55
ki ga je medtem poimenoval Linnejev »apostol« Pehr Löfling (uradna okrajšava po IPNI: 
Loefl.). Löfling je bil perspektivni botanik, ki je umrl pri rosnih 27 letih na ekspediciji 
v Južni Ameriki 1756. in je Linne šele posmrtno izdal njegovo delo »Iter Hispanicum«. 
V njem na 7. strani omenja vrsto »Polycarpa tetraphylla« in dalje na 40. strani mimogrede 
rod »Polycarpon«. Vsekakor torej ne moremo govoriti o veljavnem opisu in publikaciji 
rodovnega imena, zato velja pisati Polycarpon Loefl. ex L. in kot letnico veljavne objave 
imena rodu 1759.
Viri:
Fischer , M. a ., W. a Dler & k . o s Wal D, 2008: Exkursionsflora. Österreich, Liechtenstein, 
Suedtirol. Biologiezentrum der Oberoesterreichischen Landesmuseen, Linz. 1392 pp.
jogan, n., t. Bačič, B. Frajman, i. leSKovar, D. naglič, a. PoDoBniK, B. rozman, S. Strgulc 
KrajšeK & B. trčaK, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne 
in flore, Miklavž na Dravskem polju. p. 140.
l ö Fling , P. & C. Von l inné , 1758: Iter Hispanicum, eller resa til Spanska länderna uti Europa 
och America. Stockholm. 316 pp.
Pol Dini , l ., 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. 
Regione autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda parchi e foreste regionali & Universita 
degli studi di Trieste, Dipartimento di biologia. Udine. 529 pp.
n e Jc Jogan & s i Mona s trgulc k ra Jšek Chenopodium glaucum L.
Nova nahajališča redkejše vrste in prvi zapis asociacije za Slovenijo
New localities of fairly rare species and first record of the association for Slovenia
9361/2 (33T WM77) Slovenija: Štajerska, Apaško polje: Lutverci, Gornji Podgrad, mrtvica 
ob Muri, na vlažnem. 215 m n. m. Leg. & det. B. Vreš, 16. 6. 1994 (herbarij LJS 00182).
9460/2 ( 3 3 T WM 6 5 ) S l o v e n i j a , Š ta j e r s k a , J e z e r o K o m a rn ik . 2 5 0 m n . m . L e g . & d e t . A . 
Seliškar, D. Trpin, B. Vreš, 13. 8. 2003 (floristični popis avtorjev).
9551/4 (33T VM43) Slovenija, Gorenjska, Karavanke: Podljubelj. 750 m n. m. Leg. & det. B. 
Anderle, 22. 6. 2003 (avtorjev floristični popis).
9752/4 (33T VM51) Slovenija, Gorenjska, Voglje (Šenčur), južno od Aerodroma Brnik, vlažno 
nasipališče. 370 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 11. 7. 2003 (avtorjev floristični popis).
9851/2 (33T VM41) Slovenija, Gorenjska, Škofja Loka, Podpulfrca. 400 m n. m. Leg. & det. 
B. Anderle, 17. 8. 2003 (avtorjev floristični popis).
9955/3 ( 3 3 T V L 8 9 ) S l o v e n i j a , Z a s a v j e , Š m a r t n o p r i L i t i j i , g n o j n a j a m a p r i k r a v j i f a r m i , 
ruderalno rastišče. 256 m n. m. Leg. & det. U. Šilc, 21. 9. 2009 (avtorjev fitocenološki 
popis in herbarij LJS 11640).
Hladnikia 31: 51-59 (2013)

56
0451/3 (33T VL34) Slovenija, Primorska, Harije, vodni zadrževalnik Molja (Mola), spodnje 
akumulacijsko jezero na potoku Klivnik, cca. 1 km južno od vasi, blatno dno. 430 m n. m. 
Leg. & det. B. Vreš, 4. 10. 2007 (avtorjev floristični popis, fotografija, herbarij LJS 11644).
Chenopodium glaucum L. je vrsta, ki uspeva na zapleveljenih rastiščih, v vaseh, na 
gnojiščih in ob cestah na vlažnih, s hranili (amoniakom) bogatih tleh. Vrsta lahko uspeva tudi 
na zaslanjenih tleh (o ber Dor Fer 1994). Razširjenost je evrazijsko kontinentalna.
Po Mali flori Slovenije (Jogan v martinčič & al. 2007) jo najdemo na ruderalnih mestih, 
predvsem na peščeni podlagi, tudi na zaslanjenih tleh. Razširjena je raztreseno v predalpskem 
in subpanonskem fitogeografskem območju.
Primerki iz Slovenije v herbariju LJU so le štirje, vsi iz Ljubljane ali neposredne okolice 
(Zalog). Po arealni karti vrste, predstavljeni v Gradivu za Atlas flore Slovenije ( Jogan & 
al. 2001), je bila vrsta doslej zabeležena v 16 kvadrantih srednjeevropskega florističnega 
kartiranja. Pri pregledu starejših literaturnih virov smo upoštevali naslednje: h ayek 1908, 
Paulin 1915, Zalokar 1939, t r Pin & al. 1995, Vreš & al. 1995, Jogan 1997, c uliberg & al. 
1998, Flor Jan 1999, Jogan & al. 1999, Vreš & al. 2007). Pri tem smo naleteli na nekatere, na 
objavljenih arealnih kartah doslej še nepredstavljene podatke, ki smo jih vključili v nov prikaz 
razširjenosti vrste. Po en kvadrant smo povzeli po virih: tomažič (1949), mačeK ( 1 988 ) in 
marKović (2000). Nekaj novejših podatkov so objavili b akan (2006), ki je v prikazu arealne 
Slika 1: Razširjenost sinjezelene metlike (Chenopodium glaucum) v Sloveniji
Figure 1: Distribution of Chenopodium glaucum in Slovenia
Notulae ad floram Sloveniae

57
karte za Prekmurje potrdil že znane v Gradivu prikazane kvadrante in sliko razširjenosti 
dopolnil s 6 novimi kvadranti, ter b abi J & s eliškar ( 2 0 1 0 ) , k i s t a s i n j e z e l e n o m e t l i k o 
zabeležila v dveh novih kvadrantih. V karti razširjenosti vrste (slika 1) prikazujemo doslej 
objavljene podatke, zbrane po zgoraj navedenih virih, in ostale še neobjavljene podatke, ki jih 
predstavljamo podrobneje v zgornjem pregledu.
V Sloveniji rastlinske združbe z dominantno vrsto Chenopodium glaucum še niso bile 
popisane. Iz zbranih podatkov v podatkovni bazi Vegetacija Slovenije (š ilc 2006, 2012) 
je razvidno, da se Chenopodium glaucum p o j a v l j a v r a z l i č n i h r a s t l i n s k i h a s o c i a c i j a h : 
Hyosciamo nigri-Malvetum neglectae, Matricario-Polygonetum arenastri (marKović 
2000), Rumicetum maritimi (t r Pin & al. 1995), Lolietum perennis (Zalokar 1939), Festuco 
pseudovinae-Centaureetum rhenanae (tomažič 1949). V teh združbah ne dominira, temveč 
je le spremljevalka.
Pri Šmartnem pri Litiji pa smo popisali sestoj, v katerem je dominirala sinjezelena 
metlika. Uspevala je v gnojni jami kravje farme.
Datum: 21.9.2009, velikost popisne ploskve (m
2
): 5, nadmorska višina (m): 256, 
pokrovnost (%): 80, Zemljepisna širina: 46° 02' 39.35'', Zemljepisna dolžina: 14° 49' 47.27'', 
Zasavje, Šmartno pri Litiji, gnojna jama pri kravji farmi:
Amaranthus blitum 2, Chenopodium album +, Chenopodium glaucum 3, Digitaria 
sanguinalis +, Echinochloa crus-galli 2
Sestoj bi lahko uvrstili v asociacijo Chenopodietum rubri Timár 1947, zvezo Chenopodion 
glauci Hejný 1974 in razred Bidentetea tripartitae R.Tx. et al. in R Tx. ex von Rochow 1951. 
Tako sta ga opredelila tudi šilc & čarni (2012).
V Avstriji je vrsta Chenopodium glaucum v zadnjem času popolnoma nadomestila vrsto 
Chenopodium rubrum v teh sestojih, ki so postali tudi vrstno siromašnejši. Vzrok je opuščanje 
in sanacija gnojnih jam in gnojišč v vaseh ( g eisselbrecht -t a Ferner & Mucina 1993 ). Na ta 
način izginjajo sestoji, ki so eni najbolj nitrofilnih v ruderalni vegetaciji ( jarolímeK & al. 1997). 
V Sloveniji je vrsta Chenopodium rubrum zelo redka (Jogan & al. 2001   – prikazana v štirih 
kvadrantih; v novejšem času zabeležena samo enkrat, v novem kvadrantu na prodišču Mure 
pri Melincih   – b abi J & s eliškar 2010) in sestoji v katerih bi prevladovala, še niso bili opisani.
Na Češkem je vrsta značilnica številnih asociacij: Poo annuae-Coronopodetum squamati, 
Chenopodietum botryos, Bromo tectorum-Corispermetum leptopteri, Chenopodietum urbici 
(c hytrý 2009). trinajStić (2008) sestojev z vrsto Chenopodium glaucum z a H rv a š k o n e 
omenja. Na Slovaškem naj bi bila asociacija Chenopodietum rubri r a z š i r j e n a , a p o g o s t o 
spregledana in zato slabo dokumentirana (jarolímeK & al. 1997). Podobno bi lahko veljalo 
tudi pri nas.
Zahvala
Zahvaljujemo se CKFF za posredovanje podatkov, ki so bili uporabljeni v Gradivu za 
atlas flore.
Literatura
b abi J, V. & A. s eliškar 20 1 0: Flora prodišč reke Mure. Folia biologica et geologica 5 1 (2): 
91-108.
Hladnikia 31: 51-59 (2013)

58
b akan , B., 2006: Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja: prispevek k poznavanju flore 
Prekmurja. Lendava, Razvojni center.
b akan , B . , 2 0 1 1 : P r e g l e d fl o r e z a h o d n e g a D o l i n s k e g a ( P r e k m u r j e , S l o v e n i j a ) ( k v a d r a n t i 
9363/3, 9363/4, 9463/1 in 9463/2). Scopolia (Ljubljana) 71: 1-141.
c hytrý , M. (ed.)., 2009: Vegetace České republiky. Ruderální, plevelová, skalní a sut'ová 
vegetace. Praha: Academia.
c uliberg , M., v. BaBij, a. SelišKar, D. trPin, B. vreš, t. PruS, m. zuPančič (ed.), V. 
žagar, m. accetto, a. čarni, B. DroveniK, t. čeliK, S. tome, r. SlaPniK, n. mršić, 
1998: Biotopska in biocenotska valorizacija reke Mure in zaledja z oceno ranljivosti: 
letno poročilo o rezultatih opravljenega znanstveno-raziskovalnega dela na področju 
aplikativnega raziskovanja. Elaborat. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. 
Ljubljana, 215 str.
Flor Jan , l ., 1999: Flora okolice Kidričevega. Diplomsko delo. Oddelek za biologijo, 
Pedagoška fakulteta Maribor, Univerza v Mariboru, Maribor. 55 pp.
g eisselbrecht -t a Ferner , l . & l . Mucina , 1993: Bidentetea tripartiti. V: Mucina , L. 
g rabherr , g . & s . W allnö Fer , (ed.). Pflanzengesellschaften Österreichs-Wälder und 
Gebüsche., Gustav Fisher Verlag: Jena, Stuttgart, New York. p. 90-109.
h ayek , A., 1908-14: Flora von Steiermark I-II. Verlag von Gebrüder Borntraeger. Berlin. I 
(1908-1911): 870 pp.; II (1911-1914): 127 pp.
jarolímeK, i., et al., 1 9 9 7 : R a s t l i n n é s p o l o č e n s t v á S l o v e n s k a , 2 . S y n a n t r o p n á v e g e t a c i a . , 
Bratislava: Veda vydavatelstvo slovenskej akadémie vied.
Jogan , n . (ed.), t. Bačič, B. Frajman, i. leSKovar, D. naglič, a. PoDoBniK, B. rozman, 
S. Strgulc-KrajšeK & B. trčaK, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za 
kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.
Jogan , n ., 1997: Prispevek k poznavanju razširjenosti trav v Sloveniji 2. Hladnikia 8/9: 5-22.
jogan, n., t. Bačič & B. vreš, 1999: Prispevek k poznavanju flore okolice Ormoža. Natura 
Sloveniae (Ljubljana) 1: 5-27.
mačeK, j., 1988: Listni zavrtači Slovenije XVIII. Zb. Bioteh. fak. Univ. Ljubl., Ljubljana 51: 
263-270.
marKović, l., 2000: Die Ruderalvegetation im subpannonischen Gebiet sloweniens. Razprave 
SAZU 41-2(3): 95-178.
martinčič, a., t . Wraber , n . Jogan , a . Po Dobnik , b . t urk , b . Vreš , V. r a Vnik , b . Fra JMan , 
S. Strgulc KrajšeK, B. trčaK, t. Bačič, m. a. FiScher, K. eler & B. Surina, 2007: Mala 
flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. 4., dopolnjena in spremenjena 
izdaja. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana.
o ber Dor Fer , e ., 1994: Pflanzensoziologische Exkursionsflora. Ulmer, Stuttgart.
Paulin , a ., 1915: Über einige für Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer 
Standorte I. Carniola (Ljubljana) 6: 117-125, 186-209.
šilc, u. & a. čarni, 2012: Conspectus of vegetation syntaxa in Slovenia. Hacquetia 11: 113-
164.
š ilc , u . 2006: Slovenian Phytosociology in a Database: state of the art, basic statistics and 
perspecitves. Hladnikia 19: 27-34.
š ilc , u . 2012: Vegetation database of Slovenia. Biodiversity & Ecology 4: 428.
tomažič, g. 1 9 4 9 : A s o c i a c i j e b o r o v i h g o z d o v v S l o v e n i j i I I I . J a s a s t i b o r o v i g o z d i č k i i n 
sorodne družbe rastlin, ki rastejo na produ in pesku. Razprave SAZU 4: 159-203.
Notulae ad floram Sloveniae

59
trinajStić, I., 2008: Biljne zajednice Republike Hrvatske. Zagreb: Akademija šumarskih 
znanosti.
t r Pin , D., B. Vreš & A. s eliškar , 1995: Plantago intermedia Godr. v Sloveniji. Hladnikia 
(Ljubljana) 5: 5-18.
Vreš , b ., a . s eliškar & V. b abi J 2007: Flora and vegetation of man-made lakes and adjacent 
areas in Slovenia. In: g . Fili Po Vski (ed.), Zbornik na trudovi posveten na akademik Kiril 
Micevski: po povod 80-godišninata od raganjeto. Makedonska akademija na naukite i 
umetnostite. Skopje: 191-207.
Vreš , b ., D. t r Pin & a . s eliškar , 1995: Flora in vegetacija vlažnih rastišč Slovenije - III. V: 
n . Jogan (ed.), Flora in vegetacija Slovenije 1995: ob 75-letnici začetka pouka biologije 
na ljubljanski univerzi, Zbornik povzetkov referatov (Ljubljana, 21.-23.4.1995), Društvo 
biologov Slovenije, Ljubljana, p. 31.
Zalokar , M., 1939: Vegetacija ruderalnih in plevelnatih tal v Ljubljanski kotlini. Mscr.
u rban š ilc , b ranko Vreš , b rane a n Derle Hladnikia 31: 51-59 (2013)