antičnih svetov« namesto hegemonističnih identitarnih konstruktov. Posebno pozornost pa sem posvetila konstruktu atenske demokracije v kolektivnem spominu (kulturna avtoriteta, sklicevanje na pravičnost, utopična preteklost), ki jo brez dvoma pripisujemo aktivnosti in vplivu nove vidljive socialno-kulture skupine, intelektualcev. S stališča zgodovinske antropologije težišče analize sem postavila v štiri tematske okvirje: poliglotija, urbanost/multikulturalnost, institucije, subkultura/nomadizem. Vse štiri tematske okvirje sem postavila v kontekst spremenjenih razmerij med spoloma in spremenjenih praks sodelovanja v politiki, oz. ločevanja privatne in javne sfere. V tem sem brala politike konstrukcije telesa in diskurza, ki pričajo o ključnih spremembah. Te spremembe sme preverila v primerjanju sinhronih tekstov in podob privatne in javne sfere, s tem da sem opazovala tudi drugačen status in avtoriteto pogleda. Poliglotija: v obdobju poznega helenizma, triglosija postaja dominanten komunikacijski model, v primerjavi z diglosijo zgodnjega helenizma. V obeh primerih, računamo grščino kot primarni jezik, tudi v primerih ko je naučen. »Materin jezik« ne obstaja kot legitimen koncept, »barbarski jezik« izgublja negativno konotacijo, čeprav ni predmet raziskav oz. ohranjanja. Grščina pa nedvomno postaja kulturni prostor identitete, sporazumevanja in avtoritete intelektualcev (poučevanje grščine). Latinščina, čeprav ne doseže primerljiv položaj, ima izjemno pomemben položaj identitarnega prostora, »našega« (za rimske intelektualce), prevajanja, terminološke sinhronizacije, bilingvalne akrobatike, pa tudi kripto-ludične avtoritete. Poseben primer pa je diglosija v verski sferi (grščina-hebrejščina), kjer je konstrukcija skupine intelektualcev paralelna s konstrukcijo manjšinske kulture in z njenimi politično-ideološkimi zahtevami. Vse to so osnove antropološkega utemeljevanja znanja jezikov kot osnovne avtoritetne kvalifikacije intelektualcev. Prevajanje in primerjanje ne samo jezikov, ampak tudi mentalnih sklepov in kulturnih modelov, neologizmi in kulturna apropriacija bodo analizirani na primerih tekstov Plutarha, Lukijana, Atenaja, Kikerona, Katula, Horatija, Kvintiliana, Petronija, Aftonija. Jezikovni primeri adaptacij/prevajanja so primerjani s »prevajanjem« podob, narativnih sekvenc, mitoloških obrazcev. Poliglotska kompetenca helenističnega obdobja kot formativ skupine intelektualcev in osnova kulturne intimnosti znotraj skupine oblikuje tudi antropološko-socialne prakse, kot so denimo solidarnost, razširjanje informacij in znanja, priznavanje spolne enakosti v področju jezikovne kompetence. Urbanost/mulitkulturalnost: razširjanje in demokratizacija statusa državljana in obenem zmanjšanje participativnega prostora odločanja v javnosti nanovo strukturira odnos med spoloma. Različne oblike spolnega diferenciranja in sodelovanja iz različnih kultur se najdejo stisnjene v urbanem prostoru, ki zahteva primerjavo, opazovanje, interakcijo, adaptacijo. Helenistična urbanost pomeni obenem ključno novo ovrednotenje provincialnega, necentralnega, in določeno »utopizacijo« imaginarne atenske kulturne avtoritete. Moška državljanska avtoriteta je zmanjšana z izginotjem praks demokracije, ženska pa povečana v področju hiše, družine, intimnega. »Revolucija emocij« pomeni spolne konflikte v novih prostorih, pa tudi prirejanje zakonskih pravil in prilagajanje novem razmerju moči med spoloma. Sistem dedovanja oblasti namesto volitev pa omogoča ženskim dedinjam politično moč, obenem tudi reprezentacijsko rekonstrukcijo spolnosti, nove podobe in novi pogled. Nastajanje novih žanrov, tekstualnih in vizualnih, spremljajo radikalne spremembe: magnifikacija (uradno, reprezentativno), miniaturizacija (privatno), hibridizacija, de-estetizacija, tehnicizem, scientifikacija, misticizmi, citatnost, mode. Politična idealizacija in vsakdanjik postaneta tematski okvir kulture brez demokracije, posebej brez institucij kritike - obenem pa je pristopnost kulturni produkciji enaka ali večja kot prej. Književno in vizualno invencijo helenističnega obdobja in kulture, ki se v jasnem ideološkem projektu zoperstavlja »klasičnemu« t.i. »dekadenti« uporabljajo kot narativno podlago ateizma, upora togim mejam seksualnosti in spolov, družbene legitimizacije užitkov. Čeprav ženska figura v tej invenciji nosi vse sledove nasilne patriarhalne intervencije in verjetno tudi reakcije na tedaj cvetoča ženska gibanja, posebej suffragettsko, obenem pa ponuja nove modele seksualnega obnašanja, pravzaprav seksualno utopijo libertinske intelektualne skupine. Novo vrednotenje helenistične kulture v področju umetnosti pa reflektira novo vrednotenje helenistične književnosti, znanosti in umetnosti v istem času v strokovnih in akademskih krogih, ki so se interdisciplinarno in multidisciplinarno ukvarjali z antiko. Čez kontake in polemike dveh ločenih populacij intelektualcev v Evropi (Nietzsche, Willamowitz-Moellendorf) se odpira polje komunikacije umetnosti in akademije, ki bo ključno za rojstvo avantgardnih gibanj. V kontekstu ideologizirane evropske invencije poznoantične preteklosti je Franc Finžgar izjemen primer nove kulturne intimnosti. Institucije: helenistična monarhija kot dominanten tip socialne organizacije oblikuje cel niz servisov, ki omogočajo prenos ideoloških tekstov in lajšajo mehanizme kolektivne invencije, med katere sodi tudi novi individualizem. Za proizvajanje, održevanje in prenavljanje naracij so nujni profesionalci, ki poznajo tehnike retorike, katalogizacije, versifikacije, filologije, književnosti, znanosti, sofistike, torej intelektualci, razen umetnikov in performatorjev. Čeprav so že Aristotel in njegovi učenci lahko zaslužili na prodaji zakonov, v helenistični družbi je intelektualec popolnoma odvisen od ponudbe in prodaje uslug, obenem tudi od zapletenih interesov oblasti oz. ekonomskih in političnih gospodarjev. Kompetenca potem postane ambivalentno področje v katerem intelektualci opravljajo naloge, in obenem ustvarjajo področje svobodne misli, ki je pogosto skrito med sprejetimi uradnimi nalogami. Razen proizvajanja tekstov, helenistični intelektualec skrbi za čuvanje, zapisovanje/katalogizacijo, in interpretacijo tekstov in umetniških del, ki so lastništvo vladarskega sloja. Knjižnice, ki se vrstijo tudi po najbolj oddaljenih mestih helenističnega sveta, predstavljajo osnovni model institucije, kjer politična moč čuva dragocene tekste in predmete, in obenem zadržuje intelektualce, kot družbeno skupino ki potrjuje moč, okrog institucije. Muzej pa je podobno knjižnici ustanova, ki nastane prav za reprezentativne potrebe helenističnega mesta, in ima še bolj zapleten odnos prenosa, ustvarjanja, razširjanja in čuvanja dominantnih naracij, obenem pa v vse te procese vpeljuje tudi nedominantne naracije in izobraževanje. Uradna in »siva« cona kompetenc se prepletata, nastaja pa socialno-kulturni tip intelektualca, ki v teh svojih osnovnih aktivnostih ni doživel temeljitih sprememb vse do danes. Prav v mediaciji beremo osnovo kulturne poetike skupine intelektualcev, zgodovinsko- antropološko vozlišče postopkov, tehnik telesa, strategij diskurza ki tvorijo lik intelektualca. Ključna sprememba telesa pa je v odnosu glas/telo, oz. v spremembah tehnike branja. Kdaj pride do branja v sebi, brez glasu, ali je to šele posledica ideološkega premika povezanega s krščanstvom, ali navada telesa, ki se razvije prav v knjižnici? Ženska brez glasu, kakor jo je oblikovala demokracija, v helenističnem obdobju postane skupna podoba telesa vseh, ki niso oblast: moški in ženska sta izenačena v odnosu do oblasti in v javnem diskurzu, v katerem se pravice državljana (moškega) zmanjšujejo, pravice ženske pa povečujejo (dediščina, ločitev, delež v javnih praznikih, vseprisotna podoba vladarke oz. soproge, hčerke, matere vladarja). V privatni sferi, ki jo je (doma) obvladavala ženska, se pojavi moški, kot nepričakovani sodelavec. Vsa ta mešanja kompetenc, prostora in avtoritete zahtevajo nove odnose med spoloma, tudi v novih institucijah, ki jih organizira in financira oblast. Filosof v helenizmu ima tudi učenke, določeni filosofi pa svojim učenkam zapuščaju šole (Epikur) po smrti. Ali se nova razporeditev teles v javnem prostoru in nove funkcije glasu oblikujejo prav v novih institucijah, denimo ob pouku in raziskavah? Na to vprašanje sem poiskala odgovor prav v metodološki intervenci zgodovinske antropologije. Kulturna poetika intelektualcev, ki izhaja iz novega odnosa do/znotraj institucij in moči, ki jih vzdržuje, mora drugače oblikovati staro vprašanje enakosti (posameznikov, spolov: na eni strani z novimi zavezniki zunaj aparatov moči, na drugi pa znotraj teh aparatov. Enako velja za znanje in tudi znanstvena odkritja, pri katerih je ključna kontrola uporabe in uporabnikov. Helenistični viri, teksti, podobe in epografika nedvomno ponujajo novo vlogo žensk v institucijah (ženske v gledališču, v šolah, umetniških delavnicah, knjižnicah): cilj tega projekta je tudi da vmesti spremembe razmerja med spoloma in spremembe demokracije v zgodovinsko- antropološko koncept intelektualca v institucijah. Od helenizma naprej je antropologija intelektualcev nerazločljivo povezana z zgodovino institucij. Subkultura/nomadizem: Ozadje nove povezave z institucijami je efemernost takšne povezave. Inetelektualci-profesionalci so na trgu v skoraj istem položaju kot drugi, ki ponujajo usluge sistemu oblasti: tisti, ki se ne morejo trajno povezati z institucijami in financiranjem v enem mestu, bodo poiskali drugo v globalnem svetu helenizma, nekateri tudi tako, da se ne bodo vstavljali. Z naraščanjem ugleda Rima, od druge polovice II st. pred našim štetjem, mesto ki se razširja privlači vedno več potojočih specialistov, učiteljev, nosilcev znanja, ki je obenem znak novih elit in predmet sovraštva nekaterih med starimi lokalnimi elitami. Helenistični avtorji, posebej pa Dion Hrizostom, slikovito pokažejo položaj potojočega sofista (učitelja retorike), na katerega planejo ljudje z vsemi možnimi vprašanji, ker ga prepoznajo po obleki in obnašanju. Podobno kot drugi profesionalci helenističnega sveta, denimo kuharji, vojaki za najem, hetere, potojoči intelektualci delijo tvegani položaj uspeha/neuspeha pri nosilcih oblasti. Takšen položaj odpira nove možnosti diskurzov - kritičnega, utopičnega, diskurza solidarnosti, konkurence, in tudi nove socialne enote, denimo par, ki ni povezan samo s patriarhalnimi pogoji reprodukcije in dedovanja. Novi par, ki temelji na vzajemnosti interesov in skupni delitvi odgovornosti nikakor ne more biti funkcionalen v starih odnosih moči in izključne moške avtoritete. Komunikacijsko omrežje subkulturnih slojev, tistih ki jih ne opredeljuje oblast ali bogastvo, posebej pa ne stabilna lokalizirana na pozicija, postaja vedno bolj odddaljeno ne samo od komunikacije sedentarnih skupin, ampak tudi razdeljeno na diskurze, ki so uporabni v komunikaciji s sedentarnimi skupinami, in tiste, ki so uporabni znotraj subkulturne skupine. Subkulturni položaj in nomadizem tako postaneta strukturna elementa zgodovinsko-antropološkega opisa intelektualcev, in pomembna osnova za raiszkave kontinuitet v evropskem prostoru vse do danes. Omenimo samo zgodovino univerz, študentskih kultur in gibanj, odnos intelektualcev do oblasti, evropske salone, vlogo intelektualcev v invenciji diskurzov socialne spremembe, itn. Rezultat projekta je zgodovinsko-antropološka raziskava, ki spremlja glavne linije družbenih in kulturnih sprememb v obdobju helenizma, in ki uzroke sprememb definira čez spremenjena razmerja med spoloma in praksami demokracije, ki so ustvarili novi antropološki tip - intelektualca. Razprava spremlja tiste specifične procese, ki jih lahko pokažemo v kontinuiteti, torej tiste, ki še danes opredeljujejo evropskega intelektualca. S tem pa se spreminja horizont proučevanja antropološke zgodovine spolov tako kot demokracije, in se relacija spol-demokracija postavlja v središče refleksije položaja intelektualcev danes. Osrednji del raziskave ja odnos do žensk v delu Franca Kavčiča: študija Franc Kavčič - pogled antropologije antičnih svetov je oddana Narodni galeriji v objavo. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Raziskovalni projekt je obravnaval redko temo zgodovinske antropologije intelektualcev, o kateri obstaja izjemno malo literature. Ni bilo očitnih možnosti teoretične opredelitve, metodološki aparat za obravnavo takšen teme ni posebej izdelan. Z razvojem te smeri v zgodovinski antropologiji se razširja tematsko obzorje, ki je za Evropo posebej pomembno v perspektivi zgodovine znanosti in tudi kulture. V tem kontekstu "konfiguracija zavesti" podrazumeva antropološko raziskovanje intelektualca in državljana v zgodovinskem kontekstu: performativni, diskurzivni in epistemološki aspekt intervence intelektualca/državljana razkriva delovanje različnih drugih antropoloških mehanizmov, predvsem konstrukta družbeno-spolnih identitet. Na eni strani, inovativnost pristopa je dekonstruirala evrocentrično pozicijo intelektualca, na drugi pa je nadaljevala šolo antropologije antičnih svetov, s tem da je posebej izpostavljala tiste intelektualce, ki so temeljno spremenili interpretacije antike. V kontekstu evropskih študij spolov, pristop odpira možnost raziskav, ki niso oblikovane po kanonskih modelih (vpis/izpis) utopične reprezentacije žensk, ampak odkrivajo operativne mehanizme patriarhalne cenzure v diahronični kontinuiteti: oni omogočajo tudi "niše" intelektualnega in državljanskega delovanja (področja manjše kontrole predpisujočega diskurza in naracij, pogosto subkultura ali suprakultura), kjer se intelektualci neposredno soočajo z ženskimi vprašanji. Zgodovinska zavezništva intelektualcev in feministk so samo najbolj očiten primer družbeno-kulturne produkcije "niš". Raziskava je končana s finalno obdelavo dveh študij: Franc Kavčič - pogled antropologije antičnih svetov (Narodna galerija, Ljubljana, rokopis sprejet) in Jani govor žensk v antiki (Šola retorike, Ljubljana, rokopis sprejet). S tem je raziskava realizirana v celoti. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta4 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO SLAPŠAK, Svetlana. Antički mit, žene i jugoslovenski film???. ProFemina, 2006, god. 10, br. 43/45, str. 111-119 ANG Ancient myth, women and Yugoslav Film??? ProFemina, 2006, god. 10, br. 43/45, str. 111-119. Opis SLO Reprezentacija miturgije (postopka konstrukcije mita), spola in množične kulture je problematizirana s stališča kulturne produkcije v antiki in danes. Vprašanje uporabe antičnih mitov se postavlja v kontekst teorij zgodovinske in kulturne kontinuitete, posebej patriarhalnega modela družbe. ANG Representation of mythourgy (practices of constructing a myth), gender and popular culture is problematized from the point of view of the cultural production in Antiquity and today. The question of the use of Ancient myth is positioned in the context of of theories of the historical and cultural continuity, especially of the patriarchal model of society. Objavljeno v ProFemina, Beograd Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1453709 2. Naslov SLO SLAPŠAK, Svetlana. The historical anthropology of intellectuals..Monitor ISH. [Tiskana izd.], 2007, let. 9, št. 2, str. 7-20. ANG SLAPSAK, Svetlana. The historical anthropology of intellectuals : the initial mapping out of a topic. Monitor ISH. [Tiskana izd.], 2007, let. 9, Opis SLO Teoretizacija zgodovinsko-antropološkega pojma intelektualcev, mapiranje i dekonstrukcija semantične zgodovine pojmov, povezanih z definiranjem intelektualcev: odnos intelektualcev in recepcije antičnih svetov. ANG Theorization of the historical-anthropological notion of intellectuals, mapping and deconstruction of the semantic history of notions connected to definitions of intellectuals: relation of intellectuals and the reception of the Ancient worlds. Objavljeno v Monitor ISH Ljubljana Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1361037 3. Naslov SLO SLAPŠAK, Svetlana. Aristofan i dva Škiljana. Monitor ISH. [Tiskana izd.], 2009, let. 11, št. 1, str. 71-83. ANG Aristophanes and Two Škiljans Opis SLO Na primeru prevajanja in raziskav o Aristofanu Mladena in Dubravka Škiljana, teoretizacija položaja centralnoevropskega-balkanskega znanstvenika, ki se v svojem delu sooča s kulturnim kolonializmom osrednjih evro-ameriških institucij v tem področju: problematizacija izbora teorij, metodologije, interpretacijska diseminacija. ANG The case of intense research of Aristophanes bz Mladen and Dubravko Škiljan, theorization of the position of a Central-European and Balkan researcher, who faces a kind of cultural colonialism in his work: problematization of the choice of theories and methodologies, interpretative dissemination. Objavljeno v Monitor ISH Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1451149 4. Naslov SLO SLAPŠAK, Svetlana. Emma baronica Orczy i Zagorka : sklapanje muškoga tela u avanturističko-ljubavnome romanu ANG Emma Baroness Orczy and Zagorka - constructing a male body in the love- adventure novel Opis SLO Raziskovanje modelov najstarejšega živega žanra iz antike - ljubezensko- pustolovskega romana v kontekstu zahtev ravnopravnosti in nove seksualne etike. ANG Resreach of the model of the oldest surviving genre from Antiquity - love &adventure novel - in the context of new demands for equality and the new sexual ethics. Objavljeno v V: GRDEŠIĆ, Maša (ur.). Mala revolucionarka : Zagorka, feminizam i popularna kultura : radovi sa znanstvenog skupa "Marija Jurić Zagorka - život, djelo, naslijeđe / Feminizam i popularna kultura" održanog 28. i 29. studenog 2008. u Zagrebu. Zagreb: Centar za ženske studije, 2009, str. 37- 58. Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 1465997 5. Naslov SLO SLAPŠAK, Svetlana. Mala crna haljina : eseji o antropologiji i feminizmu ANG Little Black Dress: Atnhroplological and Feminist Studies Opis SLO Monografska študija primerov konstrukta spola v zgodovinskih kontekstih od antike do danes ANG Monography - case studies of constructs of gender in historical contexts from An tiquity till today. Objavljeno v Centar za ženske studije, Beograd 2007. Tipologija 2.01 Znanstvena monografija COBISS.SI-ID 1318029 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat APHTHONIUS, Aelius Festus. Progymnasmata : retorične vaje - priprave na javni nastop 1. Naslov SLO ANG Aphtonius Progymnasmata Opis SLO Objavljeno kot znanstveno-strokovni prispevek (prevod, uvod in znanstveni aparat), v uporabi kot učbenik in priročnik za javno nastopanje ANG Translation and introduction. Used as a handbook and a teaching material for public speaking Šifra B.06 Drugo Objavljeno v Šola retorike Ljubljana 2008 Tipologija 1.20 Predgovor, spremna beseda COBISS.SI-ID 239728640 2. Naslov SLO ProFemina. SLAPŠAK, Svetlana (ur. ANG ProFemina Opis SLO Glavna in odgovorna urednica mednarodne revije ProFemina, Beograd, časopis za ženske študije in kulturo ANG Editor-in-Chief of ProFemina, Quarterly fo Women's Studies and Culture Šifra C.04 Uredništvo mednarodne revije Objavljeno v ProFemina Beograd 1994- Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 166029 3. Naslov SLO BOGOJEVIC, Maja. Cinematic gaze and the construction of gender in Yugoslav film : 1945-1991 ANG BOGOJEVIĆ, Maja. Cinematic gaze and the construction of gender in Yugoslav film : 1945-1991 Opis SLO mentorstvo doktorske disertacije v programu Marie Curie EST ANG tutorship for a PhD in the Marie Curie EST program Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v Ljubljana Tipologija 2.08 Doktorska disertacija COBISS.SI-ID 1456525 4. Naslov SLO JOOREN, Ingrid. European citizenship and European identity : doctoral dissertation 2009 ANG [COBISS.SI-ID 1435533] Opis SLO mentorstvo doktorske disertacije v Marie Curie EST programu ANG tutorship for a PhD in the Marie Curie EST program Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v Ljubljana Tipologija 2.08 Doktorska disertacija COBISS.SI-ID 1435533 5. Naslov SLO MERC, Vesna. Problematizacija kulturne dediščine skozi identitete. ANG Problematization of the Cultural Heritage through Identities. Material Culture, Gender, Ethnicity, Nationalism and Heritage Studies Opis SLO mentorstvo doktroske disertacije ANG Tutorship of a PhD Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v Ljubljana Tipologija 2.08 Doktorska disertacija COBISS.SI-ID 1430157 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 1. Oddana študija Franc Kavčič: pogled iz antropologije antičnih svetov: objava v Narodni galeriji Ljubljana (150 str.) 2. Oddana študije Javni govor žensk v antiki: objava v Šoli retorike (139 str.) 3. Referat na konferenci Antike, Film und Gender, Freie Universitaet Berlin, december 2009. 4. Referat na konferenci Politike feminizma, Centar za ženske studije, Zagreb, nobvembar 2009. 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1. Pomen za razvoj znanosti9 SLO_ Raziskovalni projekt je obravnaval redko temo zgodovinske antropologije intelektualcev, o kateri obstaja izjemno malo literature. Ni bilo očitnih možnosti teoretične opredelitve, metodološki aparat za obravnavo takšen teme ni posebej izdelan. Z razvojem te smeri v zgodovinski antropologiji se razširja tematsko obzorje, ki je za Evropo posebej pomembno v perspektivi zgodovine znanosti in tudi kulture. V tem kontekstu "konfiguracija zavesti" podrazumeva antropološko raziskovanje intelektualca in državljana v zgodovinskem kontekstu: performativni, diskurzivni in epistemološki aspekt intervence intelektualca/državljana razkriva delovanje različnih drugih antropoloških mehanizmov, predvsem konstrukta družbeno-spolnih identitet. Na eni strani, inovativnost pristopa je dekonstruirala evrocentrično pozicijo intelektualca, na drugi pa je nadaljevala šolo antropologije antičnih svetov, s tem da je posebej izpostavljala tiste intelektualce, ki so temeljno spremenili interpretacije antike. V kontekstu evropskih študij spolov, pristop odpira možnost raziskav, ki niso oblikovane po kanonskih modelih (vpis/izpis) utopične reprezentacije žensk, ampak odkrivajo operativne mehanizme patriarhalne cenzure v diahronični kontinuiteti: oni omogočajo tudi "niše" intelektualnega in državljanskega delovanja (področja manjše kontrole predpisujočega diskurza in naracij, pogosto subkultura ali suprakultura), kjer se intelektualci neposredno soočajo z ženskimi vprašanji. Zgodovinska zavezništva intelektualcev in feministk so samo najbolj očiten primer družbeno-kulturne produkcije "niš". Raziskava je končana s finalno obdelavo dveh študij: Franc Kavčič - pogled antropologije antičnih svetov (Narodna galerija, Ljubljana, rokopis sprejet) in Jani govor žensk v antiki (Šola retorike, Ljubljana, rokopis sprejet). ANG The research project deals with a rarely treated topic of historical anthropology of intellectuals, which is not covered by a relevant scientific literature. There are not obvious avenues or schools of thought to follow for a developed or running theoretical debate, a methodology has not been articulated to serve this topic. With the development of such orientation within the historical anthropology a new thematic horizon is opened; its importance for the European perspective of the history of science and culture is clear. The "configuration of conscioussness" is of special importance in this context, because it encompasses the anthropological research of intelelctuals and/as citizens in a historical context: prformatice, discursive and epistemological aspects of interventions of intellectuals/citizens reveals the mechanisms of other anthropological mechanisms, above all of the constructs of social and gender identities. Thus the innovative approach deconstructs the euro-centric position of intellectuals, and at the same time contributes to the continuation of the school of anthropology of Ancient worlds, by paying special attention to those intellectuals who radically changed the interpretations of Antiquity. In the context of European gender studies, this approach enables specific research, which is not formated as a canon model (inclusion/exclusion) of an often utopian representation of women, but reveals operational mechanisms of patriarchal censorship in a diachronical continuity: they often facilitate "niches" of intelelctual and civic activities (spaces less controlled by prescribing discourses and narratives, usually subcultures or supra-cultures), where intellectuals directly meet women and their demands. Historical alliances of intelelctuals and feminists are only the most obvious example of the social-cultural production of "niches". 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO_ V Sloveniji se je, za razliko od vseh ostalih post-socialističnih držav, razvilo znanstveno področje antropologije antičnih svetov. Uvedla ga je prav prof. Svetlana Slapšak. V interdisciplinarnem sodelovanju z denimo arheologijo, antropologijo spolov in balkanologijo, takšno področje omogoča specifično raziskovalno ekspertizo Slovenije, kot prostora znanstvenega srečanja, pedagoškega centra in inovacijskega dela v starih disciplinah humanistike. ISH, Ljubljanska fakulteta za humanistiko, že od leta 1997. razvija takšno raziskovalno in študijsko orientacijo, s čemer omogoča mobilnost idej in znanstvene populacije. Priznanje za akademske dosežke, torej za mlade raziskovalce, ki so se izobraževali v tej disciplini, je ISH dobil od univerze v Edinburgu, Trstu in Utrechtu (štipendije za postdoktorske raziskave in poletne šole, članstvo v Humanističnem konzorciju 7 evropskih univerz s sediščem v Utrechtu). V drugi interdisciplinarni komponenti raziskovalnega projekta, antropologiji spolov, je tema projekta že privlekla mlade raziskovalce s področja Balkana in ES. Akademske povezave ISH oz. prof. Svetlane Slapšak so v zadnjem letu omogočile študijsko in znanstveno sodelovanje v programih HESP Modular PhD, GEMMA, Marie Curie EST, NOISE, ATHENA 3 - prihod tujih študentov in raziskovalcev in odhod domačih na tuje univerze in raziskovalne centre oz. projekte. Raziskovanje zgodovinske antropologije intelektualcev je ključnega pomena za razvoj državljanske zavesti ter negovanje visokega nivoja javnega diskurza v Sloveniji. ANG_ In Slovenia, differently from other post-socialist countries, the historical anthropology has been introduced and developed, by prof. Svetlana Slapšak. In an interdisciplinary cooperation with archaeology, anthropology of gender and Balkanology, this direction in humanities opens a special area of expertise for Slovenia as a space for scientific meetings, conferences, paedagogical center and innovative research in the traditional disciplines among humanities. ISH, the Ljubljana Graduate School of Humanities, has developed such research and study orientation since 1997, enabling mobility of ideas, knowledge, and academic population. ISH has been aknowledged for its pioneer work in this discilinary area by the universities of Edinburgh, Trieste and Utrecht (grants for post-docs from ISH for specific research in Ancient studies, Summer schools, membership in the Consortium for Humanities at Utrecht university). In the second disciplinary component of the research project, anthropology of gender, the topic has alrady attracted young researchers from the Balkan region and from EC. Academic relations established by prof. Slapšak facilitated the academic and research cooperation in the programs HESP Modular PhD, GEMMA, Marie Curie EST, NOISE. ATHENA 3 in both ways - coming of foreign students and researchers, and Slovenian students and researchers going to other universities, research centers and projects. The research of the historical anthropology of intellectuals is of crucial importance for the development of civic conscioussness and cultivating of a high level of public discourse in Slovenia. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 J Uporaba rezultatov 6 F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 6 F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj da One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA J NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj Oda One Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 6 Uporaba rezultatov 1 6 F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj O DA J NE Rezultat 6 Uporaba rezultatov 6 F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj da Une Rezultat Uporaba rezultatov F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj da une Rezultat i Uporaba rezultatov F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj da une Rezultat Uporaba rezultatov F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj da u ne Rezultat Uporaba rezultatov F.35 Drugo Zastavljen cilj da une Rezultat Uporaba rezultatov Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička O o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki11 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Svetlana Slapšak in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: 19.4.2010 Ljubljana 19.4.2010 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2010-1/194 1 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Samo v primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk- rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 9 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPR0J-ZP/2010 v1.00a 11-AA-E1-4C-3D-BF-4B-12-72-3F-92-EB-EE-BE-50-46-9B-85-D8-F7