Kršèanski pogled na šport bi pogosto lah- ko primerjali z besedami Tertulijana: “Kaj ima Jeruzalem opraviti z Atenami?”1 Kaj ima èi- sto opraviti z neèistim; kaj ima kršèanska vera opraviti s športom? Zaradi preveè enostran- skega in ozkega pogleda imamo šport namreè pogosto za nekaj, kar èloveka oddaljuje od bis- tvenega, od vere v Jezusa Kristusa. Ker šport kot tak, vsaj na prvi pogled, èloveku ne slu`i k temu, da bi rasel v Gospodu in dosegel zve- lièanje, pogosto ni bil vreden, da bi mu Cerkev posveèala veèjo pozornost, ter tako v njem pre- poznala še kaj drugega kot le eno od podroèij zapeljevanja hudega duha v `ivljenju vernika. Pogosto je obveljalo preprièanje, da šport nima niè opraviti z vero, vera pa ne s športom. Vsak od njiju naj bi imel svoje podroèje `ivljenja, svoj svet, seveda loèen od sveta drugega. Ta (navidezni) mir, strpnost in sobivanje pa je od èasa do èasa zmotila kakšna opazka iz te ali one strani, tok `ivljenja pa je šel naprej. Medtem pa je šport postal in vedno bolj postaja nova religija z `ivo in vedno sodobno vero v zma- govalce — polbogove sodobnega Olimpa. Ne- deljsko bogoslu`je v obèestvu svete Cerkve je `e zdavnaj zamenjalo obiskovanje sodobnega olimpijskega templja — športnega stadiona — z vsak dan sve`imi (pol)bogovi, ki so seveda po meri vernika. Èe ti en (pol)bog ni všeè, si lahko izbereš drugega, saj je ponudba veè kot pestra, vsak dan sve`a, primerna za vsako sta- rost in za vsak `ep. Danes bom èastil tega, ju- tri pa drugega: v tem je velièina èloveka in nje- gove svobodne volje. Šport je vedno sodoben, vedno nov in vedno prilagojen trenutnemu èloveku in nje- $%& !"# $ # #" govim potrebam. Zato je tudi vedno priljub- ljen. Zdi se, da je moderni šport pisan na ko- `o novoveškega subjekta, saj le-ta lahko prav prek šport na še prav poseben naèin izkazuje svojo ustvarjalno, èe `e ne kar stvariteljsko moè. Kot svojo stvaritev uporablja èlovek šport za zadovoljevanje svojih potreb. Kot stvarnik pa èlovek le-tega vedno znova pri- lagaja tako, kot mu v danem trenutku naj- bolj ustreza. Gre za èloveka in njegovo ugod- je, ne glede na to, da je športni napor vèa- sih lahko tudi te`ak in poln trpljenja. Šport bi torej lahko postavili ob bok mno- gim moènim tokovom, ki vsak po svoje po- membno usmerjajo `ivljenje sodobnega èlo- veka. Sveti Ignacij Lojolski je ugotovil, da je èlovek ustvarjen zato, da bi slavil in èastil Boga, našega Gospoda, mu slu`il in tako rešil svojo dušo. “Drugo na zemlji pa je ustvar- jeno za èloveka, da mu pripomore doseèi cilj, za katerega je ustvarjen. Iz tega sledi, da mora èlovek vse uporabljati toliko, kolikor mu po- maga k njegovemu cilju, opustiti pa mora vse, kar ga v tem ovira.”2 Tudi šport moramo torej ceniti in prouèiti iz tega gledišèa.   #   #" '"(")$$ "% & ) Šport ima izreden in mnogostranski vpliv na dru`bo. Pri športnikih so športna ekipa ali sotekmovalci in trenerji pogosto njihova pri- marna `ivljenjska skupnost. Zaène se `e pri mladih športnikih, ki pogosto veè èasa pre- `ivijo na treningih s svojimi trenerji in sovrst-  #      niki kot pa doma s starši. Nadaljuje se pri vr- hunskih športnikih, katerim šport ni le poklic in 8-urno delo za zaslu`ek, paè pa naèin `iv- ljenja. Celo dru`ine so pri mlajših športnikih pogosto moèno zaznamovane s športno skup- nostjo, kateri pripada otrok. V športu lahko èlovek vidi sebe kot v og- ledalu, z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. To velja tako za tekmovalce kot tudi za gle- dalce. Zaradi intenzivnih èustev in odnosov šport odpre èloveka, da se lahko bolj poka`e njegov pravi jaz. Po antiènem gledališèu je današnji šport skoraj edino mesto v èloveški skupnosti, kjer ni prepovedano jokati. Kjer èlovek lahko odlo`i svoj oklep in sname ma- sko, ter poka`e svoja pristna èustva in pred mno`ico iz srca zajoka — pa naj bo od `alosti ali od veselja. Pri mnogih (vrhunskih in tekmovalnih) športnikih je šport tisti dejavnik in tista ak- tivnost, ki posameznika kot osebo definira in ji da doloèeno osebno identiteto — da je to, kar je. Pogosto se športnik šele z dose`e- nim športnim rezultatom definira in prepoz- na kot nekdo, kot samostojna in individual- na oseba. Da je takšna identiteta, ki je od- visna le od športnega dose`ka, zgrajena na trhlih nogah in se hitro lahko poruši, ni te`- ko ugotoviti. Identiteta športnika je torej po- gosto zgrajena na tem, kar naredi. Zato je odloèitev za `ivljenje vere, v kateri nismo po- gojeni le od samih sebe in svoje (ne)moèi, paè pa od tistega, ki nas je ustvaril — Stvar- nika -, resnièno olajšanje. Preskok od iden- titete v tem, kar naredim, na to, kar sem, se torej lahko uresnièi le znotraj Bo`jega sinovs- tva in Oèetove ljubezni. Sedaj tudi športni neuspeh, ki prej ali slej zagotovo pride, ne pomeni zloma športnikove osebnosti in kon- ca njegovega smisla `ivljenja. Po igri, po športnem tekmovanju, se namreè vedno zaè- ne resnièno `ivljenje z resniènimi osebami in resniènimi odnosi. Zaradi vsega navede- nega se v športu pogosto pojavi tudi obse- sija s športom. Glavni razlog zanjo je strah, saj športnik za svoje normalno delovanje po- trebuje dober rezultat, s katerim si zagotovi materialne pogoje za pre`ivetje in zgradi svo- jo osebno identiteto. V kršèanski ljubezni pa ni strahu.3 Èe ob tem vemo, da je eden najveèjih in najpogostejših problemov, s ka- terimi se sooèajo današnji vrhunski šport- niki, prav to, kako navkljub vsem mogoèim pritiskom in prièakovanjem (treningi, mediji ...) ostati sprošèen in miren, saj le to omo- goèa športniku dati od sebe najboljše, kar premore, potem vidimo, da trdna vera re- snièno lahko pomaga športniku tudi k bolj- šemu rezultatu. O tem nam govorijo mnoga prièevanja vrhunskih športnikov.4 Šport je za mnogo današnjih ljudi, ne le vrhunske športnike, ena glavnih gonilnih sil, dominantnih kultur, ki èloveka usmerjajo skozi `ivljenje. Kot tak sega šport celo tako daleè, da doloèa tudi, kakšne vrednote imajo ti ljudje. Èe se sedaj spomnimo, kaj je na- loga Cerkve,5 lahko hitro vidimo, kaj bi lahko šport pomenil za Cerkev. V iskanju vedno novih poti, kako z evangelijem doseèi èlove- ka, se nam današnji moderni šport ponuja kot zelo primerno in sodobno sredstvo. Na ta naèin bi lahko veselo oznanilo doseglo tudi tiste, ki sicer ne zahajajo v cerkev. Zaveda- ti se je namreè potrebno, da najveèji del šport- nega sveta predstavljajo nešportniki — gledalci. Gledalci pa se vedno navdihujejo ob svojih športnih polbogovih, jih èastijo ter jim `elijo postati èim bolj podobni. Èe so torej ti ‘pol- bogovi’ kristjani, bodo nedvomno prenašali kršèanstvo tudi na svoje obèudovalce. *%$+%&(" Seveda se ob tem znova postavi temeljno in zaèetno vprašanje, ki si ga vedno znova na eni strani postavljajo mnogi vrhunski šport- niki, na drugi pa kršèanstvo samo: je sploh mogoèe biti uspešen vrhunski športnik in hkrati kristjan, ki zvesto sledi Kristusovemu           nauku? Naj se ob tem spomnimo besed iz Ja- nezovega evangelija, v katerih Jezus moli k Oèetu in pravi: “Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega.”6 Zato kristjani ne smejo lahkomiselno in s po- bo`nimi `eljami podleèi skušnjavam in oditi iz sveta športa, paè pa morajo biti luè in sol ter na ta naèin dajati okus vsemu športu. Saj, kakor je Oèe poslal Jezusa na svet, je tudi on njih poslal v svet.7 Da je biti zvest kristjan v športu še te`je, pa poskrbi sama narava da- našnjega tekmovalnega športa, ki je usmer- jena le k doseganju rezultata, sredstva pa pri tem pogosto ne igrajo nobene vloge. Zato je v njem prisotno polno kvazi novodobne du- hovnosti. Pre`ivi le tisto in vse tisto, kar uèin- kuje takoj — t. i. instant duhovnost. V športu se pogosto sliši: pozabi Cerkev, pozabi vero, kajti zdaj moraš doseèi šport- ni rezultat! V svetu vere pa: pozabi takšne neumnosti, kot je šport. Kot da bi šlo za dva razlièna, celo nasprotna svetova. Uskladiti to dvoje pa je celo nujno potrebno, èe `elimo ohraniti èloveka; kajti gre za èloveka! Obstaja še veè podroèij, na katerih lahko jasno spoz- namo, da šport in vera nista in ne smeta biti nekaj loèenega. To je sicer jasno `e iz same vere, saj le-ta ne more tukaj biti, tam pa ne, paè pa ontološko zaobjame celega èloveka in ves svet. Brazilski voznik formule 1 Alex Ribeiro je prekinitev športne kariere, še posebej so pri tem na udaru neprièakovane prekinitve zaradi poškodb, primerjal z obèutki in do`ivljanji ob smrti bli`njega sorodnika. Del èloveka umre. Nastopi mešanje obèutkov `alosti, jeze, praznine, ob tem pa smo obièajno po- vsem brez moèi. Potrebno je nekako pre`iveti in zaèeti znova. To — zakljuèek športne kariere in s tem izstop iz ‘sveta športa’ — je danes eden veèjih problemov v športu, s katerim se ukvarjata tako sociologija kot tudi psihologija (športa). Brez dvoma lahko Cerkev tudi tu poka`e svoje izkušnje ter svojo veèno sve`o in resnièno ‘ponudbo’. Dejstvo je namreè, da so športniki, prav tako kot tudi ostali ljudje, najbolj dojemljivi za sprejem veselega ozna- nila takrat, ko so ‘na tleh’; ko, tako kot sv. Peter, morajo priznati, da si le s svojimi moèmi ne morajo pomagati.8 , &($&(-%&. $  (" V protestantskih cerkvah v tujini (pred- vsem v ZDA, Nemèiji, Veliki Britaniji) je zelo razvito t. i. ‘kaplanstvo’ v športnih eki- pah. To pomeni, da ima posamezna ekipa ali posamezni športnik svojega ‘kaplana’ (du- hovnega spremljevalca), ki ga spremlja na nje- govi duhovni poti, mu, opirajoè se na Sve- to pismo, pomaga in svetuje v te`kih situa- cijah, v katerih se znajde športnik, skupaj z njim moli ter ga pouèuje (predvsem z orga- niziranjem in vodenjem njim namenjenih svetopisemskih teèajev). V ta namen so v mnogih dr`avah `e izdali posebne izdaje Sve- tega pisma, namenjene izkljuèno športnikom. Posebnost le-teh je v tem, da vsebujejo pri- èevanja športnikov, zvestih Kristusu in pa ka- zalo svetopisemskih odlomkov, ki so pose- bej primerni za situacijo, v kateri se je zna- šel športnik ali trener. Svetovna in evropska kršèanska športna zveza, ki jo prav tako vodijo bratje iz prote- stantskih cerkva, je svoje kršèansko delovanje v športu razdelila na dve temeljni usmeritvi: oznanjevanje preko športnikov in oznanje- vanje športnikom.9 Poglejmo si temeljne po- stavke obeh. %   "#" Cilj oznanjevanja preko športnikov je doseèi za Kristusa kar najveè ljudi na osnovi velikega zanimanja, ki ga ka`ejo mno`ice za šport. Pri tem so vrhunski, vsem dobro znani športniki sredstvo za oznanjevanje evangelija. Ker nekristjani na veliko pove- lièujejo in posnemajo svoje športne junake,  #      jim bo predvidoma prisluhnilo veliko ljudi, ko bodo spregovorili o svoji veri. Ta pristop torej spodbudi športnike, da podajo svoja prièevanja. Pri oznanjevanju športnikov se najpogo- steje uporabljajo primere ali analogije med `ivljenjem športa in `ivljenjem vere. Ko re- snico evangelija razlo`imo s pomoèjo analo- gije iz športa, jo bodo ljudje, ki jim je šport domaè, la`je razumeli in sprejeli ter se la`je in bolj jasno podali na pot doseganja zmage v tekmi `ivljenja po Bo`jih pravilih. @ivljenje ima namreè prav tako pravila, kot jih ima tudi šport, Bog pa je pri vsem tem nekakšen ‘veliki sodnik’. @ivljenje je tekma, v kateri sodelu- jemo prav vsi. Krono zmagovalca za vso veè- nost pa bodo na cilju dosegli le tisti, ki bodo `iveli z Bogom in za Boga. Oznanjevanje športnikov gradi tudi na naravnem dejstvu, da `eli biti vsakdo zma- govalec. Pri tem je smiselno poudariti, da je prav tako pomembno kot postati zmago- valec v športu, postati zmagovalec tudi v `ivljenju, v “tekmi `ivljenja” in za`iveti `iv- ljenje z Bogom ter tako doseèi venec, ki ne ovene. Športna tekmovanja, kot npr. olim- pijske igre, se osredotoèajo na fiziène in mentalne aspekte zmagovanja v športnem tekmovanju, zmaga v `ivljenju pa predpo- stavlja tretjo, duhovno dimenzijo. Ker je Bog naš Stvarnik, je izvor tudi našemu na- ravnemu instinktu po tem, da bi bili zma- govalci (agon), zato lahko le On v polnosti zapolni ta naša hrepenenja. Vendar pa duhovne dimenzije ne moremo loèiti od športa, saj nam odnos z Bogom omogoèa bolj celostno delovanje. Pri tem nam Jezus Kristus ne bo nujno pomagal, da bi postali zmagovalci, nam bo pa pomagal, da bomo resnièno uporabili vse svoje talente in naredili, kar se da — tako kot posamezniki kot tudi kot športniki. Uspešnost oznanjevanja športnikov je to- likšna, kolikršno je oznanjevanje športnikom samim. Namreè, brez športnikov kristjanov kršèanstvo ne more doseèi gledalcev preko športa. Pri tem je potrebno biti pozoren tudi na to, da imajo gledalci bistveno drugaèno izkušnjo športa kot pa tekmovalci sami. Zato je potreben tudi razlièen pristop. Gledalci na- mreè `ivijo v popularni kulturi z instantnimi vrednotami. Zato je toliko bolj pomembno, da se za oznanjevanje evangelija uporabi tudi eden od elementov popularne kulture — šport -, ki v osnovi pravzaprav uèi enake vrline kot kršèanstvo: predanost, odpovedovanje, od- govornost. Primerjava med `ivljenjem šport- nega treniranja ter `ivljenjem kristjana je znana vse od sv. Pavla.10 Zato pa je primerjava kršèanstva s svetom športa lahko zelo priroè- na zaèetna stopnièka za gledalce na poti k sve- topisemski veri. %   #" Glavni namen tega prizadevanja je, da bi se športniki usposobili in dozoreli, da bi bili sposobni `iveti kršèansko `ivljenje znotraj sve- ta športa. Evangeliziranje gledalcev je pri tem sekundarnega pomena. Glavni namen je to- rej, da bi vzpostavili središèe verujoèih, ki bi s svojim vsakodnevnim `ivljenjem kršèanske ljubezni v svetu tekmovalnega športa pripe- ljali tudi ostale športnike h Kristusu, ob tem pa bi vplivali tudi na samo športno kultu- ro in jo usmerjali h Gospodu. Tako kot misijonarji ob vstopu v tujo de- `elo moramo tudi ob vstopu v ‘svet športa’ s tamkajšnjimi domaèini — športniki — najprej vzpostaviti pristen odnos zaupanja in jim do- kazati, da jih cenimo. Glavna premisa je v tem, da je športnik cenjen in vrednoten `e samo zato, ker je oseba. Pri tem igra kljuèno vlogo ljubezen. Bog ljubi brez pogojev. Tako naj bi bil tudi kršèanski športnik tisti, ki lju- bi svoje soigralce in tekmece. Ljubezen je na- mreè znamenje, da smo Jezusovi uèenci.11 Kljub temu da se analogije iz športa lahko pogosto uspešno uporabljajo za prikazovanje     #      `ivljenja v svetu in veri, pa je ob tem potreb- no opozoriti na dve pomembni razliki med vero in športom. 1) Kot kristjan športnik pridobi nov iz- vor svoje identitete. Tekmovalni šport na- mreè preprièuje športnika, da je njegova vred- nost odvisna le od dose`enih športnih rezul- tatov. Kristjani pa svoje vrednosti ne išèemo v takšnih in drugaènih lastnih zaslu`enjih, paè pa v Bo`ji ljubezni, ki se je potrdila na kri`u. Zato je kršèanske športnike potrebno opozoriti na to, da svojo osebno identiteto loèijo od svojih športnih sposobnosti in do- se`kov. Bog nas namreè ne vrednoti po tem, kaj smo dosegli, paè pa po tem, kdo smo kot njegovi otroci. 2) Športniki — kristjani imajo nov vir mo- èi. Tekmovalni šport uèi športnika, da je kljuè do uspeha skrit v njem samem. Pri tem igra kljuèno vlogo osebna moè volje posa- meznika. Èe bodo izkoristili to moè volje, potem bodo dosegli svoje sanje in dosegli popolno osebno izpolnitev. Sveto pismo pa uèi popolnoma nasprotno. Zunaj Jezusa Kristusa je namreè èlovekova volja vklenjena v sebiènost z vsemi samounièevalnimi po- sledicami.12 Nekršèanski športniki so spo- sobni skoraj neverjetne predanosti svojemu športu in podvr`enosti velikim odpovedim, ki so ob tem potrebne. Vendarle pa je iz- vor njihove moèi le v njih samih in v am- bicijah, ki koreninijo v njihovi duhovni ne- gotovosti, ki jih nadalje sili v iskanje in po- trjevanje lastne osebne vrednosti. Kršèan- skemu športniku pa ni potrebno uporabljati enake moèi kot tedaj, ko je `ivel le ‘iz špor- ta’, da bi sedaj `ivel `ivljenje v Kristusu. To bi ga pripeljalo le do podobnih te`av, s ka- terimi se je sicer sreèeval v športu. Zato mora poiskati nove vire moèi tako za `ivlje- nje v tekmovalnem športu kot tudi za `iv- ljenje s Kristusom. V Svetem pismu piše,13 da celo takrat, ko te`ko delamo, ne delamo mi, paè pa je Bog tisti, ki deluje skozi nas, saj nam daje moè volje, da lahko prav delu- jemo. Zato sta vzdr`ljivost (potrpe`ljivost) in samoobvladovanje sadova Duha, sebiène `elje pa posledica padle èloveške narave.14 Sveti Duh je torej tisti izvir moèi, ki šport- niku omogoèa tekmovati in slediti Kristusu. “Kršèansko `ivljenje ni kopija `ivljenja Je- zusa Kristusa. Paè pa je to Jezus Kristus, ki `ivi svoje `ivljenje v nas v moèi Svetega Duha. Tako tudi odlièen športni dose`ek ni tisti, v katerem bi `elel posnemati sposobnosti Je- zusa Kristusa, paè pa je tisti, v katerem ti de- luješ kot On, zato ker On deluje v tebi! To je nadnaravno `ivljenje. Zato pa je kršèansko `ivljenje polno frustracij, ko ga `elimo `iveti le s svojo lastno moèjo.”15 Mnogi športniki bodo takoj zavrgli krš- èanstvo zato, ker se bojijo, da ne bi nikdar dobili notranje moèi, da bi uresnièili in vzdr- `ali kršèanski naèin `ivljenja. To pa je posle- dica pretiranega zanašanja le na svojo lastno moè. Spet drugi bodo sprejeli veselo oznanilo predvsem zato, ker se zdi kot nova prilo`nost, da bi trenirali pod okriljem najboljšega Tre- nerja in tako dobili nagrado v boljšem šport- nem nastopu. Bog, ki je vsemogoèen, naj bo na moji strani in mi nakloni zmago! Zato pa mora športnik spoznati, kako drugaèno je sporoèilo in resnica evangelija od predpostavk v svetu športa. Gre za to, da sprejmemo Odrešenika in se nanj zanašamo na vseh po- droèjih našega `ivljenja, tudi na podroèju športa. V tem je prava svoboda in resnièno veselje, ki ga ponuja šport. Èe se športnik še ni nauèil, da se odpoèije v miru in svobodi od športne mentalitete, kjer je vrednost de- terminirana le z rezultatom in sposobnostjo, potem bo še vedno mislil, da je najpomem- bnejša stvar za dosego Boga to, da Zanj pre- maga druge tekmece. Iz te skušnjave — slu`iti Bogu na tak naèin pa ni izvzet nihèe. Eden od najuspešnejših naèinov, ki ga uporabljajo misijonarji za oznanjevanje evan- gelija, je, da evangelij predstavijo na naèin, #      ki ljudem pomaga bolje razumevati njihove lastne izkušnje. Pri tem ‘de`ela’ športa ni no- bena izjema. Dose`kovno orientirani ljudje imajo namreè kup vprašanj: Zakaj nisem za- dovoljen, èeprav sem zmagal? Zakaj pogo- sto storim stvari, ki me razoèarajo? Kaj mi lahko resnièno in trajno spremeni `ivljenje? Kaj je skrivnost globokih, trdnih in trajnih odnosov? In kje je pri vsem tem še mesto za Boga? Po vsem tem je naloga kršèanskih oz- nanjevalcev v športu tudi v tem, da poka`ejo, da evangelij vsebuje odgovore na ta njiho- va, sicer neodgovorljiva, vprašanja.    Biti dober kristjan ne pomeni ne biti do- ber športnik in obratno: biti dober športnik ne izkljuèuje biti dober kristjan. Ob tem pa `iva vera in tesen odnos z Bogom športniku omogoèata, da `ivi uravnote`eno `ivljenje, da svoje identitete ne išèe le v svojem športnem rezultatu, kar je lahko za osebo zelo nevarno, paè pa, da ne glede na uspeh ali neuspeh spozna, da je kot Bo`ji otrok brezpogojno po- topljen v Oèetovo ljubezen. S tem se tudi gromozanski pritisk medijev, mno`ic, spon- zorjev in samih treningov, ki so mu izpostav- ljeni vrhunski športniki, zmanjša. S tem je vsakemu športniku omogoèeno èloveka vred- no in svobodno `ivljenje. Pri oznanjevanju v športu so `e vrsto let posebej aktivni naši kršèanski bratje iz raz- liènih protestantskih cerkva. Prav pa bi bilo, da se v navezavi na bogate izkušnje le-teh, tudi katoliška Cerkev zave potrebe in mo`- nosti glede evangelizacije v športu in preko športa, ter tako izpolni poslanstvo, ki ji ga je zaupal Gospod. 1. Izhodišèa za takšen odnos lahko prepoznamo `e v Svetem pismu stare zaveze (prim. 1 Mkb 1,11- 15). V 2. stol. pr. Kr. je tako v nasprotju z Bo`jo postavo bila tudi postava nevernikov, v katero je spadala tudi gradnja telovadnic. Odpad od vere je torej odprl vrata ukvarjanju s ‘poganskim športom’. 2. Sv. Ignacij Lojolski, DV 23. 3. Prim. 1 Jn 4,18. 4. Najbolj znana internetna stran z zbranimi prièevanji vere v športu kršèanskih športnikov z vsega sveta se nahaja na naslovu www.thegoal.com. Išèemo tudi slovenske kršèanske športnike, ki bi bili pripravljeni podeliti svojo izkušnjo vere v športu. (Stopite v stik z avtorjem èlanka!) 5. Prim. KKC 849. Misijonsko naroèilo: “Bog je poslal narodom Cerkev, da bi bila ‘vesoljni zakrament odrešenja’. Tako se iz najglobljih zahtev svojega lastnega katolištva in poslušna naroèilu svojega Ustanovitelja trudi, da bi oznanjala evangelij vsem ljudem.” 6. Jn 17,15. 7. Prim. Jn 17,18. 8. Prim. Lk 22. 9. J. A. Null, Philosophies of Sports Ministry, SRS Pro Sportler, 2003. 10. Prim. 1 Kor 9,24-27. 11. Prim. Jn 13,35. 12. Prim. Rim 6,16. 13. Prim. Flp 2,12-13. 14. Prim. Gal 5,19-24. 15. W. Neal, The Handbook on Athletic Perfection, Grand Island, Nebraska, Cross Training Publishing, 1981, str. 22.