^ST, četrtek 22- oktobra 1959 'k'0 Xv- - Št. 251 (4405) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo t! 3JJ,,1 UL* MONTECCHI K. «, 11. n »L — TELEFON 93-80* IN 94-638 — PoStni predal 559 — OPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2* — NAROČNINA: mesečna 480 Ur — vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 Ur, celoletna 4900 Ur — Nedeljska StevllKa mesečno 100 Ur, letno 1000 Ur - ‘ASOV; VT Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račuu: Založništvo vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osnrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 Ur beseda- tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 34.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 < bo Gronchi povabljen v Moskvo? »misarske uprave ostanejo do pomladi Trezen poziv demokristjanskih mladincev kongresu v Florenci, ki se začne jutri v gledališču «DeIla Pergola» - Odkrito vmešavanje Vatikana s škofijskimi opomini prvakom KD našega dopisnika) i1 poiitjZ teh zadnjih predkongresnih urah naj-»|IT> vest t-stranke. Je danes dejansko najbolj zamik’ 1 Pr^aja iz zunanjega ministrstva. Nje-viado6 namrec potrdil, da je iz krogov so-fciave nroS1^'0 P°sredno vprašanje, ali bi pogla-^ ® „ dsednik Giovanni Gronohi pozitivno od- C»° vabilo, blsce Moskvo tednih. Pred- Pfi tunan tem tomi iega ministr-ni dodal no «e^?entarja; zaradi ^ obkLali-110 d0 "D>ska pnslo ali i k 2P,_ 2aradi izjave N LV-6rjetno- da /LH sovjet- l Pa tudi • neeativ®n-»bi»k n!, m dvoma, da k *bqlj- ^b^nega ozračja POlj--- Z avnrv,, .. ;■ Dunaju samo KS iv,L*Je avs š»? 1 sa?Jnen’u ,ista • 2sirJenPom° v okviru ^ nac‘onali- 1 tefe.Jfftr- /r i ■ n> hjim ogradila, . JI>1 avT. .skupno z «aelovala vkega U' ,“?l8listiS’ -Y zvezl S Jhje. ki ?. organi- JU» asiJo 7 Zzivanjem. *ta s'avHp jZe komu-k h,stranka 4 a se so-'Im? enakn,n^VsY'ie’ ki - ■ ne Pravni osno- flolj* Protest? 7:adov°- ^ Prpr^ v. temveč ^Po4nnre.clti tako >tjubn° se. če je .avstnjsko ki jiDarPiaen v t u ’'skih ^ie iVerje ULbafni in-ll!fii4-eadoseg?aVuŽanje \akJl 'n v dnja v ^ (b| ki 'ndustrij-Vlr°ke n °Izvaiajo Oaosti Potrošnje. "“ni.. toonikov ......... ne mo- ,?)a L k petdesetih mednarodnih sejmov iz 21 držav se je pričel danes v Zagrebu 21. kongres zveze mednarodnih sejmov. Kongres je v imenu zveznega izvršnega sveta Jugoslavije pozdravil Marijan Brecelj, ki je poudaril, da ima zveza pomembno vlogo v mednarodnem gospodarskem sodelovanju, posebno za razvoj gospodarsko nerazvitih držav, Jugoslavija, je poudaril Brecelj, daje vse, kar je v njeni moči, za stvar mednarodnega sodelovanja in zbližanja med r.arodi in državami ne glede na njihovo družbeno ureditev in s simpatijami spremlja delovanje zveze mednarodnih sejmov. B. B. Zarota proti Castru HAVANA, 21. — V mestu Camaguev so danes odkrili novo zaroto proti vladi Fidela Castra. Castro je odpotoval z letalom v omenjeno mesto, ki je 550 kilometrov vzhodno od Havane ter je prestolnica i-stoimenske pokrajine. Voditelj zarote je bil vojaški poveljnik tamkajšnje pokrajine major Hubert Matos, ki so ga aretirali pod obtožbo veleizdaje in obtožbo, da je skušal sabotirati izvajanje agrarne reforme. Iz Camagueya poročajo, da je neznano letalo odvrglo dve bombi na neko čistilnico sladkorja v Punta Alegre, ki sta povzročili precej škode. Letalo je zatem takoj izginilo. V New Yorku je bivši svak Fidela Castra 33-letni advokat Rafael Diaz Balaert izjavil, da je voditelj «Bele rože», t. j. gibanja proti Castru, ki zbira prostovoljce za vojno proti Castru. Balaert je bil pod Batistovim režimom minister za promet slancev fašistične MSI. Zanimiv govor je imel med današnjo razpravo pred glasovanjem socialdemokratski voditelj Saragat, ki je ostro napadel desnico, zlasti zaradi njenega ravnanja med Fanfanije-vo vlado. «Ko so se pojavili sramotni ,,prosti strelci”, je neodvisni tisk skoraj molčal. Tisti pa, ki so kaj rekli, so zahtevali konec vlade levega centra in imenovanje enobarvne vlade s pomočjo desnice.« je dejal Saragat in dodal, da je za padec Fanfanijeve vlade krivo tudi «v bistvu fron-tistično stališče Nennijeve socialistične stranke«. V odnosih med posameznimi strujami KD pa kaže, da se ni zgodilo nič novega. Fan-fanijevo stališče, ki ga je povedal včeraj po svojem sestanku z Morom, je naletelo na ugodne komentarje izven krščanske demokracije, ker je pokazal, da ima s svojo politiko resne namene in da ne mara popuščati. Levičarska struja «Obnova» je potrdila svojo podporo Fanfaniju s posebno izjavo, ki je bila objavljena danes in v k&teri se hkrati postavljajo pogoji za sodelovanje. Levičarska «Ba-za» pa nadaljuje s pozivanjem na čim bolj široko koalicijo pristašev levega centra, na podlagi konkretnih političnih postavk. Najbolj pozitivni odmev pa je imela današnja tiskovna konferenca demokrščanskega mladinskega gibanja. Delegat gibanja dr. Celso de Stefanis je obrazložil stališče mladincev do kongresa in dejal, da je njegov smoter prispevati k ob-držanju enotnosti KD na političnih pozicijah levega centra. Zato je -vodstvo gibanja objavilo poziv, v katerem se zahteva, naj voditelji KD zavzamejo jasno stališče proti povezovanju KD s protidemokratičnimi, ustavno sumljivimi in gospodarsko nazadnjaškimi silami. V pozivu je rečejo, da se mora kongres KD jasno izreči glede naslednjih šestih točk: 1. Uresničenje izvajanja u-stave, zlasti glede ustanovitve dežel, napredovanja lokalnih gospodarstev in reforme demokratične in upravne ureditve države. 2. Zunanja politika mora sloneti na uresničenju evropske politične enotnosti in na iskanju aktivne solidarnosti za dosego političnega konstruktivnega prispevka za sedanji pomirjevalni proces. 3. Gospodarska politika mora sloneti na demokratičnih ■iiiiiiniiiiiiiniiaaiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiii Prekinjena pogajanja za ciprsko ustavo N1IKOZIJA, 21. — Nadškof Makarios je sporočil, da je prekinil delo s ciprskimi Turki za pripravo ustave, »dokler se položaj ne bo razjasnil«. Nadškof je izjavil, da je dal navodila grškim ciprskim predstavnikom v ustavni komisiji, naj odpovedo sestanek, ki je določen za jutri. Makarios je to sklenil, ker so v nedeljo zajel: sevemovzhodno od Cipra turško ladjo, s katero so skušali vtihotapiti orožje na Ciper. Kakor je znano, mora Ciper postati neodvisna republika 13. februarja 1960. s (iiIi#|#|lli|#Blfil|iii>it(BBB>tlir^ti||||t|tf |tliBlllBttlilB>illtlltittlf nmiKiiimiii* 4 s°lucija o Tibetu dobila ^vljjpolovico glasov v OZN avan»i, Ki so se vzdržale, so Velika Britanija, Francija, Indija, 'Is ,»|k |5 j. 7~ Glavna f/ «sovi Pro?nes °do- i Ut6s°Coti 9 ZAR, Španija m Jugoslavija C. Vi '"olučiT11 9 in 26 A t^hteVa° *^ske in V>ljne‘ - .t Ulturna Veške jijkSi, ''kotsle- ln ver' j S» *a ’jud- / \S 'Ničin,eP0Udarja 1 v. Isi a»čei ,e’ da je l*C 0 Čin *tine n SN ,? veških Dra „ »S. “iu H 5iLiv>,j^Vstfa°iiiglasovale: '■1 V'A < r' Av»tri- ' I Kana' , uK i.,KolumbLa ‘y ^»n>ka Iador' El VX\Nova' /,ehl- '■i K: ®Vai, Pe- ru, Filipini, Švedska, Tailan-dija, Tunizija, ZDA, Urugvaj in Venezuela. Proti so glasovale: Albanija, Bolgarija, Bela Rusija, CSR, Madžarska, Poljska, Romunija, Ukrajina in SZ. Vzdržale so se: Afganistan, Belgija, Burma, Kambodža, Cejlon, Dominikanska republika, Etiopija, Finska, Francija, Gana, Indija, Indonezija, Irak, Libanon, Libija, Maroko, Nepal, Portugalska, ZAR, Spanja, Sudan, Južna Afrika, Sau-dova Arabija, Velika Britanija, Jugoslavija in Jemen. Odsotni so bili delegati Kostarike in Gvineje. Jugoslovanski delegat Djuro Ninčič se je v svetu za skrbništvo OZN zavzel, da se področje jugozahodne Afrike postavi pod varuštvo OZN. Ninčič je ugotovil, da OZN ne more mirno gledati na položaj v Jugozahodni Afriki, in j« izrazil upanje, da bo Juž- noafriška zveza sčasoma spremenila svoje stališče in uvidela, da se ne more zoperstavljati sodobnim zgodovinskim težnjam. Jugoslovanski delegat je zahteval da svet za skrbništvo resno prouči nove korake za spoštovanje mednarodnega prava in listine OZN na ozemlju Jugozahodne afriške zveze. Zastopnik Jugoslavije v odboru za socialna, humanitarna in kulturna vprašanja OZN dr. Karabandža je opozoril na hudo stanje gospodarstva v nerazvitih državah in na veliko umrljivost otrok. Dr. Ka-labandža je ugotovil, da je od ustanovitve mednarodnega otroškega sklada decembra 1956 bilo rojenih v svetu nad 1 milijardo otrok, toda okrog 200 milijonov sploh ni dočakalo enega leta starosti. Jugoslovanski zastopnik se je odločno izrekel proti zmanjšanju sredstev sklada in je zahteval, naj se sredstva podvojijo. programih, na odstranitvi monopolov in industrializaciji Juga. 4. Mladinska politika mora1 biti taka, da bo dala vzgojo, delo in demokratično zavest novim generacijam s pomočjo šolskega načrta in reforme metod. 5. Kulturna obnova na področju znanstvenih raziskav, radia, televizije itd. 6. Ponovna okrepitev javne morale z odstranitvijo volilnega sistema, ki sloni na preferencah. Seveda je veliko vprašanje, ali bo florentinski kongres KD vse te zahteve upošteval. V kongres se je začel vmešavati odkrito sedaj tudi Vatikan. Na podlagi sklepa škofovske komisije za vso državo, :•)* Vatikana poslali v teh dneh" vsem italijanskim ško-faifl--:in preko njih tudi odgovornim voditeljem KD dokument, iz katerega se vidi, kakšno je stališče Cerkve do kongresa. Vatikan »poudarja, da ne posega v delo kongresa« po politični plati, temveč po verski ter da Cerkev smatra e-notnost katolikov za pogoj, ki je neobhodno potreben za • versko svobodo«, škofje so prejeli navodilo, naj opozorijo prvake KD na »razne pozive«, ki se v teh dneh pojavljajo, kajti «moralna dolžnost nujno zahteva, da KD stori odločen napor, da bi se spori končali in da bi se povrnilo drugo ozračje«. A. P. Veliko presenečenje v Londonu nad francoskim izvršenim dejstvom e Anglija je želela konferenco pred pomladjo, vendar pa se veseli francoske načelne privolitve ■ Eisenhower naklonjen zahodni konferenci na j višjih kadar koli Danes bo ime! tiskovno konferenco LONDON, 21. — Francoski predlog, naj bi odložili konferenco najvišjih na pomlad, je docela presenetil britanske politične kroge. Zlasti so presenečeni nad obliko, ki jo je izbrala francoska vlada, da z enostransko izjavo sporoči svoje stališče, ki ni v skladu s stališčem londonske in tvashingtonske vlade, in to prav v trenutku, ko so še v teku zaupna posvetovanja med vladami, še davi so v krogih blizu angleške vlade poudarjali britansko željo, naj bi do konference naj višj ih prišlo čimprej, mogoče pred božičem. Poudarjali so tudi, da so pogoji že dozoreli za tak sestanek, ki naj bi bil prvi v vrsti drugih sestankov, ki naj omogočijo postopno po-mirjenje. Čeprav to ni še uradno potrjeno, se zdi gotovo, da fran- bo nujnost ohranitve skupnega stališča pripravila zahodne vlade, da sprejmejo francosko zahtevo, se bodo morali potruditi, da v tem času čim bolj okrepijo enotnost zahodnih zaveznikov, ki je sedaj precej zrahljana. S tem v zvezi zavzema še večjo važnost obisk ministra Selwyna Lloyda v Parizu, kamor bo prišel 11. novembra. Nocoj se je avedelo, da Sel- coska vlada ni obvestila bri- f wyn Lloyd ne bo postavil med tanske vlade o svojih name- obiskom novih predlogov, kar rah. V britanskih političnih se tiče skupnega tržišča in krogih pripominjajo, da, če'področja svobodne izmenjave. ■iiiiiilMiniiiiiliMiMilliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiliiiitlliltiiiHiiiiililliilinMMiiitiiniiiiimiMMiliiHllMliiiiiiiiniiiiiiliiiiiuiiiliiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMlliliiniiiiliHlin Nova nepričakovana za odložitev sestanka na najvišji ravni Francoska vlada je uradno sporočila, da načelno sprejema konferenco, vendar pa šele na spomlad in po prejšnjem zahodnem sestanku najvišjih - Razgovor Vinogradova z Debrejem General de Gaulle povabil Hruščeva v Pariz? PARIZ, 21. — Francoska vlada je danes objavila sporočilo, v katerem pravi, da bi po njenem mnenju morala biti konferenca na najvišji ravni spomladi. Poročilo, ki so ga objavili po seji vlade, kateri je predsedoval de Gaulle, pravi, da je francoska vlada naklonjena sestanku najvišjih, toda mnenja je, da ga je treba skrbno pripraviti s konferenco predsednikov vlad ali državnih poglavarjev.zahodnih »dr.,iv. : «Franolja je seveda odločena aktivno sodelovati pri izboljšanju morebitnih odnosov med Zahodom in Vzhodom,* pravi poročilo in dodaja: «če bi se glede tega v prihodnjih mesecih pokazali ugodni znaki (da se to ugotovi, bo nudila priložnost razprava v OZN, ter položaj v Jugovzhodni Aziji, na Vzhodu in v Afriki), bi sprememba svetovnega ozračja, ki bi eventualno nastala, prinesla izboljšanje splošnih pogojev, da se na najvišji ravni začnejo razgovori o vprašanjih, ki delijo svet. To je vzrok, zaradi katerega’ francoska vlada načelno rada sprejema načrt konference najvišjih, o kateri so se voditelji že razgovarjali in so se tudi izmenjali pogledi po diplomatski poti.« Izjava pravi dalje: »Francoska vlada je mnenja, da je potrebno, da se pred tako konferenco najvišjih pokaže, kakor je želeti, dokončno zmanjšanje mednarodne napetosti. Skratka, da se ohranijo vse možnosti razgovorov med Zahodom in Vzhodom, ki bi lahko bili odločilni za mir, je francoska vlada mnenja, da bi začetek konference najvišjih lahko določili za prihodnjo pomlad.« Na vprašanje časnikarjev je minister za informacije Ro-ger Frey izjavil, da francoski ministrski svet ni oredlaga) nobenega datuma za konferenco zahodnih držav na najvišji ravni Na vprašanje, ali je res, da bi se de Gaulle želel sestati s Hruščevom pred konferenco najvišjih, je izjavil, da nima k temu nobenega komentarja. V krogih blizu vlade se namreč zatrjuje, da je bil dokončno določen sestanek med de Gaullom in Hruščevom. Treba pa je določiti še čas in kraj. V krogih blizu vlade se nocoj zatrjuje, da bi ta sestanek utegnil biti pred božičem v Parizu. Popoldne je sovjetski poslanik Vinogradov prišel v palačo Matignon, kjer se je raz-govarjal s preBsednikom vlade Debrejem. Po razgovoru je Vinogradov izjavil, da se Je z Debrejem razgovarjal o *e-'■tiiiitiiiimiillitliiHiiHMiiiiiiimiiiiiliilniim Sodišče sprejelo priziv jeklarjev ZDA PITTSBURGH, 21. — Zvezno sodišče je danes odredilo na podlagi zakona Taft - Hartley, da se mora 500.000 jeklarskih delavcev, ki stavkajo, začasno vrniti na delo. Sindikat jeklarjev pa je takoj vložil priziv proti tej odločitvi in prizivno sodišče je priziv sprejelo. To pomeni, da se bo stavka nadaljevala. Stanku na najvišji ravni. Dodal je, da ne ve nič o možnosti sestanka ’' med Hruščevom in de Gaullom. V mnogih pariških krogih nocoj potrjujejo, da sta Debre in Vinogradov dejansko govorila o podrobnostih sestanka med de Gaullom in Hruščevom. Številni večerni listi, med katerimi »Le Monde«, objavljajo govorice o prihodnjem sestanku med obema državnikoma, čejhav poudarjajo, da za sedaj ni bilo glede tega nobene potrditve. V krogih blizu predsedstva republike pa teh novic nočejo komentirati. Kar se tiče časa morebitnega sestanka, so mnogi mnenja, da ga je treba še določiti. Vendar pa menijo, 'da bo sestanek po obisku Selwy-na Lloyda v Parizu, t. j. po 11. in 12. novembru. Dopisnik BBC v Parizu javlja nocoj, da lahko velja za gotovo, da je predsednik de Gaulle povabil Hruščeva v Pariz in da ni dvoma, da bo predsednik sovjetske vlade vabilo sprejel. Sicer pa je treba ugotoviti, da je Francija do sedaj sploh nasprotovala konferen- ci najvišjih, ki jo sedaj načelno sprejema in določa tudi čas zanjo. Nekateri menijo, da se je de Gaulle odločil za to po posredovanju sovjetskega poslanika Vinogradova. Kar se tile tiče prihoda Hruščeva v Pariz, pa nekateri menijo, da je Hruščev postavil pogoje, ki jih de Gaulle ne sprejema. Hruščev bi se hotel izogniti slehernemu koraku, ki bi ga utegnili tolmačiti kot odobravanje de Gaullove-ga režima. Ferhat Abas o s Francijo RABAT, 21. — V intervjuju arabskemu dnevniku »At Tah-rir« poudarja predsednik alžirske vlade Ferhat Abas, da sedanji napori maroških in tunizijskih voditeljev za rešitev alžirskega vprašanja »lahko privedejo do pozitivnega rezultata samo s pogojem, da je francoska vlada pripravljena takoj skleniti sporazum«. Na vprašanje, ali je alžirska vlada pripravljena poslati delegacijo v Pariz, je Ferhat Abas odgovoril: »Nimamo nič dodati k izjavi od 28. septembra glede določitve kraja pogajanj. Vprašanje je vedeti, ali francoska vlada sprejema načelo pogajanj.« Zatem je Ferhat Abas po- mmm mmiM Na gornji risbi vidimo približne položaje Lune konec vsakega kroga Lunika III. Ničla kaže položaj Lune v trenutku srečanja z Lunikom 6. oktobra. Ostale številke pa kažejo položaj Lune v trenutku zaključenega potovanja Lunika, ki potrebuje zanj 13,3 dneva, medtem ko potuje Luna 27,32 dneva udaril, da bo osvoboditev Ben Bele in njegovih tovarišev lahko izboljšala sedanje ozračje in olajšala razvoj alžirskega vprašanja, ter je obrazložil stališče alžirske vlade glede Sahare: izjavil je: «Sahara je dobrina, ki pripada predvsem ljudstvu arabskega Magreba, ki jo mora izkoriščati, da dvigne življenjsko raven prebival siva. Vendar predstavljajo ka-pitali, ki so jih investirale Francija in druge države, ter dela v zvezi z iskanjem petroleja, pravico, ki se jo Alžirija obvezuje spoštovati s pogojem, da ne pride do vmešavanja ali do lastninskih zahtev nad saharskim ozemljem.« Razgovor Lloyd-Zoppi * LONDON, 21. — Italijanski poslanik v Londonu Vittorio Zoppi se je danes popoldne razgovarjal z zunanjim ministrom Selwynom Lloydom. Razgovor je zahteval italijanski poslanik. Govorila sta o obisku Segnija in Pelle v Londonu, ki je določen za drugo polovico novembra. Govorila sta tudi o pripravah za konferenco najvišjih ter o pogajanjih o razorožitvi v pododboru desetih. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da je bila britanska vlada vedno mnenja, da bi morala konferenca najvišjih med Vzhodom in Zahodom biti pred spomladjo. V zvezi z današnjo izjavo francoske vlade je predstavnik dejal: »Zadovoljni smo, da poročilo francoske vlade poudarja sporazum za sestanek najvišjih v kratkem času. Vednp smo bili mnenja, da bi moral sestanek najvišjih biti pred pomladjo, in seveda se bodo začeli razgovori o točnem datumu, ki naj se predlaga«. Predstavnik zahodnonemške vlade je izjavil: »Bonnska vlada je mnenja, da je kot prvi korak do konference na najvišji ravni med Vzhodom in Zahodom potrebno sklicati konferenco zahodnih predsednikov vlad. Ne vem, ali bo po tem sestanku še potrebna konferenca zunanjih ministrov. Zvezna vlada je pripravljena udeležiti se sestanka predsednikov vlad vsak trenutek. Zahodna konferenca je nujno potrebna, da se ustvari potrebna zahodna solidarnost v odnosu do Sovjetske zveze. Kancler je mnenja, da je prvo vprašanje, ki ga je treba obravnavati s Sovjetsko zvezo, razorožitev. Toda je dovolj realističen, da je mnenja, da, če bi hotela Moskva sprožiti tudi vprašanje Berlina, ne bi mogli Eisenhower, Mac Mil-lan in de Gaulle odkloniti diskusije«. Na vprašanje nekega časnikarja je predstavnik izjavil, da je kancler prav gotovo obvestil svoje zaveznike o vsebini pisma, ki mu ga je Hruščev poslal po sovjetskem poslaniku v Bonnu Smirnovu. Davi je predsednik Eisenho-wer sprejel v Beli hiši državnega tajnika Herterja. Govorila sta med drugim tudi o konferenci najvišjih. Herter ni hotel odgovoriti na številna vprašanja časnikarjev Predstavnik Bele hiše Ha-gerty je po prihodu Eisenho-werja v Augusto izjavil, da je predsednik naklonjen zahodni konferenci najvišjih, in je dodal, da bi taka konferenca bila koristna. Predsednik je pripravljen udeležiti se te konference kadarkoli. Povedal je, da bo Eisenhovver imel jutri popoldne v Augusti tiskovno konferenco, in je časnikarjem rekel, naj sami vprašajo Eisenhowerja njegovo mnenje o konferenci najvišjih med Vzhodom in Zahodom. Nekateri ameriški funkcionarji so izjavili, da nimajo nič proti temu, da se čaka do spo. mladi za sestanek najvišjih med Vzhodom in Zahodom, če Francija nasprotuje takemu sestanku pred tem časom. V istih krogih izjavljajo da bi konferenca lahko bila februarja ali tudi marca. Do sedaj so ZDA podpirale angleško stališče, naj bi konferenca bila decembra. V a- Brentano bo spremljal Adenauerja v London BONN, 21. — Zvedelo se je, da kancler Adenauer ne bo obiskal Londona sam, pač pa ga bo spremljal zunanji minister von Brentano. V Bonnu upajo, da bodo s tem prenehale govorice o nesoglasjih med kanclerjem in von Bren-tanom. V istih krogih poudarjajo, da je odgovoren za zunanjo politiko Zahodne Nemčije kancler in samo parlamentu. To seveda ne pomeni, da mora biti zunanji minister navaden izvrševalec navodil kanclerja. Včeraj so se še vztrajneje širile govorice, da Adenauer ni zadovoljen glede nekaterih pogledov von Brentana, kar se tiče politike dc Sovjetske zveze in držav sovjetskega bloka. Von Brentana je v njegovi politiki baje podpiral tudi član zunanjega ministrstva Dittmann, ki ga je dal kancler premestiti za poslanika v Rio de Janeiro, ter državni tajnik von Scherpen-berg, ki ga misli kancler zaradi tega tudi premestiti. Govori se, da bo imenovan za poslanika v Vatikanu. Na sinočnji izredni seji vlade je Adenauer poudaril potrebo večje koordinacije med predsedstvom vlade in glavnimi ministrstvi. Zlasti je potrebna koordinacija z zunanjim ministrstvom. V socialdemokratskih krogih ostro kritizirajo Adenauerjeve ukrepe in poudarjajo, da hoče Adenauer še bolj uveljaviti svojo besedo na vseh političnih področjih. Kancler opravičuje svoje akcije s tem, da je edino on odgovoren pred parlamentom za zunanjo politiko. WASHINGTON, 21. — Konferenca o Antarktiki, na ka-leri sodeluje 12 držav, je sklenila, da je treba Antarktiko uporabljati izključno za miroljubno dejavnost in izključiti sleherni ukrep vojaškega značaja na tem področju. Ta sklep bo prvi člen pogodbe o Antarktiki, o kateri se pogajajo na konferenci. ■liiiliiiitmiimiiiiiillimiiMiiiliuiliiiliiiiiitiimiJiHitiiimiiiiMiiiiiiiiiumiliHitliiiimiliiiiiHMtHiiiiiiiniiiliiiiiiiiiiiiliiiliiiiilliiiiiiiiiiimiiitill Eisenhower odredil novo reorganizacijo v organizmih za raziskovanje vesolja meriških krogih priznavajo* da de Gaullov korak veže ro* ke angleški in ameriški vladi. Ameriški funkcionarji izjavljajo, da niso niti zadovoljni z odložitvijo in niti jim ni žal. Ameriško stališče je «e-lastično«. Ameriški državni podtajnik za politične zadeve Murphy je danes v zavodu ža mednarodne zadeve v New Yorku izjavil, da sovjetsko ljudstvo hoče mir prav tako kakor A* meričani. Dodal je; «Med o-bema državama ni nobenega spora, ki ne bi bil umetr.o u-stvarjen.« Murphy je izrekel npanje, da bodo mednarodne konference in prihodnja pogajanja pripeljala do izboljšanja odnosov med Vzhodom in Zahodom. »Ce bo tako.« je dodal, «ni vzroka za obupanje, kar se tiče razorožitve.« Skupina von Brauna premeščena pod nadzorstvo NASA Lunik III. na drugem krogu okoli Zemlje WASHINGTON, 21. — Tajnik za vojsko Wilber Brucker je izjavil časnikarjem, da bo tehnični ravnatelj vojaškega arzenala v Huntsvillu von Braun ostal v službi vlade na katerem koli sektorju, »dokler bo skupina tehnikov v Huntsvillu ostala cela«. Minister je to izjavil po konferenci o vesoljskih programih, ki je bila davi v Beli hiši. Brucker je tudi izjavil, da upravni ravnatelj omenjenega arzenala general Medaris ni odstopil, pač pa gre dejansko v pokoj. Brucker je dejal, da je vztrajal pri Medarisu, naj bi ostal v Huntsvillu. Toda Medaris je sicer poudaril, da njegov umik nima nič opraviti z njegovo prejšnjo kritiko proti ameriški vesoljski politiki, toda pripomnil je, da ima pravico iti v pokoj po 38 letih službe. Obrambni departma je pozneje javil, da je predsednik Eisenhovver sklenil premestiti skupino vesoljskih znanstvenikov v vojski, ki jo vodi Wer-ner von Braun, pod nadzorstvo državne uprave za aeronavtiko in vesolje (NASA). Ta sklep mora prej odobriti kongres. Predsednik je sporočil interesu države«. To so sporočili v Augusti kmalu zatem, ko se je Eisenhovver razgovarjal o vesoljskih načrtih in izstrelkih s svojimi svetovalci, med katerimi so načelnik NASA Keith Glenn in obrambni tajnik McElroy. Predsednik je sporočil, da bodo odslej vse načrte o vesoljskih vozilih izvajali v o-krilju NASA. Hagerty je potrdil, da se s tem misli na vse načrte o vesoljskih vozilih, med katerimi je tudi načrt «Saturn», ki določa, da se do leta 1962 izdela raketa, ki bo mnogokrat močnejša od sedanjih sovjetskih raket. Hagerty, ki je prisostvoval sestanku v Beli hiši, je izjavil, da se ni govorilo o odstopu generala Medarisa. Na vprašanje, kakšen bo novi položaj von Brauna, je Hagerty izjavil, da na to vprašanje že odgovarja sporočilo o predsednikovem sklepu, da se vsa skupina von Brauna premesti v NASA. V Eisenhovverjevem sporočilu je med drugim rečeno: »Nameravana premestitev jim r.udi nove možnosti, da neoo- programa.« Hagerty je pojasnil, da je za premestitev nekega vojaškega urada pod civilno nadzorstvo potrebno predložiti kongresu načrt o reorganizaciji, ki bo dokončen po 60 dneh od predložitve, razen če ga kongres ne zavrne. Kakor je znano, je von Braun tehnični ravnatelj centra v Huntsvillu. Von Braun je zgradil prvi satelit, ki so ga ZDA uspešno izstrelile v tir okoli Zemlje, in edini satelit, ki so ga ZDA postavile v tir okoli Sonca. Sl^tpno s von Braunom dela okoli sto drugih nemških znanstvenikov. MOSKVA, 21. — Agencije TASS javlja, da je Lunik III. danes okoli 18. ure po srednjeevropskem času nad točko, ki je 37 stopinj zahodne dolžine in 21 stopinj južne širine ne daleč od Rio de Janeira. Lunik že vdrugič obkrožu-Te Zemljo in je bil danes že 342.000 kilometrov od Zemlje ter je letel s hitrostjo 0,890 kilometra na sekundo. Ponovno bo oddajal podatke 26. oktobra med 13. in 14. uro po srednjeevropskem času. Tedaj sredno prispevajo s svojimi | bo na n?iv' :ii točki svojega posebnimi sposobnostmi k raz-j tira, t j. 433.000 kilometrov od da bo zahteval odobritev »v J mahu civilnega vesoljskega Zemlje. Vrem* včeraj: Najvišja temperatura 18. najnižja 13,5, ob 17. uri 17,1, aračni tlak 1026 raste, veter severozaho4nik 5 km, vlaga 82 o članku ob peti obletnici italijanske uprave v Trstu napisal članek, v ka- terem omenja tudi deželno avtonomijo in prihaja do čudnega zaključka, da je avtonomija nevarna, češ da bi glasovi predstavnikov 60.000 Slovencev (na toliko nas ja skrčil) utegnili imeti v deželni skupščini odločilno vlogo. Marsikdo, "kt i* v Trstu ta članek bral, ni vedel ali bi se smejal ali se razjokal nad to, milo rečeno, naivnostjo, ter nad tem, da se najde list, ki vsaj v *boljših» krogih velja za najbolj resnega v državi in ki kaj takega sploh objavi. Frescobaldi pravi, da nas je 60 tisoč od celotnega števila 1.200.000 prebivalcev, torej točno 5 odstotkov, pa naj bi eogražalis deželo. Ne vemo, kdo bi lahko razvozlal to u-ganko in kdo je dopisnika navdihnil za tako nesmiselno pisanje. Vemo pa, da ima deželna avtonomija mnogo nasprotnikov zlasti med tukajšnjimi de. sniiarji, torej med skupino, ki p Rimu podpira vlado. Vemo tudi, da je predsednik vlade Segni v Rimu tržaški delegaciji dejal da bi z deželno zakonodajno avtonomijo posnemali slabi zgled dežele Tridentinsko — Visoko Poadiž-je. Tu se nam torej razkriva miselni pridržek in predsodek glede ravnanja z manjšinami sploh in ravno v tem grmu najbrž tiči zajec. Tudi na »visokem# mestu, ki ga Frescobaldi glede nasprotovanja u-stanovitvi pordenonske pokrajine omenja, nič ne marajo avtonomne dežele in jim zato pride prav vsako izmišljeno strašilo. Frescobaldi pa je hotel to razpoloženje ena višjem mestu» le podpreti s svojo <1hudomušnostjo». gi potrošniških zadrug raznih vrst v naporih, da se razbije sedanji monopolistični sistem pri trgovini na drobno in na debelo z osnovnimi živili in drugim blagom. Y te3 zvezi je treba seveda tudi točno opredeliti odnosft sindikalnih organizacij do zadružnega gibanja. V Trstu bodo razpravljali podrobneje o teh vprašanjih uslužbenci zadrug na skupščini, ki bo v petek 23. t. m. ob 20. uri na sedežu v Ul. Pon-dares št. 8. mesarjev V petek sestanek za delovno pogodbo kovinarjev O V ponedeljek se bodo na uradu za delo nadaljevala pogajanja za obnovo normativne delovne pogodbe za uslužbence barov, bifejev, restavracij in podobnih lokalov. Valute Trst Milan Zlati funt 5750 — Marengo —.— 4300 — Dolar . . 619 — 618.— Frank franc, 124.— 123.— Frank Svic. —.— 142.75 Sterling 1738.— 1725.— Dinar 70.— 73.— Šiling 23.70 23 70 Zlato .... 702 — Zait, n. mark« 148,—: UAf* Iz Rima poročajo, da je minister za delo sklical za petek ob 10. uri predstavnike kovinarskih delavcev in delodajalcev za odstran;tev zaprek za obnovo delovne pogodbe. Pogajanja za obnovo delovne pogodbe so se namreč razbila v torek v Rimu, ker delodajalci niso hoteli popustiti glede zvišanja plač. Sindikalne organizacije so na pogajanjih dokazale skrajno popustljivost in so pristale na povišanje plač za 6 odst., medtem ko so delodajalci kot zadnji predlog ponudili 4,5 odst. Vsedržavno tajništvo BTOM-CGIL je včeraj sporočilo, da pristaja na predlog ministra za delo in da predstavlja to ministrovo sklicanje zadnjo možnost za mirno zaključitev spora. Tajništvo istočasno tudi sporoča, da se bo v nedeljo in ponedeljek sestal izvršni odbor na plenarno zasedanje. Včeraj je bila na sedežu v Ul. Pondares 8 skupščina mesarjev, ki so razpravljali o položaju njih kategorije in zlasti o naporih, da zaključijo pokrajinsko dopolnilno delovno pogodbo. Izvolili so člane komisije ki naj se pogaja z delodajalci in sprejeli ustrezne sklepe za morebitno sindikalno akcijo. (lani 90.701), kar spet pomeni da je tujski promet inozem-cev skoraj dosegel promet italijanskih turistov. Za podatke o prihodih in nočninah turistov v zasebnih stanovanjih, »campingih#, mladinskem hotelu in počitniških domovih pa so na razpolago številke, ki se nanašajo na posamezne mesece. Zasebna stanovanja: Junij: 138 prihodov in 2.150 nočnin tujih turistov, 98 prihodov in 5.274 nočnin italijanskih državljanov (skupno 236 prihodov in 7.433 nočnin). Julij: 349 — 3.004 tujci, 295 — 6.676 italijanski državljani (skupno 644 prihodov in 9.860 nočnin). Avgust 529 — 3.519 tujci, 275 — 7.322 italijanski državljani (skupno 804 prihodi in 10.841 nočnin). September: 532 3.249 tujci, 182 — 5 544 italijanski državljani (skupno 714 prihodov irj 8.793 nočnin). V zasebnih stanovanjih je torej bilo 2.398 oseb s 36.747 prenočevanji, *Campingi»: Junij: 1.301 prihod in 4.222 nočnin tujih turistov, 146 prihodov in 558 nočnin italijanskih državljanov (skupno 1.447 prihodov in 4.780 nočnin). Julij: 3.767 — 16.696 tujci, 124 — 995 italijanski državljani (skupno 3.891 prihodov in 17.691 nočnin). Avgust: 4.248 — 21.800 tujci, 246 — 853 italijanski državljani (skupno 4.494 prihodov in 22 tisoč 653 nočnin). September: 1.220 — 4.144 tujci, 34 — 101 italijanski državljani (skupno 1.254 prihodov in 4.4245 nočnin). V «campingih» so torej zabeležili 11.086 prihodov in 49.369 nočnin. Mladinski hotel; Junij: 221 prihodov in 471 nočnin tujcev ter 15 prihodov in 96 nočnin italijanskih državljanov (skupno 236 prihodov in 567 nočnin). Julij: 519 — 1.457 tujci, 39 — 260 italijanski državljani (skupno 558 prihodov in 1.717 nočnin). Avgust: 640 — 1-727 tujci, 42 — 277 italijanski državljani (Skupno 682 prihodov in 2.004 nočnine). September: 275 — 679 tujci, 32 — 93 italijanski državljani (skupno 307 prihodov in 772 nočnin). V mladinskem hotelu je bilo 1.783 prihodov in 5.060 nočnin. Počitniški domovi; Junij: 47 prihodov in 578 nočnin tujcev ter 11 prihodov in 1.453 nočnin italijaflfckih državljanov. Julij; 74 — 717 tujci, 3 — 1.176 italijanski državljani. Avgust: 74 — 859 tujci, 15 — 1.323 italijanski državljani (skupno 89 prihodov in 2.182 nočnin). September: 156 — 968 tujci, 83 — 1.563 italijanski državljani (skupno 239 prihodov in 2.521 nočnin). V počitniških domovih so torej po podatkih, ki jih je dobila agencija «Giu-lia» od Pokrajinske turistične ustanove, zabeležili skupno 463 prihodov in 8.627 nočnin. Ih za zaključek tega poglav-Ija naj navedemo še, da je od junija do septembra prišlo na naše področje 105.512 turistov, ki so prenočevali 290.855-krat. Sedaj pa poglejmo, kakšno vlogo je v turističnem prometu igralo devinsko-sesljan-sko področje. Takoj je treba povedati, da se je v primerjavi s preteklim letom dvignilo število prihodov tujih turistov, in sicer za več kot 1.000 enot, medtem ko se je število nočnin povečalo celo za preko 3.000. Kar se italijanskih državljanov tiče, ki so prišli na omenjeno področje, so sicer zabeležili 400 prihodov več, vendar pa se je močno znižalo število nočnin, in sicer za 1.300. Drugi podatki pa kažejo naslednjo sliko: Od junija do septembra so v hotelih in penzionih devinsko-sesljanske-ga področja zabeležili prihod 2.450 tujih turistov z 9.749 nočninami, v gostiščih 627 prihodov z 2.537 nočninami, v zasebnih stanovanjih 701 prihod s 3.785 nočninami, v »campingu# pa prihod 7.955 prihodov in 43.769 nočnin tujih turistov. Skupno so torej zabeležili prihod 11.733 tujih turistov z 59,840 nočninami (lani 10.704 prihodi in 56.534 nočnin). V istem razdobju so v hotelih in penzionih zabeležili prihod 1.012 italijanskih turistov s 4.839 nočninami, v gostiščih 241 prihodov in 1.350 nočnin, v zasebnih stanovanjih 249 prihodov in 2.986 nočnin ter v »campingu# 627 prihodov in 2.066 nočnin. Skupno torej 1.829 prihodov in 11.241 nočnin italijanskih turistov (lani 1.404 prihodj in 12.555 nočnin). PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! iiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiinuiiiiiiiunintniiiiiiiiiiniiuiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHUi Končana razprava o ..operaciji Koroneo* llflllll lllll I lili IIIIIIHIIIIIIIIII1M4IIII4IIIIII Z oprostitvijo v zrušen papirnati grad obtožnice Obtoženci, ki so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov so vložili priziv - Ob izreku razsodbe, javnega tožilca ni bilo v dvorani Po številnih razpravah, zasliševanju obtožencev in prič, dolgih nagovorih javnega to' žilca Grubissija in zagovorih lobrambe se je včeraj malo pred 18. uro končal proces «operacije Koroneo#. _ Po posvetovanju, ki je trajalo dolgih 6 ur, je sodišče izreklo razsodbo. Obtoženi Sergio La Raja, Giovanni Piccioni, Stelio Molek, Viljem Plesničar, Odino Ceschia, Placido Gomba in Mario Boscaro so zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni obtožbe, da so hoteli pomagati pri poskusu bega Ivana Devi-narja iz koronejskih zaporov lleta 1967.. Luigi Buset, Cesare Susmel, Romano Giorgetti, Ferdinandu Bortoletto in Luigi Medeot so oproščeni iste obtožbe, ker niso zakrivili dejanja. Vsake obtožbe je oproščen Luigi Medeot, ker ni zakrivil dejanja. Medeot je bil namreč tudi obtožen, da je bil dogovorjen s Cetinom in Perkovi; čem, da jima bo pomagal pri begu iz zaporov s tem, da bo tedaj na straži. Luciano Segotta je oproščen obtožbe glede Devinarjevepa bega, ker ni zakrivil dejanja; zaradi pomanjkanja dokazov pa je oproščen obtožbe, da je preskrbel pili Ferkoviču za beg. Sodišče je odredilo, da se zaradi amnestije ukine nadaljnji sodni postopek proti Marijanu Cetinu in Guerinu Ferkoviču, ki sta bila obtožena, da sta poskusila zbežati iz zaporov in da sta poškodovala rjuhe. Amnestija velja za Piccio- nija, Moleka in La Rajo glede obtožbe, da sta (Piccioni in Molek) imela pištolo, La Raja pa oficirski sablji. Obtoženi, ki so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov, so vložili priziv, ker se s tako razsodbo pač niso mogli zadovoljiti, saj jim gre za službeno mesto. Sodišče torej ni obsodilo nobenega obtoženca in čeprav je nekatere oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, je s tem popolnoma zrušilo papirnati grad obsežne obtožnice in izvajanja javnega tožilca. Značilno je, da javnega tožilca dr. Grubissija ni bilo v sodni dvorani ob izreku razsodbe, ker je baje popoldne zbolel, medtem ko je prisostvoval dopoldanski razpravi, na kateri je imel zaključni govor odvetnik dr. Morgera. Na popoldanski razpravi je dr. Grubissija nadomestoval javni tožilec dr. De Franco. Odvetnik Morgera je na dopoldanski razpravi pobil eno za drugo vse trditve in izvajanja javnega tožilca dr. Grubissija. Poudaril je, da je javni tožilec s svojim drugim nagovorom posredno priznal juridične utemeljitve obrambe, ker se sploh ni spustil na juridično plat in je le govoril o nekaki politični barvi zadeve. Pripomnil je, da izvajanja javnega tožilca o slovenskih imenih nekaterih obtožencev sploh niso vredna pozornosti, kakor tudi ne trditev o povezavi obtožencev, oziroma njihove »močne organizacije# z jugoslovansko varnostno službo po Buaetu, saj oprostitev Buseta. Qb koncu svojega govora pa je dr. Morgera še pripomnil, da sta na tem procesu združeni dve različni zadevi, in sicer Cetinov poskus bega, ki se ni posrečil, in domnevne priprave za osem različnih načinov bega Devinarja, ki so plod njegove bujne fantazije ali potegavščine. Zaradi tega ’e odvetnik Morgera, ki je govoril v imenu vseh ostalih zagovornikov, zahteval, naj sodišče oprosti vse obtožence. Uli- li samoti je živela v samoti je umrla Neki stanovalec hiše v ci Paduina 11 že nekaj dni ni videval 72-letne Angele Bizjak vd. Cecchini, ki je stanovala v isti hiši, Ker jo je prej videl skoraj vsak dan, se mu je to zdelo nekam čudno. Včeraj pa mu je udaril v nos neprijeten vonj, ko je šel po stopnicah mimo starkinega stanovanja. Poklical je policijo, ki je pozvala gasilce, da so vdrli v stanovanje. Priča so bili žalostnemu prizoru. Pri postelji je ležala mrtva ženska, ki je umrla 6 ali 8 dnevi. Verjetno je starko nenadna slabost in je vstala iz postelje, da bi koga poklicala na pomoč, a je bilo že prepozno, ker jo je zadela kap in je umrla. 2e več let je živela sama, ker ni imela ač svojcev. Nihče je ni pri-obiskat in nihče ni toliko že pred prijela pač šel je sam javni tožilec zahteval i la. dni sploh vedel, da ja umr- Vscdržavno zasedanje uslužbencev potrošniških zadrug FILCEA-CGIL bo sklicala 8. novembra vsedržavno zasedanje uslužbencev potrošniških zadrug, predhodno pa bo v Trstu 1. novembra pokrajinsko zasedanje. Na teh zasedanjih bodo razpravljali o vlo- Na hodniku sodišča pred prečiianjem razsodbo ( GLEDALIŠČA ) OOOOOOOOOOOOOOOOCOOi Slovensko narodno gledališče v Trstu V petek 23. t. m. ob 20.30 na Kontovelu PAOLO LEVI Po čem je resnica drama v dveh delih OOQOOQQOOOOOOGOOGOQ( KONCERTI V petek bo v Avditoriju peti simfonični koncert Tržaške filharmonije, ki ga bo dirigiral Denes Marton. Na sporedu so skladbe Haydna, Bacha, Saint-Saensa in Beethovna. — Prodaja vstopnic v centralni blagajni. C KINO Excelslor 15.00, 17.00, 19.45, 22.10 «Nekomu ugaja toplo#, M. Mon_ roe, T. Curtis. Fenice 15.00 »Človek naprodaj#, Frank Sinatra, Eleonor Parker. Cinemascope, technicolor. Arcobaieno 16 00 «Dnevmk Ane Frank#, Millie Perkins. Supercinema 16.00 »Človek ne umre dvakrat#, Bernhard VVicki in Ulila Jacobson. FUodrammatico 15.00 «Moja zemlja#, R. Hudson, J. Simmons, D. Mc Guire. Cinemasc. Techn Grattacielo 15.00 «Moja zemlja#, R. Hudson, J. Simmons, D. Mc Guire. Cinemascope, Techn. Crlstallo 16.30 «Naga med tigri#, G. Ri edmann, M. Nunke, W. Birghel. Capitoi 16.00 »I magliari#, A. Sor-di, B. Lee. Mladini prepovedano. Astra Roiano 16.00 »Ni časa za umreti#, V. Mature. Cinemascope, technicolor. Alabarda 16.00 »Moralist#, Alber-to Sordi. Aldebaran 16.00 »Moja žena, modeli in jaz#, R. Lamourex, A. Girandot. Arlston 16.00 «VohUmstvo v Tokiu#, R. Wagner. Aurora 16.30 »Osem ceMc smrti#, M. Rooney. Mladini strogo prepovedano. Garibaldi 16.00 «Džtmgla vohunov#, G. Barry, B. Tyler. Ideale 16.00 «La violetera#, S. Montiel in R. Vallone. Im pero 16.30 «Niir nberški proces#, gnazz: in Tina Pica. Italija 16.00 «Evropa ponoči#, Technicolor. Mladini prepovedano. Moderno 16.30 »Prostor na soncu#, E. Taylor, M. Clift. S. Marco 16.00 «30 milijonov km od Zemlje#, W. Hopper in J. Taylor. SavOna 16.00 »Svet v mojem naročju», G. Pečk, Ann Blyth. Via*« 16.00 »Dolina zgubljenih ljudi#, D. Clark, M. Roth, Technicolor. Vittorio Veneto 16.30 «Kiitty», Ro-my Schneider. Technicolor. Marconi 16.00 »Gianni e Finotto, banditi col botto#. um 11 umiti umnimi mi imuni m m imunim Slovenska prosvetna zveza, Društvo slovenskih srednješolcev, Taborniki in klub «Simon Gregorčič# iz Gorice priredijo r nedeljo 25. oktobra I. MLADINSKI IZLET v NOVO GORICO In v TOVARNO ANHOVO Vpisovanje vsak dan v Ul. Roma 15 v uradnih urah. Vpisnina 800 lir. Odhod iz Trsta in Gorice s posebnimi avtobusi. Ob 9. uri v hotelu »Sabotin# zajtrk, nato ogled tovarne. Ob 12. uri kosilo in ob 16. uri kulturni program v novem domu v Anhovem. Sledi sprejem in zabava. [ HAMA OBVESTILA ) PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE# vabi člane na občni zbor, ki bo 28. t. m. ob 20.30 v društvenih prostorih. * * * SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sklicuje danes 22. t. m. ob 19. uri sestanek vsega članstva na sedežu v Ul. Filzt I. Sestanek Je važen zlasti za vse bivše ekonomsko stalne. n------ OD VČERAJ DO DANES Massimo 16.00 «Evropa ponoči#, Technicolor. Mladini prepovedano. Novo cine 16.00 «Roparji na prelazu#, D. Brian. Odeon 16.00 «Hostes» (Lepotice zraka), G. Ralli, G. Cervi. Radio. Danes zaprto. MILJE Europa »Poštene#. c RADIO D ROJSTVA. SMHTI IN POHOKE Dne 21. oktobra 1959 so se v Trstu rodili 3 otroci, umrlo je 12 oseb, porok pa je bilo 12, POROČILI SO SE: kurjač Car-lo Danieli in knjigovodkinja Ana Gorkič, težak Antonino Conti in gospodinja Ann a Vasilieva, šofer Bruno Bonazza in delavka Nives Dussi, agent javne varnosti Mi-chele Barrasso in uradnica Mar-gherlta Tron, finančni stražar Silvano Galiizzia in gospodinja MiJli Buzzi, kolavdator Claudio Tesserihi in frizerka Liljana Danieli, pek Olaudio Naeglain in gospodinja Glo-ria Coloni, karab. podčastnik Kaffaele Giannano in uradnica Stelia Covra, uradnik Bito Maroth in bolničarka Milla Repo rti, zidar Italo Ferrln in gospodinja Jolanda Biloslavo, pom. kapitan Mario Sta«: in gospodinja Nora Zerauschek, uradnik Fiorenzo Barbarino in gospodinja Lidia Rigatti UMRLI SO: 76-letna Ermene- gilda Gersel, 81-letnd Anton Sosič, 84-letna Angelica Maraspin vd. Gerin, 57-letna Vittoria Tem-perini vd. Ik>redan, 69-letni Oarlo Presiren 63-letna Fraucesca De-stasi, 84-letni Luigi Schihaler, 70. letna Valeria Moretti por. Peli-zon, 83-1 etn i Giovanni Bernardi, 84-letna Marija Hribar por. Per-tot, 88-letna Teresa Maria Bel-tran vd. Dentesano, 64-letna Ama-lia Devescovl vd. Giacosa. ——«»------- ČETRTEK, 22. oktobra 1959 RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez. obvezno, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Te-lefunke- 13.30 Lahke melodije; 17.30 plesna glasba; 18.00 Radijska univerza; 18.10 Koncert pianista Angela Kessissogluja; 18.45 Slovenske narodne pesmi; 19.00 Sirimo obzorja; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Ritmi in pesmti; '21.00 Obletnica tedna; 21.15 Simfonični koncert orkestra Tržaške filharmonije; nato Melodije iz revij; 23.30 Polnočna glasba. TRST 1145 Simfonična glasba; 12.10 Tretja stran; 12.30 Glasbeni album: 18.00 Igra ansambel Franca Russa; 18.45 Hyacinth Halvey — enodejanka; 21.00 «La figha di Jorio#, opera v treh dejanjih, 11 PROGHAM 10.00 Zeleni disk — pestra dopoldanska oddaja; 14.00 On, ona in tretji; 16.00 Tretja stran; 17.00 Koncert ’ operne glasbe; 21.00 «E-stuario#, tri dejanja Arnalda Bo-scola. KOPER mojstrih; 11-00 M ^ 11.30 oddaja M ^ Petnajst .»Kn*«! Jobny Mayer; >2 ” ft sveti — močna Lucerna za močna^ ^ Odlomki iz Pisana zmes naroda ^ melodij; 13J5 Ud ■ pevke; 14.25 Spo j 14.40 Naši P°s.c m " 14.40 Naši POSJSTS' pozdravljajo; '5_ ^sji trga; 16.00 Mart® ^ ruske lirike; 1»." {A znanih operet; 1 • „ ^ rodne pesmi, • L Srt k 5.00-6.15 Prenos RL; 7.00-7.15 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 .Glasba za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Skladbe R- StoLza in A. Dvoraka; 12.00 Glasba po željah; 12.50 Glas. ba po željah (II. del); 13.40 Kmetijska univerza: »Razvojna pot naše živinoreje#; 13.50 Melodije Roberta Stolza; 14.00 Glasba po željah; 14.30 Pogovor z volivci; 14.40 Glasba po željah (II. del); 15.20 Dalmatinske popevke; 15.40- 17.00 Prenos RL; 17.00 Igra orkester Angelini: 17.30 Melodije za vse; 18.00 Giovanni Ruggerl: »Jesen#, radijska igra; 18.55 Zabavne melodij«; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Svninigiing sweden s svojimi ritmi; 22.35 Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327.1 m. 292.1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8 00 10.00, 13.C0, 15.00. 1700, 19.30 22 00. 22.55 5.00 Dobro jutro! 8 05 Od valčka do foxtrota; 8.40 Zborovske skladbe Johanna Brahmsa; 9.00 Richard Strauss: Pet skladb za klavir; 9.25 Popevke se vrstijo; 10.10 Pri italijanskih klasičnih Ljubljanskim f ansamblom Mojo* ,8jj. Turistična oddaji.. vajmo naše U®^f Marjana univerza; Iz i 20.00 Četrtkov vet ^ mi ih napevov, !j „ _i,£»Qt-pr »j* - nuit (Friednen 1, 22.15 Po svetu js« Kuj, me ali Starš; #jr kestra Slovenske h 20.00 Otto Ni^jJji ^ grCb' TELEV^i l 13.30 Šolska ^.JOJ daja za otroke ‘ «1 (j 18.45 Stari J1 u Pouk anglešč;h.e'z, ^ glasba; 20.00 T ^ le Poročila; 21.00 ^ ■ dramatizirana « lfJ Čajkovski: Labodje Poročila. ■ BRUSINI CABL5)jjT|^ !t tisti 20, pro f električne Pr'd“ pllti l i na drva, Pre3„ »eil ‘ i - trajno «°ret%ktrlk®- j jt| rajno *ore^,gtrl»). i it, na plin. "> ;■ pri plačilu Pjjpi £} pri plačilu pos04i. J1 dom - Tel. 29-» / ISCEM VAJENKO 1( j ijj jačnico. Starost Jji. Filippi, Strada TRŽAŠKA & Teleloo 0 |;,p( N O V O: Kozak: SehlP6-ter HemingvioV' rec in morie i NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM — Al Cammello, Drevo-red XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul Montorsino 9; Vernari, Trg Val-nuura 10; Vietoetti, Borzni trs 13, Imena nekaterih dobitnikov v prvi polovici oktobra BALBI CLAUDIA, Čampi Elisi 41 z nakupom 25.700 lir dobi.... STEINER CARLO, Ul. C. Belli 5 z nakupom 16.500 lir dobi.— CHICCO MARISA, Ul. Valmaura 2 z nakupom 5.900 lir dobi— PERITORE LAURA, Ul. Fonderia 4 z nakupom 28.500 lir dobi— RUTIGLIANO M-, Ul. R. Manna 13 z nakupom 28.700 lir dobi— PASTORE F., Ul. D’Annunzio 63 z nakupom 28.500 lir dobil— SIMONI IRMA, Ul. della Valle 5 z nakupom 35.500 lir dobi— BUSATTO G., Ul. Battisti 9, Milje z nakupom 12.750 lir dobi— ZAMPOLLO GIUL-, Ul. Gatteri 46 z nakupom 25.750 lir dobi— BENEVEGNU’ F., Šalita Trenovia 9 z nakupom 25.600 lir dobi— SABINI LAURA, Ul. Vespucci 57 z nakupom 12.900 lir dobi— COSSI BRUNO, Ul. Lauri 7, Milje z nakupom 16.150 lir dobi— MADDALUNO E., Ul. Colombo 12 z nakupom 50.000 lir dobi.... PORENTA MARIA, Ul. d. Scoglio 14 z nakupom 15.500 lir dobi— VIDONI DARIO, Ulica Verza 1 z nakupom 29.500 lir dobi— SCHEIBER B., Ul. Orlandini 22 z nakupom 36.900 lir dobi— CORRADINA MARIA, Portogruaro z nakupom 35.000 lir dobi — URBAN RITA, Padriče št. 60 z nakupom 25.700 lir dobi— BASIACO MARIA, k. Garibaldi 9 z nakupom 25.900 lir dobi— SANZIN TILDE, Skedenj 513 z nakupom 35.700 lir dobi— P E T R E T T I GIOVANNA, Milje z nakupom 6.500 lir dobi— Na stotine klientov je že dobilo takšne in še večje dobitke obleke, površniki suknjiči, hlače dežni plašči perilo pletenine Moški oddelek Korzo Garibaldi 5 Oddelek za ženske in otroke Trg Stare mitnice 1 CcutcMw — 3 — 22. oktobra 1959 1SAMUEL BECKETT lune* '2«? 1® "siopiJa d fneJa9Ma se « priprav- &de 2 no' S j, ’ **« rumeno- i t fh !;Ttal sledeči h*wS]evl «Tess f1 ^radn’ ,?* 70 7e 'tocfco ua- N«ftai7U v Sinodu: o* ®»ie> s ? 0 Pojavijo ^ % S m stavkom C? ?ečJet, na č*. I)aj <,,,/b,oleaina» je *■ he „£$?*. Po po- le tu' - Po po-N u siioasf ftmLp^‘merna za ^ s ^e^Q7 se je k - z *7’ ucua7 se 7e h* AČot da ^ 1 je , in kot . Uvala nrerl i« je L,,,a1 in kot Uvala pred sa- & k i, . . ^[hrUtivnSl<1 ^ iU SA\j.soh. ,*j! %kliknil Bela- l r« ^ & f^nl^odo rezali?» ' P je. ’?e. «p T^oii „■ . Ž !?je I\*2e. <0 Pre-j fc°6n° obTnem po' r, Uprn vanajstih KB^ih . ~~ zip! — (frel. knfem- To je ifC,‘ llvnutlTe Negovi 4 Si čl ? niso m°- ' > 3 obsprf0 nje9°va SZmdena od te Itknl^.nepriprav- i«!!5 Včern- vsa pre' 1 fr® l>re^nje skrbi i eSa ,Pano nočjo uničena. 1 w~~ t0 7e J !,' WVd tistega. / ; Hj 'Za sebe, Jo i> ty°VQ 77' Se 711 , *#r Pst/ta lahko iSča j. nie9a tiče. J od*v tem, ker %juazllr0,v njego- A S. prfsTf bo> se L*o PrHu 171 sri-I C‘Uj £ll P° nje-> C tliko hVse odloži, S Prahu). i° kreZe0»P°d ane' C: «Sort„ °*> Je pre- je pre-bom se . --o zaradi kolikor za- nm-. za~ dlozi svita- bo imel za vra kot pre ,. ine- bll videti, kot otrok uiTOK. ‘Ukor tudi 7P K J e brez na- ' na- ’J°klerJe ’ ~vn,i,er gospodaril knl ■ anL Z rTo 7e . KMJ7U, istjo 2 običaj-UutekPUsti{ 2« Prisrčen °’ nih Jl n spre- 'nih P„u spre-vialih raisel o 'otožno- bo Prtiazno-°nca rf0ral pre-Jel Vrdneva. Te- k.“ne^a. Te-Sačea^ati ™e iMel. ,„„ne- Dru- 2eA Drn , DrU' Ponf^kat, ko Inn1:.1*1 mislil ,7‘H ie o "*wtw jtboun 0 Ua ; ses«r,1 • na bot dofc- ■n^Veru,’ 7ja dok-I ' ki kirurga Ibrtniostan- Uoke. Pril.'17 ostan-feSe ,dt.elje nje- te.-Sr-« h . - bb On !„Je Pln.i.a- Use «■'1 i„'usi e«j ;> * * IM V tem Ulmu, ki ga sedaj snemajo, nastopajo Vittorio De Sica, Peppino de Filippo, Nino Taranto, Eduardo de Filippo, pa tudi Hossana Schiaflino (na sliki), ki v njem uprizori tudi udomačen *strip-tease» | družina zašla v gmotne težave | in Caryl je začel počasi krasti. Kradel pa ni zase, pač pa je skušal s tem pomagati družini. Temu je nujno sledilo odkritje njegovih kraj in mladenič je končal v poboljševalnim. Ce poznamo poboljševal-niee starega tipa, ni nič čudnega, da je to imelo nanj vse drugačne posledice, kot so si jih sodniki, ki so ga obsodili na 10 let, želeli. Ko je Caryl Chessman že 26 let star prišel iz poboljševalnice, ga je čakalo še 11 let policijskega nadzorstva. Ta pogojna svoboda pa je malo trajala. Policija je že nekaj časa iskala nekoga, ki se je s starim avtomobilom znamke Ford vsak večer prevažal v bližini kopališča, kjer so se ob večerih sestajali mladi pari. Žrtve tega nočnega vozača so javljale policiji, da mlad suhljat mladič napada pare. Moškega po navadi nažene, nato pa se znese nad dekletom. Pri tem pa da ima vedno pri sebi tudi električno svetilko z rdečo žarnico. Policiji dolgo ni uspe. lo lopova zaslediti. Ko pa je neka Agnese Mazza ob takšnem napadu prišla ob pamet, se je policija bolj pozanimala in hkrati zvedela, da ima bivši «gojenec» poboljševalnice Caryl Chessman prav tako star Ford. Ko so staro vozilo ustavili, so v njem poleg Ca-ryla našli še samokres in e-lektrično svetilko z rdečo žarnico. To je zadoščalo, da so mladega Chessmana spravili pred sodišče. Bilo je to pred U leti. Ca-ryl Chessman je že v začetku razprave izjavil, da z obtožbo nima nobene zveze. Res je, da je njegov avtomobil star in da so v njem našli samokres ter inkriminirano rdečo svetilko, toda to je le naključje. Zato stari Ford, samokres in rdeča svetilka še niso dokaz. Posebno še, ker so žrtve zagonetnih večernih napadov same izjavile, da jih je napadel suhljat mladič, dočim je Chessman tedaj tehtal 86 kg in bil visok 1.80 m. Toda sodišče, ki mu je sodilo, je bilo porotno sodišče in poroto je sestavljalo 11 žensk in en moški, Ker so se puritanske ženske iz porote verjetno bale za nedolžnost svojih hčera, so glasovale proti Chessmanu in sodišče ga je obsodilo na smrt v plinski celici. Bilo je to 22. maja 1948. Mladega Chessmana so tedaj iz sodnih zaporov premestili v celico 2455 v zaporu San Quentin. To je v desni trakt tega zapora, od koder obsojenci odhajajo le v plinsko celico. Ko se je mladi Chessman znašel v celici, se je '6til borbe proti smrti. Ni važno, če ga je v tem gnalo prepričanje - o svoji nedolžnosti ali morda le želia mladega človeka, da bi ostal živ. Borbe se je lotil z vso vnemo in sistematičnostjo. V celici 3i je nakopičil pravo knjižnico strokovne literalure in se sproti tako učil, da si je kmalu u- stvaril dobro pravno kulturo. Najprej je začel s prizivom, ki je bil odklonjen. Priziv je ponovil, bolje ponavijal. Vse prizive je temeljil na svoji nedolžnosti. Toda vsi njegovi prizivi niso zalegli. Do leta 1962 je bijo vseh sedem prizivov odbitih. Chessman pa je hkrati s tem tudi veliko pisal. V času, ko je svoj rokopis «Celica 2455» izročil založniku, ;e 1. marca 1954, umrl tudi njegov oče. To fe Chessmana hudo pobilo, ni ga pa vrglo iž tira. Se bolj se je lotil dela in pri tem mu je bilo v oporo dejstvo, da je njegova knjiga »Celica 24515» bila najbolj brana knjiga Združenih držav. Po tem literarnem uspehu se je Chessman lotil pisanja drugega, prav tako uspelega dela. Njegovo novo delo ((Zakon me hoče mrtvega«, ki je izšlo junija 1855, je bilo produkt tega intenzivnega duševnega napora, toda ta uspeh v ameriški ter celo svetovni javnosti ni vplival na kalifornijsko prizivno sodišče, ki je odbilo celo njegov deveti priziv in določilo 15. julij za dan u-smrtitve. V mrzlični dejavnosti, v borbi za življenje, se je Chess. man spomnil novega elementa, ki bi mu mogel rešit^ življenje. Čudno se zdi, da se tega ni spomnil prej, toda dejstvo je, da je šele 5. julija, torej deset dni pred svojim «zadnjim dnem«, vložil priziv, ki temelji na povsem drugačnem elementu, kot so temeljili njegovi prejšnji prizivi. Tu moramo zgodbo podrobne, je orisati. Med procesom v maju 1948 je razpravo stenografsko beležil zapriseženi sodni stenograf, ki pa je kmalu po procesu umrl. Ker zapriseženi sodni stenograf stenograma še ni prepisal, je sodišče prepis stenograma poverilo nekemu drugemu ne-zapriseženemu in nesodnemu stenografu. To je bil zadosten element, ki bi moral imeti za posledico, da se proces obnovi, kajti tako predpisuje kazenski postepnik. Poleg tega je Chessman po svojih pravnih zastopnikih zvedel, da je bil drugi stenograf v tesnejšem prijateljstvu z državnim tožilcem in da je prijateljem tožil, da stenograma bivšega sodnega zapriseženega stenografa ne razume veliko in da dela bolj po spominu. Z vsemi temi elementi je Chessman nastopil pred sodiščem in uspelo mu je, da so izvršitev smrtne obsodbe odložili. Prizivno sodišče v prvi instanci na to sicer ni pristalo, zato se je Chessman obrnil na vrhovno sodišče, ki je v septembru 1957 priznalo, da sodni postopek hi bil povsem pravilen, da je bil celo protizakonit. In v tem smislu je vrhovno sodišče naročilo sodišču v Los Angelesu revizijo vsega procesa. Zato je 18. septembra 1957 Chessman zapustil svojo »celico smrti« in odpeljali so ga v zapore v Los Angelesu, (Nadaljevanje na 5. strani) da, v kateri ni preveč apnenca. Trda voda draž’ kožo, ki postane hrapava in razpokana. Ce je voda za u-mivanje trda, ji moramo dodati boraks ali sodo bikarbo-no, in sicer eno do dve žlički na umivalnik. Ce je koža občutljiva ali bolna, dodamo vodi za umivanje pšenične otrobe ali kamiličen čaj. 1 do 2 kg pšeničnih o-trobov prekuhamo v nekaj litrih vode, precedimo skozi tanko platno in dodamo vodi za kopanje, oziroma umivanje. Lahko pa damo tudi otroke v platneno vrečico ter jo pomočimo v vodo za kopanje. To je posebno priporočljivo za občutljivo o-troško kožo. Mlačna voda umiri živce ter ublažuje srbež, Srbež pomirimo zlasti, če dodamo mlačni vodi prekuhano .hrastovo skorjo. V ta namen kuhamo kilogram zdrobljene hrastove skorje v i)-6 litrih vode, nakar precedimo in dolijemo vsebino vodi za kopanje. Ce vodi dodamo soli, dobimo slano kopelj, ki je koristna za malokrvne ter prehlajene. Se nekoliko besed o de-lpvanju mila. Milo je odlično sredstvo za čiščenje zdra. ve kože, ne pa za čiščenje bolne kqže. Ko se milo pomeša z vodo, se pri tem o-svobodi določena količina luga, ki se nahaja v milu, kar draži kožo. Čiščenje se vrši tako, da pena, ki nastane z dovajanjem vode, topi masti in vpija delce, ki se nahajajo na površju kože. mehanično drgnjenje, predvsem s ščetko in pranje z vodo pa odstranjuje nečistočo. Včasih so se mnogo uporabljala mila z dodatkom zdravil m dezinfekcijskih sredstev. Danes se ta mila redkeje uporabljajo, ker se je izkazalo, da delujejo le toliko časa, dokler je na koži milnica. Ko milnico izperemo, preneha zdravilno delovanje. Medtem ko je bilo nekoč m tržišču ogromno vrst zdravilnih mil, uporabljajo dandanes skoro samo le katra-novo in žvepleno milo. za dezinfekcijo pa lizolovo milo. Malokdo ve, da je umiva- Caryl Chessman nje rok z navadnim milom odlično sredstvo pred nfek-cijo z gripo. To so dokazali poskusi v laboratorijih. Na roke so postavili kulture virusa gripe: po temeljitem pranju rok z milom niso več opazili virusov. Poleg tega igra milo važno vlogo v borbi z bakterijami Na človeški, koži je vedno na milijone bakterij, od katerih je pa večina nenevarna nekatere so celo koristne. Zdravju škodi okrog 3 odst. bakterij. Dognano je, da milo uničuje le skodli've bakterije, medtem ko «nedolž. nim« ne škodi. Nekateri ljudje, zlasti ženske, radi tožijo, da njihovo lice ne prenese umivanja z vodo. Ti ljudje uporabljajo namesto vode le razne kreme in masti, kar pa, če to stalno delamo, koži škoduje. V takih primerih je priporočljivo, da dodamo vodi mandeljnovih otrobov, mleka ali nekaj bcaksa. DR S B. HOROSKOP .ZA DANES. OVEN tod 21. 3. do 20. 4.) Pričakujte spremembe organizacijskega značaja, ki pa vas osebno ne bodo veliko prizadele, BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Uspelo vam bo uresničiti zelo važen načrt, toda na pomoč vam bo morala priti strokovna oseba. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Odličen dan za vaše načrte, toda pazite, da ne boste izgubili ravnotežja, ker se bodo pojavile tudi težje ovire. RAK (od 23. 6. do 22 7.) Načrte in zamisli, ki jih boste dali, bodo sprejeli, toda bodite bolj vljudni in popustljivi, da bo laže steklo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Končajte prej delo, ki ste ga začeli in šele potem se lotite novega. Bodite previdni v uporabljanju sredstev. DEVICA (od 23. 8. do 22 9.) Ne računajte s tujo pomočjo pri nujnem delu, Ce boste delali sami, boste prej opravili. Razumevanje v družini. TEHTNICA (od 73. 9 do 23. 10.) Neka vplivna oseba vam bo pomagala izkoristiti vse vaše sposobnosti. Bodite hvaležni, hkrati pa previdni. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Prišlo bo do sprememb, ki se bodo pokazale koristne, čeprav bo od začetka teže. Naj vas ne muči radovednost. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Drzen in tvegan podvig, ki bo pa vendarle uspešen. Drugič več previdnosti. Naj vas zunanji videz ne zavaja. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Odklonite predloge, ki vam ne ugajajo, toda ne iz principa, pač pa po treznem preudarku. VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) Finančne razmere se bodo izboljšale. S tem boste dobili več poguma za prevzem dejavnosti, ki terja več naporov. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.* Ne nalagajte si dela, ki ni vaše. Trdno ostanite pri svojih načelih. Večerne ure izkoristite samo zase in svojce. iiiiiiiiiminiimiiiiiimiiitiiiimiiiimiiiiiiiiimmuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiii POMENEK 0 MODI Najnovejše: steznik! Prav gotovo bo marsikate■ 1 stave? To je tajnost, ki je ro žensko, posebno tisto, ki modni ustvarjalci nočejo od-da na svojo zunanjost in na kriti. Glavna naloga novih svojo linijo, razveselila vest, steznikov je, da podaljšajo da so prišli v modo stezniki boke in s tem tudi postavo. in modrčki brez vsakršnih trdih, oziroma koščenih vložkov. Vsi novi stezniki dajejo telesu sicer zaželeno linijo, vendar ga ne utesnjujejo s ko ščenimi paličicami v določeno linijo. Stezniki so lahko dolgi ali pa kratki ter poudarjajo še prav posebno linijo bokov, ki so letos povsem naravni in podaljšujejo posta, vo. Moderni stezniki so globoko izrezani tudi na hrbtu, tako da jih lahko ženske nosijo tudi z najbolj dekoltira-nimi oblekami, istočasno pa takšni stezniki preprečujejo, da bi se nabirala na hrbtu maščoba v neokusnih »gričkih«. Letošnji stezniki so pravzaprav podobni bolj kopalnim oblekam kot pa dosedanjim steznikom, ki smo jih bile vajene videti, oziroma nositi. V prodaji so posebni stezniki za večerne obleke, ki so brez naramnic, kot tudi stezniki, ki nam v glavnem nado-mestujejo tudi spodnje krilo in celo kombinežo. eZdijo se prelepe kopalne obleke, oziroma celo baletni tutujis, so komentirale nove steznike ženske, ki so se udeležile zadnjih modnih revij za žensko perilo. Kako je ustvarjalcem mode uspelo napraviti takšne steznike, ki bodo prispevali v precejšnji meri k polepšan ju po-, Napravljeni so iz lahke elastične tkanine, ki dopušča koži dihanje, ki pa se istočasno dovolj trdno oprijema telesa, ki dobi takšno linijo, kot si jo ženska želi. Tej modi sledijo letos tudi kratki stezniki, to je stezniki do pasu in pa modrčki. Naloga slednjih je, da dajo oprsju sicer lepo obliko, da pa ga ne poudarijo več tako močno, kot je bilo to v modi pretekla leta. Linija telesa bo letos zato bolj naravna in sproščena. Razume se, da zahtevajo takšni stezniki primerno postavo. Močnejše ženske se bo- do morale pač zadovoljiti $ stezniki, ki jih bodo lahko napravili samo nekoliko vitkejše. Sicer je pa moda že od nekdaj favorizirala le lepe postave, medtem ko so se morale ostale ženske zadovoljiti, da so ji sledile po svojih močeh. Ker je nošnja steznika letos tako rekoč obvezna, se razume, da se bodo obliki steznika prilagodile tudi obleke in kostimi. Ce smo dovolj vitke, potem glejmo, da obleka ne bo nikoli preveč tesna, ker bo naša vitkost s tem samo poudarjena. Tudi močnejše ženske naj se držijo pravila, da je vedno bolj priporočljiva nekoliko ohlapna obleka, kot pa tesna obleka, ki še bolj poudarja njihovo debelost. bs Kako »te lepo zarjaveli’,. Ali ste ie dolgo na morju21 V petek v Tržiču stavka in protestno zborovanje Poziv FIOM-CGIL in UIL-Danes sestanek strank in raznih združenj o kritičnem gospodarskem položaju V petek bo v obratih CRDA v Tržiču (tako kot na drugem mestu poročamo za Trst) v vseh oddelkih splošna protestna stavka od 17. do 19. ure v znak protesta proti brezbrižnosti vlade za potrebe CHDA in zlasti proti zapori obrata OM SA. Sindikalni organizaciji FlOM -CGIL in UIL sta včeraj iz. dali skupno sporočilo, v katerem sporočata, da bosta v petek organizirali skupno protestno povorko, ki bo šla ob 15.15 od ladjedelnice do Trga Republike, kjer bo ob 15.3« protestno zborovanje, na katerem bodo govorili predstavniki obeh sindikalnih organizacij. V izjavi poudarjata sindikalni organizaciji kritičen položaj ladjedelnice in nezainteresiranost vladnih organov. Danes se bodo sestali v Tržiču predstavniki vseh strank z izjemo KD in bodo razpravljali o položaju. Povabili so na ta sestanek tudi predstavnike notranjih komisij podjetij, člane pristaniške družbe, o-brtnike, trgovce, industrijce, župane in občinske svetovalce. V vabilu poudarjajo, da so perspektive kritične in da hvale vredne pobude občinskih u-prav in strank niso rodile o-tipljivih rezultatov. '40 milijonov za CAFO lir diski znesek 40 milijonov lir za vodovodno omrežje. Iz teh sredstev bodo krili tudi gradnjo kraškega vodovodnega omrežja. Z deli so namreč že pričeli pod Sv. Mihaelom, kjer bodo vodo zajeli ter jo potiskali v vodohram, ki ga bodo zgradili na vrhu za ves Kras in sovodenjsko občino. Predvidevajo, da bo vodovod dograjen v približno dveh letih. Toliko časa bo moral še trajati doberdobski vodovod, prebivalci sovodenjske občine pa se bodo morali še posluževati vodnjakov. Danes v Sovodnjah pobirajo davke Davkoplačevalce sovodenjske občine obveščamo, da bo danes dopoldne uradnik gori-ške davkarije pobiral oktobrski obrok davkov v prostorih županstva v Sovodnjah. Sindikalisti pretresali vprašanje delavcev Včeraj popoldne so se v Gorici sestali predstavniki treh sindikalnih organizacij (Delavska zbornica, UIL in CISL), ki so proučili naslednja vprašanja: pogajanja za sprejem pokrajinskega sporazuma za obrtnike, izpopolnitev sporazuma za uslužbence Delavskih zadrug, stavka pekov, ki bo po vsej državi 28. in 29. oktobra ter agitacije za izvajanje pogodbe za šoferje tovornikov. Sindikalisti so določili skupno stališče v vseh obravnavanih vprašanjih. 6. novembra seja goriškega obč. sveta Občinski odbor v Gorici se je sestal v torek zvečer v Beli dvorani. Na začetku seje je župan povedal odborni- kom, da mu je minister za javna dela Togni sporočil odločitev vlade o izplačilu državnega prispevka v znesku 70 milijonov lir za gradnjo kanalizacijskih naprav in 50 milijonov lir za hiralnico. Potem so pregledali dnevni red seje občinskega sveta, ki bo v petek 6. novembra. Seja se je nadaljevala včeraj zvečer. SNG iz Trsta gostuje v nedeljo 25. t.m. v prosvetni dvorani z ljudsko igro DESETI BRAT Napisal Josip Jurčič, priredil S. Klemenčič Prva predstava ob 16.15, druga ob 20. uri Prodaja vstopnic na ZSPD v Ul. Ascoli št. 1 in v kavarni Bratuš. Cena vstopnic: sedeži 400 in 300 lir, stojišča 150, stojišča za dijake in o-troke 100 lir. tiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii Staro vprašanje, ki je spel v ospredju Igralnica v goriški pokrajini in prizadevanje ustanove za turizem V Rimu za njeno ustanovitev ne kažejo razumevanja - Poučen primer Taormine Na podlagi zakona o pasivnih področjih je minister za javna dela Togni poslal vzhod-no-furlanskemu vodovodnemu konzorciju s sedežem v Gra- Po poročilih odbora proste cone Pred dnevi se je v tisku pojavila vest, da bi ustanovili v goriški pokrajini igralnico, ki bi v poletni sezoni delovala v Gradežu, pozimi pa v Gorici, po možnosti nekje na go-riškem gradu. Predlog je zagledal luč sveta zaradi vneme nekaterih ljudi, da bi izkoristili vsc mogoče vire, da bi se zboljšal gospodarski položaj naše pokrajine. Otvoritev igralnice naj bi bil eden izmed takih virov. S tem v zvezi je predsednik ustanove za turizem Milano podal izjavo, v kateri je naglasil, da odbor ustanove o tem še ni razpravljal, vendar Koliko je izkoriščenih v prvi polovici letošnjega leta Od 20.000 stotov mesa in živine, kolikor znaša letni kontingent, smo v polovici leta uporabili komaj 5.200 stotov V uradih proste cone že nekaj mesecev sestavljajo nekakšen seznam, po katerem naj bi se spoznala mesečna potrošnja v naši občini. Prav te dni je urad izdal poročilo o potrošnji kontingentov proste cone za prvih šest mesecev letošnjega leta. Kar se tiče živine in mesa, so v prvih šestih mesecih uporabili 5200 stotov mesa, od 20.000 stotov, ki so predvideni za celo leto. Masla m drugih masti .ie za celo leto predvideno 6000 stotov, od januarja do junija pa so uporabili 78 stotov za trgovine in 2545 stotov za industrijske potrebe. Poročilo govori tudi o potrošnji sladkorja in kave. Sladkorja so od 26.500 stotov, ki so namenjeni za leto 1959, v prvih 6 mesecih uporabili 15.300, od katerih 7000 v industriji. Kave 1900 od 3700 stotov, kolikor z-naša celoletni kontingent. V istem času so za indu-»trijske potrebe potrošili 214 stotov kakaa od 600 namenjenih za letošnje leto; 4147 hektolitrov piva od 7000; 50 od 70 stotov popra, 11.330 stotov železnih drogov od 22.000 za celo leto, lesa 8325 kubičnih metrov (od katerih 6875 za industrijske potrebe) od 25.000 kub metrov, lesa za kurjavo 37.000 stotov od 200 tisoč za celo leto. V prvih šestih mesecih tega leta pa niso izkoristili kontingenta brona, gumija za lakiranje, tipkarskega črnila, jeklenih cevi ter razne vrste barv. —€»-—• Kako dobili šofersko knjižico brez izpita Motociklistična federacija v Gorici, v katero sta vključena Vespa Club in Lambretta Club, obvešča motocikliste in motoskuteriste, ki imajo vozila že izpred 1. julija letos, o pravilih, ki omogočajo voznikom, da pridejo do šoferskih knjižic brez izpitov. Kdor hoče po tej poti dobiti šofersko knjižico, se mora vpisati pri FIM - Vespa Club v Tavernetti v Ul. Roma 2 najkasneje do 31. oktobra. Kdor se do tega dne ne bo prijavil, bo moral opraviti izpit. Vsi motociklisti bodo morali sporočiti svoj priimek in ime, kraj in dan rojstva, kraj stalnega bivališča, znamko vozila in evidenčno tablico. Vpis je brezplačen. Tu se lah. ko vpišejo motociklisti iz Gorice ter furlanskih občin. Nesreča trobentača v Verdijevem gledališču Predvčerajšnjim je prišla Gorico operetna igralska skupina Elvia Calderonija, ki nastopa v Verdijevi kino dvora- ni. Kot vsako dopoldne so tudi včeraj imeli skušnjo, na kateri so bili prisotni igralci in godci. Ko so nekaj po 13. uri končali, so se odpravili na kosilo. Tedaj pa se je pripetila nesreča 51-letnemu Do-menicu Janantuonu, ki igra v orkestru. Ker odra ni dovolj poznal, se mu je zdrsnilo in je padel v prostor pod odrom, ki je namenjen za orkester. Pri padcu se je potolkel po prsnem košu in se udaril nad desno obrvjo. Njegovi tovariši so brž poklicali rešilni avtomobil Zelenega križa, ki ga je odpeljal v bolnišnico Vit-torio Veneto, kjer so mu ran* obvezali in ga poslali domov. Ozdravel bo v 20 dneh. Janan-tuono, ki igra v orkestru trombo, je s tem zaključil svoje gostovanje v Verdijevem gledaliSču. Upamo, da njegova bolezen ne bo prikrajšala gledalce na užitku. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 16 stopinj ob 13.30, najnižja 6,8 stopinje ob 3.20. Vlage 93 odstotkov. pa je poudaril, da bo vprašanje prišlo na dnevni red bližnjega zasedanja odbora. Predsednik je rekel, da je odbor že pred leti spoznal koristnost igralnice v goriški pokrajini in je v ta namen že napravil prve korake, da bi dosegel pri vladi potrebno razumevanje. Vsa upanja so polagali v vladno odločitev glede prošnje Taormine, ki se je tudi potegovala za «Casino». Toda njena prošnja v Rimu ni bila uslišana. Po vodi so splavali tudi vsi upi, da bi se Gorici godilo bolje kot Taormini. Pozneje je odbor ustanove za turizem predlog spet pogrel. Sklical je sestanek, na katerega je povabil tudi kvalificirane predstavnike pokrajinske in občinskih uprav, da bi proučili vsa vprašanja, ki bi se pojavila z ustanovitvijo igralnice. Na tem sestanku je bila sprejeta neke vrste resolucija, v kateri so udeleženci sestanka poudarili, da ne izražajo mnenja ustanov, ki so jih predstavljali, ampak samo osebna prepričanja, ki ne vodijo do nikakih obveznosti. Sklenili so, da prepustijo odločanje o tem vprašanju predstavnikom pokrajinske uprave Izlet S. Gregorčiča v Anhovo ASK »Simon Gregorčiča vabi na mladinski izlet, ki bo v nedeljo 25. oktobra v Anhovo. Odhod iz Gorice ob 8. uri zjutraj izpred kavarne Bratuš. Vpisovanje na ZSPD v Ul. Ascoli 1. iiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMifimiiuaiiiUMiMiMiiiti iiiitmiiiiifitiifiiiiiiiiiftiitimiiiiiiiiiiiiuiiiiiitfiiiifimitiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiii Pismo iz Nove Gorice «Iskra» iz Kranja bo ▼ Šempetru proizvajala avtoelektrični material Že v prvi fazi izgradnje bo v obratu zaposlenih okrog 600 delavcev Razstava v Novi Gorici z naslovom «40 let KPJ» Vest o postavitvi velikega obrata tovarne »Iskra« iz Kranja v Šempetru pri Gorici, ki se je razširila te dni, je močno odjeknila po goričkem o-kraju, zlasti pa po Spodnji Vipavski dolini. V novem o-bratu se bo že v prvi fazi izgradnje zaposlilo okrog 600 delavcev, pozneje, ko se bo razvil do zamišljene velikosti, pa bo proizvajalo avtoelektrične potrebščine v Šempetru nad 1000 ljudi. Nastanek predvidenega obrata «Iskre» v Šempetru je v skladu z načrti za nadaljnji razvoj te. priznane tovarne, ki bo že letos proizvedla za nad 6 milijard dinarjev izdelkov, v naslednjih desetih letih pa naj bi proizvodnjo skoraj po-desetorili — dosegla naj bi vrednost okrog 50 milijard dinarjev. Ker bi povečanje tovarne v Kranju razen investiciji za tovarno terjalo tudi veliko denarja za nastanitvene in druge potrebe nove delovne sile, so se odločili, da bodo iz tovarne v Kranju izločili obrat avtoelektrike in za to panogo uredili nov velik obrat v Šempetru, kjer so na razpolago delovna sila in tudi že nekateri objekti, ki omogočajo, da se bo začela proizvodnja avtoelektričnih potrebščin že prihodnje leto. Ta odločitev je seveda sad prizadevanj okrajne oblasti v Novi Gorici, ki dela za to, da bi se to vse do osvoboditve zapostavljeno področje gospodarsko še hitreje razvilo. Kako velikega pomena bo ta obrat za Goriško najbolje kaže dejstvo, da bo njegova proizvodnja že v prvi fazi izgradnje dosegla vrednost 4 milijarde dinarjev letno, ko bodo lahko zaposlili predvidenih nad 1000 delavcev pa s* bo več kot podvojila. Nov obrat kranjske tovarne bo stekel prihodnje leto v prostorih šempetrske «Avtoobno-ve», katere oddelke bodo združili z »Agroservisom«, ki se ukvarja s skoraj enakimi posli kakor «Avtoobnova», namreč s popravili in obnovo vseh vrst motornih vozil. Kolektiva, ki sta pravilno dojela go- spodarsko upravičenost in koristnost postavitve velikega o-brata »Iskre« v Šempetru, sta že začela priprave za združitev, da bi omogočili čimprejšnjo preselitev obrata iz Kranja. Ta rešitev je mnogo boljša, kakor lani zamišljena ustanovitev podružnice Mariborske livarne v «Agroservisu» v Šempetru. Ze dober mesec poskusno o-bratuje v Novi Gorici — v za. časnih prostorih — tudi »Goriška modna konfekcija«, ki zaposluje že blizu 50 žensk. Lete trenutno delajo z lastnimi šivalnimi stroji. Imajo pa že odobrene devize za uvoz močnih sodobnih električnih šivalnih strojev «Necchi» in • Singer«. Računajo, da jih bodo dobili do konca leta in jih tudi montirali, da bo nova konfekcijska tovarna začela redno obratovati prihodnje leto. Tedaj bo zaposlila okoli 220 žensk. Z ustanovitvijo konfekcijske tovarne in obrata »Iskre« bo, kot vse kaže, zelo učinkovito rešeno tudi vprašanje zaposlitve žensk, ki bodo v teh dveh obratih lahko dobile tako delo, da bo ustrezalo njihovi fizični zmožnosti. jo je pripravil Inštitut za proučevanje zgodovine delavskega gibanja Slovenije. Razstavljenih je mnogo slik, preslikanih dokumentov, zemljevidov in grafikonov, ki ponazarjajo boj delavskega razreda pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije najprej za svoje socialne in politične pravice, oboroženo borbo proti okupatorjem in izdajalcem ter končno veliko delo in uspehe pri obnovi in izgradnji nove socialistične domovine. Tu močno izstopa tudi dejavnost in vloga Socialdemokratske stranke na Primorskem, ko sta aktivno nastopala zlasti I. Cankar in dr. Tuma, pozneje pa komunistične partije, katere idejna vodja na Goriškem in Tržaškem sta bila Ivan Regent in Jože Srebrnič. Omenimo naj še, da je bila v avli upravne zgradbe v Novi Gorici v nedeljo odprta ve-1 letke, lika razstava «40 let KPJ«, ki | Razstava je vzbudila že v prvih dneh zanimanje široke javnosti, saj se neprestano vrste obiskovalci, ki z zanimanjem sledijo dokumentom, ki nazorno kažejo vlogo, ki jo je v zadnjih štiridesetih letih imela komunistična partija Jugoslavije. Zelo slovesno je bil v nedeljo odkrit tudi spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju v Grgarju. Zbrani množici je ob odkritju govoril primorski pisatelj France Bevk. Orisal je boj slovenskega ljudstva in žrtve ki jih je doprineslo preden si je izbojevalo svobodo, ter svoj gospodarski in družbeni napredek. Kulturni del sporeda so izvajali domači pevski zbor, godba na pihala iz Anhovega, Sergej Ferrai, član Goriškega gledališča in učenci domače osem- J. J. in prizadetih občinskih uprav, kakor tudi trgovinski zbornici, ki so v prvi vrsti poklicani, da se za vprašanje zanimajo. Padec ženske v stanovanju Na sedež ZK je včeraj zjutraj ob 8.30 prišla 52-letna Catarina Rodella iz Standre-ža, Ul. Istria št. 7. Zena je čutila bolečine v desnem ramenu'zaradi udarca pri padcu v stanovanju. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v civilno bolnišnico, kjer so ji nudili potrebno pomoč. V javnem kopališču se mu je zdrsnilo V civilni bolnišnici se bo moral zdraviti 15 dni 66-letni upokojenec Salvatore Atzari s Korza Verdi št. 77. Možu se je včeraj zdrsnilo v javnem kopališču. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili zlom leve strani prsnega koša. KD------ DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoč: odprta lekarna Pontoni - Bassi, Raštel št. 26, tel. 33-49. Kino v Gorici CORSO: 17.00: «Nekomu ugaja toplo*. M. Monroe, T. : opereta «La zia Thomas - Scri- Curtis VERDI: 21.15 di Carlos, nelli. VITTORIA: 17.15: «Mladi gangsterji*. C. Allen, R. Welles. Mladini izpod 16 let vstop prepovedan. CENTRALE; 17.00: #Sramota na morju*. James Mason, D. Dandridge. MODERNO: 17.00: »Najbolj podlo izsiljevanje*. Poziv gimnazije v Idriji Mladina gimnazije v Idriji namerava odkriti spominsko ploščo vsem dijakom bivše realke in učencem drugih šol v poslopju realke, ki so padli v NOB. Prosimo vse svojce in znance, da sporočijo podatke o padlih na naslov ravnateljstva gimnazije. PISMA UREDNIŠTVU Prejeli smo: »V vašem cenj. listu sem pred dnevi bral, da se bo v kratkem sestal mešani odbor, ki urejuje vprašanja manjšin na italijanskem in jugoslovanskem področju. V tej zvezi bi rad omenil sledeče: Nisem šolan niti nisem poli- tik, da bi se spuščal v kake učene razprave, a toliko sem na tekočem, da vsaj približno vem za vsebino Posebnega statuta, ki je priložen londonski spomenici. Med obvezami, ki jih vsebuje Posebni statut, je tudi določilo, da bodo italijanske in jugoslovanske oblasti poskrbele za namestitev dvojezičnih napisov. Kako izpolnjujejo to obveznost jugoslovanske oblasti, ne vem, vem pa, kako je to rečjo na našem področju ali da točneje povem v vaseh zgornje tržaške okolice, kamor me vodi pot po vsakodnevnih opravkih. V domači Bazovici ni nikjer nobenega dvojezičnega napisa, čeprav je na križišču pred vasjo kup napisnih tabel z imeni krajev, kamor ceste oodijo. Bazovica pa je na tabli označena kot • Baso vizza* in pika. Podobno je v Padričah, Trebčah, na Opčinah, Proseku, Kontovelu in v Križu. Povsod samo table z italijanskimi napisi, nikjer niti enega dvojezičnega napisa, čeprav v vseh teh vaseh v veliki večini prevladujejo Slovenci. Znano mi je, da postavlja te tabele pokrajinska uprava ali pa neka druga ustanova, ki je označena z začetnimi črkami (CTI (op. ur.: CTl pomeni «Club Turistico Italia-no»). Rad bi vedel, ali za te ustanove ne veljajo določbe Posebnega statuta in zakaj ne? Opazil pa sem tudi drugo anomalijo, in sicer v zgoniški občini. Občinska uprava je po vaseh in na križiščih postavila kažipote in napise z dvojezičnimi krajevnimi imeni, ki so postavljeni vstran od ceste, medtem ko se tik ob njih blestijo veliki napisi s krajevnimi imeni v italijanščini. Vse hvale vredno, da je zgoniška občinska uprava poskrbela za dvojezične napise, ne morem pa razumeti, zakaj je pokrajina ali že omenjena ustanova »CTI« pristavila zraven še svoje, kot da občinski ne bi zadostovali ali kot da ne bi bili veljavni. In ker vem, k a- mm itiiiiiiiiiiiiiitiii 11111111111111111111 m m nit Protestni resoluciji tržaških ANPI in ANPPIA 20. oktobra se je na sedežu v Ul. Madonnina 19 sestal vodstveni odbor tržaške sekcije ANPI in proučil organizacijski položaj združenja ter sestavil načrt družabne dejavnosti v skladu s sklepi prve pokrajinske skupščine ter petega vsedržavnega kongresa, ki je bil v Turinu. Po obširni diskusiji, ki je sledila poročilu predsednika Poccecaia, je vodstveni odbor soglasno odobril resolucijo, v kateri izraža solidarnost Henriju Allegu in alžirskim domoljubom ter protestno resolucijo proti nameravanim jedrskim razstrelitvam v Sahari, ki jih bodo poslali francoskemu veleposlaništvu v Rimu. Zatem je odobrilo ti dve resoluciji tudi tajništvo tržaškega pokrajinskega odbora ANPPIA. e* ------ Skupščina PSI V petek 23. oktobra ob 20. uri bo v Ul. Mazzini 32 skupščina sekcije PSI »Bruno Buozzi*. Skupščini bo predsedoval član pokrajinskega izvršnega odbora. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmmnnmimmmmjm ko v javni upravi gledajo na vsako liro, tudi ne morem razumeti, zakaj dvakratni stroški! Mislim, da bi morali v mešanem odboru v Rimu razpravljati tudi o teh zadevah. Mi, tržaški Slovenci zahtevamo, da se obveznosti, ki sta jih s Posebnim statutom sprejeli italijanska in jugoslovanska vlada, spoštujejo, kajti po mojem mnenju je le od spoštovanja in izpolnjevanja sprejetih obveznosti odvisno sožitje obeh narodov, ki živita na tej in oni strani meje. Da je tako, naj omenim še tole: Ali lahko z zaupanjem gledamo v sedanjo upravo, ko pa iz dneva v dan občutimo na lastni koži, da nas postrani pogledajo, če hočemo uveljaviti naše pravice? Zahtevamo, da imamo imena naših vasi napisana tudi v slovenščini. Doslej nam jih niso dali. Kaj meni upravna oblast, da je s tem dosegla? Nedvomno je ugodila prenapetežem okoli •Lega na-zionale«, ki jim je vsak slovenski napis trn v peti. Toda sedanji oblastniki so lahko prepričani, da jih zaradi te-'ga tržaški Slovenci obsojajo: Zato, ker so pod vplivom pre-napetežev, zato ker ne spoštujejo sprejetih obveznosti in zato, ker nam kratijo naše najosnovnejše pravice. Ali potemtakem lahko govorimo o sožitju, ki si ga večina nas — Slovencev in Italijanov — res želimo?*- (Sledi podpis) 1 * v ■ ‘■;0 Včeraj so se iz poslopja v Ulici Milano št. 7*. -, vsi stanovalci. Kot smo že poročali, je to. P *siv Val alrtllU V ctlLl. IVUl oIUU *-C pUl ULdll) jv 0* , . J ker so bile stopnice v kritičnem stan ju t »JJVoz varnost, da se porušijo. Včeraj je lastnik s zau0i!. VdUiusi, Ud puiuatju. »tcinj J’'- . ^** J CI da bo stopnice popravil, kot mu to naiag* se bodo najemniki lahko ponovno vselili ' - ^ ........................................ Poziv univerzitetnih študentov tržaški javnosti im ........ l‘aii Zaradi pomanjkanja sred** preti tržaški univerzi za^ Študenti zahtevajo tudi podporo tukajšnjih oblasti in gospodarstvenik^ Iz koprskega okraja V Piranu proslavljajo prvi občinski praznik Občinski ljudski odbor v Kopru je potrdil perspektivni načrt razvoja turističnega središča v Ankaranu V Piranu so ves teden prireditve v okviru proslave prvega občinskega praznika. Ta praznik so razglasili v spomin na ustanovitev prve pomorske čete IX. korpusa, ki je med osvobodilnim bojem delovala ob istrski obali in je imela velike zasluge za osvoboditev tega področja. Ker gre za prvi občinski praznik, so Pirančani dali temu dogodku še poseben pomen. Višek prireditev bo 24. in 25. oktobra. Takrat pričakujejo prihod prekoocenske ladje »Piran* v matično pristanišče. To ladjo so zgradili za podjetje »Splošna plovba* na Japonskem in ima 16.000 ton nosilnosti. Qb prihodu ladje bo slavnostna seja občinskega ljudskega odbora. Razen tega imajo v načrtu slavnostno akademijo v gledališču Tartini v petek zvečer ter številne športne in kulturne prireditve. Glavna proslava pa bo v nedeljo dopoldne na Tartinijevem trgu v Piranu. Množičnega zborovanja se bodo udeležili delovni kolektivi iz vseh obalnih mest in iz notranjosti. Povabili so najuglednejše zvezne in republiške predstavnike. Pričakujejo, da bo na zborovanju govoril dr. Marijan Brecelj. Od večjih prireditev naj o-menimo še razstavo »Razvoj pomorstva* na kateri bodo razstavili nekatere doslej še neobjavljene dokumente o razvoju slovenskega pomorstva in splavitev novih ladij-teglenic v piranski ladjedelnici. * # * Občinski ljudski odbor v Kopru je na zadnji seji potrdil perspektivni načrt razvoja turističnega sodišča v Ankaranu. Obširno smo o tem že poročali v našem dnevniku, naj omenimo le to, da bodo v celoti preuredili vso obalo Med Ankaranom in Lazaretom. Središče bo moderni hotel Turist, okrog katerega bodo zgradili trgovine, obrtne delavnice, prostor za parkiranje in drugo. Center bodo urejevali z zevznimi in republiškimi sredstvi, Vprašanje novih taks za študente, ki obiskujejo tržaško univerzo, ter vprašanje univerze sploh, je postalo ponovno pereče. Na kratko smo že omenili, da so to vprašanje načeli tudi na zadnji seji tržaškega občinskega sveta ter da je v zvezi s tem poslanec KPI Vidali postavil vprašanje ministru za javno šolstvo. Znano je, da so univerze po vsej državi v križi. Pri nas pa je treba k temu dodati še spor, ki je nastal med univerzo in študenti, ko so jim naložili novih 2000 lir takse, ker je vladni generalni komisariat znižal izredni prispevek za 35 milijonov lir. Omenjena taksa naj bi bila »prispevek za ogrevanje* univerze. Proti temu so seveda študentje protestirali, hkrati pa načeli še razna druga vprašanja, ki čakajo rešitve. Študentje na pr. že dolgo let čakajo na dograditev študentovskega doma, ki bo služil zlasti za študente iz drugih pokrajin, to je iz goriške in videmske. Sedaj hodi vedno več teh študentov raje študirat v Padovo, kjer so lažji pogoji za nastanitev in tudi za prehranjevanje. S tem pa se povzroča nazadovanje tržaške univerze, ki bi morala biti naravno središče za vse študente tako imenovane dežele Furlanija-Julijska krajina, ki pa 'je seveda še stvar bodočnosti. Vsekakor pa je v okviru te bodoče dežele tržaška univerza edina. Omenjeni dom bi bil moral biti dograjen že leta 1955; potem so rekli, da ga bodo izročili njegovemu namenu že letos v oktobru, sedaj pa pravijo, da ne bo pred aprilom leta 1960 nič. No, da bi se zdelo, da so bile obljube izpolnjene res v oktobru, je državni tehnični urad predvčerajšnjim izročil dom univerzi, ki pa ga bo morala šele opremiti. Prav tako ji je izročil poslopje inštituta za fiziko in hidravlični laboratorij, ki pa se vedno čakajo na električni in vodovodni priključek. Poleg teh materialnih težkoč so še druge. Čeprav že dalj časa obstajajo tu farmacevtska fakulteta, tečaj za elektronsko tehniko in tako imenovani «8nagistero», pa še niso juridično priznani in preti nevarnost, da ne bodo doktorati na njih pravno veljavni. Končno že dolgo zahtevajo tudi ustanovitev medicinske fakultete, ker morajo hoditi študentje medicine študirat v Padovo in še dalj. Člani predstavniškega organa in tribun so seveda že na raznih mestih intervenirali za rešitev vseh teh vprašanj. Bili so tudi pri dr. Palamari v zvezi s skrčenjem izrednega državnega prispevka, pa niso naleteli pri njem na razumevanje za svoje potrebe, saj jim je baje celo rekel, da je treba nameniti del sredstev tudi drugim kulturnim ustanovam, kot na primer »Legi Nazionale*. Ko so mu omenili, da «Lega» ni kulturna u-stanova, marveč politična, jim je, kot se zdi, dejal, da opravlja ta ustanova važno kulturno poslanstvo za asimilacijo drugorodcev, pri čemer naj bi omenil tudi, kako razni iredentistični junaki nosijo imena tujega izvora ter gre zasluga za njihovo kulturno a-similacijo ravno Legi. Tribunat je opozoril javno mnenje na vprašanja univerze tudi z lepaki, ki so jih predvčerajšnjim nalepili številne po mestnih ulicah V teh lepakih poudarja, da se je finančna kriza, ki so rektorji italijanskih univerz opozorili nanjo že leta 1957, tu še bolj zaostrila zaradi znižanja izrednih prispevkov komisariata. Predstavniški organ študentov meni, da je njegova dolžnost opozoriti prebivalstvo na težkoče tržaške univerze, najvišje kulturne ustanove v našem mestu. Sola, posebno pa univerza, prilagojena sedanjim zahtevam, bi morala biti v demokratični državi v perspektivi obnove glavno gibalo nujnega kulturnega, socialnega in gospodarskega razvoja ter širšega demokratičnega, moralnega in družbenega napredka v državi. Študentje se strinjajo z ministrom za prosvčto, ki je v aprilu na vsedržavnem univerzitetnem kongresu dejal: «Med vsemi naložbami, ki so sedaj možne v naši. državi, je z gospodarskega stališča najbolj koristna naložba za javno šolstvo, kajti proizvodnost dela ni odvisna le od stopnje specializacije, marveč tudi od kulturne ravni.* Tržaška univerza pa ima tudi nalogo, da v skladu z interesi bližnjih pokrajin pripravlja vodilni razred vse dežele, katera naravno teži na tržaško univerzo in ki si še ni popolnoma opomogla od gospodarskega zastoja. Lepak opozarja nato, da je sploh nastalo vprašanje rednega delovanja univerze in možnosti za potrebe didaktične in znanstvene prilagoditve modernim zahtevam. Zaradi tega se morajo za dosego rednega in nepretrganega finansiranja naše univerze zavzeti tudi krajevne ustanove in gospodarstveniki vse dežele. Končno zahtevajo študentje spopolnitev univerze in juridično priznanje že omenjenih fakultet. Lepak tudi navaja, da so se P"dr5pl» dentov m J° pSL ska gibanja ^ ^ KD in PRI jw misiji Delavs in Delavske.^^ Potrjen« ^ i talu in ^ Mie‘ ’■ S Prizivno so jjjk k razpravljalo < r0 Je ba ulice CJ v r0 je, °u, {/lic* y Console >z <*)•,! 2,. ki ga je k>-* . je ‘TJintif pestnico, ki . Jjtj 70.000 lir ter* ^ dne izrabil P s[$ zapestnico in . z>&°4 To mu m jj K* je lotil še d U slednje le‘° je ^ ^ Schera, d® i*i V* denarja, ke )# mora Prod®i>>'di mora Prou" -i n1 ( 0 v Ulici Giul>a« pM \ la risorta* jj#to rj V buje denar. ^ joj tretjo žrtev. «, £ HCI.JV , s ril s tem, j ril s tem, ima velike Pgaitty 4^ »turi. Dan« ^ ^ _ inte _ ijcfh tv« reč* želel d°J,'j}1 jd dajo alkohol’ c/ ^ pal, da mu pni, , r' w ea‘. Pa .Točile> t prošnjo PoS° Čitojte in MU predvaja danes 22. t. m. z začetfc°m barvni film: u«irv ni mili« | »a «Portugalske pefl j (Le lavandaie del Portoga Igrajo: JEAN CLAUDE PASCAL, NON. PAQUITA RICO, Iv LAUR lle sodelovanja 'otrebne so nove /«pogoj za nadaljnje povečanje trgovinske 'ave med Italijo in Jugoslavijo (04 ®ašega dopisnika) RAD, oktobra. — *(WJa je v doseda-i ,i„radarskem razvo- feTiil.7 Primei"i z držanj, katerih gospodarski M_------------ •toieim, j Povojni enak tsšuito^’ “^gla izvrstne •Ho UsPehi so bili ,ecJi od (uto pričakov anih, ii s, .Področju industrij-!;e vi1Hnetijske proizvodih,, .na Področju trgo-{•snistv—^ztnerLjave z ino" Zunanja trgo > , ijštvj i!??llstri.je in kme- l^( We^ava Je bila, m* MATA ki . ■‘•J U' Ali XVI11 C- Mri 'Starih izvoženi iz--j^tvarjala neob-%tva b°trehna devizna ^ tem Za Pogrebe uvoza. ;-%vali 30 J uvozu prekati in mdustrijski iz-Ja .^oprema, v izvozu 'ik^Da hrambeni artikli, hinsti? • ^ruktura tudi %, k umenjave z Ita-ftestu v . danes na prvem Vlij *, Jugoslovanski zu-S Največji del 'onl° industrijski Kl" mu “voza v Italijo :mbem artikli. ®ski stiki “% j^T1 SUki med Do , .Jugoslavijo so , rešitvi tržaškega Nsebnil naS1o razvijali. L^iavo ?a . trgovinska iz- se je iz leta v leto f-annnivo pa ie, da Navt na trgovinska secih wv Prvih šestih fv dolan0^ za 8-9 inJ Jev- oziroma za ► ktiip 1 ■ manjša od lan- i? WtiuenTjatve v pr' ? v „. JU- Letos, nam- iz Italije . ,-uuJCL d°bave po spo-A ts ? Posebnih doba- wbil v 1958 letu larti asno se je za- . Sam!1ne slabe le- ^ m- isal izvoz kme-Phdeikov. S eranHka zelJa in Sizm-J, da se trgovin-- »a Poveča. Po larsu, jugoslovanskih ^e drogov so za l ie ^ ®*°znosti. Potreb-tie. »oSPftevati realno C^T^di vedno bolj ^rnw?acih Potreb v ČS Z h . artiklih in navoja industrije :ASl<’v“r,!kc “■ poffiSS? no “^Ustrijskih izdel-le Ta 0za-r^lembO StPUk' J ting°dna v ia Je Posebno j loL.^ko , trSovini z Ita-„tavzemajo v le-li^ijsb°®b v Italijo 1 Im °dst ^lzdelki samo ' hS, 82 9 ®®dtem ko od- aw^S^' na Pre" A V i,v in hrano -Ao n av°zu iz Italije 1' r^eiki 92°qtno industrij- “Hst n u " uvoza j/ili. • Prehrambeni avjja ie zainteresi- UvozaVe^'nie italijan-%fisko Posebno za in-» v ^fmo. Ce je \*!aria ^ ^meri zain- V a§osi Zvečanje iz- Nti se mo: Pov, ecanPot'a in načini >rv„i lZV07Q irrrlol- • KSOsloVancl °Za 1Zdel’ ‘tsk k brišn^ mdustri- kV jjb gOsrinrf U JUgOSlO- W br ita?P rskih kro-Sii^deiki Janski kupci j Jugoslovanske « ^PKstrije, .stroje-t 'e d ^Posebno pa indu. našli števil- ?i"!> 52?«™» r» Ije^elkov du_. rndustrij- rvv ij- IKSSlU ' ,, bi bilo, po (fto 6darstve^Pslovanskih ‘KNti nok°V- Potreb-4!:ke>ia in P ,e oblike so-' l\^ožbosti koristiti ve-Ska ’ ki jih nudi % zadou kooperacija, eb Vrip J vi doma- I V slninnnm ha y..skupnem -ki.v.! rzkoriscene breteln Je bila ia a zh° omejena ihdusbavo iugoslo-ločenih V tistih de- ki končnih iz- s, ibdušLiJe Jugoslo-fiati r7f nia pričela tailJanfko0sP°vi kup- iDva^jpske licence.UV gospodar- » bo. „ Pfra°, v ifpdii0. da je Cfskbiedsebni esu razši-ko» kpibnsko beračijo "m, ""mm «eno- spre- ^' linica papirnice Melika s ,‘^kc A 2 bo n,velll'a sušoška FNo ^emb P^znovala leta datum ____ X «a*tV7e- Tovarna \ “ega dPo Proizvodnji Uve Tovar 140- #.'• ;lP,8igovefisaretnega pa- *V t>abi1’0van*gaapiria. dahe V, Cel la »mdiiske- Da t2negar - najfineisih J? bodn* paP*ria. Toti \Ni>>dran Pribodnjem ’ WVv°dni, !*'. tako da se ].'#v ‘hto. SedaiVigni!a 7a 30 aJ znaša 4000 meniti v dejansko «oboje-stransko», t.j. omogočiti tudi jugoslovanskim tovarnam, da s svojimi izdelki sodeluje v proizvodnji italijanske industrije, bodisi v njeni proizvodnji za domače tržišče, bodisi v proizvodnji za druga tržišča. S tem bi se povečal jugoslovanski izvoz v Italijo in ustvarila materialna osnova za ustrezno povečanje uvoza iz Italije. V kratkem bo prišla v Jugoslavijo delegacija italijanske Confindustrie, ki bo obiskala razna jugoslovanska industrijska središča in se seznanila z proizvajalnimi možnostmi jugoslovanske industrije. Jugoslovanski gospodarski krogi menijo, da je to ugodna priložnost, da se vsestransko prouči vprašanje industrijske kooperacije, posebno pa možnost u-deležbe jugoslovanske industrije v proizvodnji italijanske industrije in skupnega nastopa na tretjih tržiščih. BOZO BOŽIC ■M: m vm-m «General della Rovere» je stanoval tudi na Opčinah pri Skerlavajevih V njihovo vilo se je Bertoni z ženo in hčerkama vselil na podlagi odloka o rekviziciji - Izdajal se je za plemenitaša in polkovnika ter Badogliove- ga prijatelja - Trdijo, da je bil zelo podoben De Sici V Benetkah domnevajo, da „general** ni bil ustreljen Italijanski pesnik Salvatore Quasimodo, ki bo danes prejel letošnjo Nobelovo nagrado za književnost TRST, 21. — «General Della Rovere« je prebil svoje zadnje mesece na rvobodi v Trstu. Na matičnem uradu je zabeležena tudi njegova osmrtnica, ki nosi seveda njegovo pravo ime: Giovanni Bertoni, star 50 let, iz Alessan-drie, poročen z Dolores Vol-tan. Pod «vzrokom smrti« pripomba; ustreljen od Nemcev. Datum ustrelitve: 12. julij 1944; kraj, Cibeno, naselje v bližini Carpia. V Milanu naj bi živeli dve njegovi hčerki: Maria Dolly in Ubalda Emilia, od katerih ima prva 20, druga pa 16 let. V istem mestu naj bi tudi vložili prošnjo za priznanje pokojnine po smrti njunega očeta. In vprav zaradi te prošnje so se novinarji zanimali za življenje njunega očeta in tako odkrili, da je Giovanni Bertoni odpotoval iz Trsta, da bi kasneje postal «general Della Rovere« in končal pod nacističnimi kroglami. V Trstu se ga še dobro spominjata Marija in Justina Skerlavaj, sestri, pri katerih je stanoval na Opčinah. Iz njunega pripovedovanja se nam pojavi podoba starejšega zelo elegantnega in vljudnega gospoda, ki je stalno nosil monokelj. «Zdelo se ti je, da vidiš De Sico«, pravijo tisti, ki se ga spominjajo. Mnogi so ga takrat nazivali z markizom ali polkovnikom, nekateri pa celo zatrjujejo, da so že takrat slišali ime Della Rovere, ko se je govorilo o Bertoniju. Giovanni Bertoni je prišel v Trst na spomlad leta 1943. Prihajal je iz Trevisa, kjer so mu izdali osebno izkaznico. V Treviso pa je prišel iz Bruslja, od koder so ga poslali v Italijo po nalogu italijanskega zunanjega ministrstva. V Trstu si je Bertoni našel najprej skromno sobo pri družini Vascotto na Viale ITAnnunzio št. 9. Tam je nekaj časa stanoval skupno s svojo ženo Dolores Voltan iz Reggio Emilie in hčerkama Mario Dolly, ki se je rodila leta 1939 v Bruslju, in Ubaldo Emilio, ki se je bila pred nekaj meseci rodila v Trevisu. Toda kmalu je zapustil Letošnjo Nobelovo nagrado za književnost je prejel italijanski 99 Pesniki so bili vedno na strani pravice - tolmači prave vrednosti svobode66, piše letošnji Nobelov nagrajenec v svoji knjigi „Discorso sulla poesia66 RIM, 21. — Kot je nocoj sporočil radio, je Švedska a-kademija dodelila letošnjo Nobelovo nagrado za književnost italijanskemu pesniku Salva-toru Quasimodu. Vest bo jutri uradno sporočil preko švedskega radia po 15. uri popoldne tajnik švedske akademije Anders Osterling. Salvatore Quasimodo se je rodil na Siciliji v Siracusi leta 1901, toda njegova družina se je kmalu nato preselila v Mesšino, kjer je Salvatore o-biskoval tehnično šolo. Sam pesnik pravi, da je že z osmimi leti rad čital Danteja in Leopardija. Kljub temu pa je nadaljeval tehnične šole v Rimu z uspehom. Istočasno se je sam učil še latinščine in grščine in se opredelil za pesništvo. Bil je pod vplivom, ki je tedaj prevladoval, v prvi vrsti Ungherettija in Mon-taleja. Prve njegove pesniške zbirke so izšle pod naslovom ((Vode in zemlje« (1930J, «Potopljena oboa» (1932), eVonj eu-kaliptusa in drugi verzi» (1933). Novo razdobje v njegovi poeziji pomeni pesniška zbirka «Erato ed ApoVion», ki je izšla leta 1936. Z njo se je približal grškim lirikom,' kar je storil v še večji meri s knjigo «Poesie» leta 1938 in z zbirko «Grški liriki» leta 1940 ter končno z zbirko pesmi «In hitro nastane večen leta 1942. Zlasti zadnja svetovna vojna 2 vsemi svojimi grozotami je našla odmev — globok in tragičen — v tem velikem sodobnem italijanskem pesniku, v poemi «S tujčevo nogo na srču», ki je bila objavljena leta 1946. Nato so sledile še tri knjige pesmi «Zivljenje ni sen» 1949, nPonarejeno in pravo zelenje» leta 1953 tet «Zemlja brez primeren, ki je izšla lani. V tej dobi se je približal Shakespeareu, ki ga je tudi prevajal. Med temi prevodi se zaradi svoje dovršenosti omenja zlasti prevod eRomea in Julije» ter številnih sonetov. Prevajal je tudi druga klasična dela tiCvei georgikn (1942), «Iz Odisejen (1946), «Kralj E-dipn (1947), «Ka tulove pesmi« (1956), sAntologija Palati-na» (1958). Leta 1953 je napisal sDiscorso sulla poesia«, v kateri je obrazložil, kaj misli pod asocialnostjo poezijen: «Pesniki so bili vedno na stra- ni pravice: tolmači prave vrednosti svobode,« Salvatore Quasimodo živi v Milanu, kjer poučuje na konservatoriju ((Giuseppe Verdin italijansko književnost Dopisniku ANSE je sinoči izjavil: ((Novico sem sprejel z normalno mirnostjo, ker sem vedel, da imam proti mojemu duhovnemu položaju v evropski poeziji hude nasprotnike. Moji nasprotniki, t. j. drugi kandidati, so imeli visoko ceno in jaz sem bil v tem boju sam. Cast tega priznanja'švedske akademije gre v več sme- ri in zadeva predvsem vprašanje najglobljega nemira sodobnega človeka, ki je bil v središču mojega pesništva.» S Quasimodom je italijanska književnost prejela že četrtič Nobelovo nagrado: prvi jo je prejel Giosue Carducci leta 1906, sledila je Grazia Deledda leta 1926 in Luigi Pirandello leta 1934. Leta 1906 je prejel Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo še italijanski zdravnik C. Golgi. Naslednje leto pa je prejel Nobelovo nagrado za mir Italijan E. T. Moneta. Tudi leta 1909 je bila Italija na vrsti: nagrado je Caryl Chessman vnovič ušel smrti (Nadaljevanje * 3. strani) imeli za to razumevanja in so smrtno obsodbo potrdili. Chessmanov odvetnik je nato ponovno vložil priziv, Chessman sam pa je v skrajnem trenutku prosil guvernerja Edmunda Browna za pomilostitev. Čeprav je ameriško sodstvo že priznalo vrsto krivičnih obsodb, se guverner za to ni zmenil in je prošnjo za pomilostitev odbil. Chessmanova obramba še ni klonila, posebno ker so se za Chessmana zavzeli še mnogi ameriški vidni javni delavci, med katerimi tudi Eleonora Roosevelt, Aldous Huxley, Harry Golden, Ray Bradbury in drugi. Na svoji strani ima Chessman tudi velik del ameriškega javnega mnenja, posebno žensk, ki so deloma krive njegove obsodbe. Verjetno so ameriške ženske danes pod drugim vtisom kot so bile pred 11 leti. Tedaj »o se bale za nedolžnost svojih hčera, toda v 11 letih, od Chessmano-ve prve obsodbe, je skozi a-meriška sodišča šlo že 700.000 mladih ameriških deklet in mladeničev, bolje dečkov, ki so bili obsojeni zaradi kraje, ropa, umora, posilstva in vseh onih zločinov, ki so blizu zločinu, ki se pripisuje Carylu Chessmanu. Prav zares ni več tako važno, kako bo to javno mnenje vplivalo na odgovorne ameriške kroge. Morda jutri Chessman ne bo šel v plinsko celico in bodo njegovo smrtno obsodbo spremenili v dosmrtno ječo, morda se bo ta čudež zgodil v zadnjem trenutku, morda pa ga jutri zvečer že ne bo več med živimi. Toda Chessman je v svojih desetih letih, ki jih je pretil v »celici smrti« že tolikokrat u-mrl, V desetih letih so iz sosednih celic odpeljali v plin- | ' k*I ; % : mmnčirn V Severni Italiji že več dni razsaja hudo neurje, zlasti ob Ugurski obali. Nad Genovo se je utrgal oblak in nastale so velike poplave, tako da se je nekaj stavb podrlo. Eno izmed takih stavb vidimo na gornji sliki sko celico ali na električno stolico že veliko njegovih tovarišev iz zapora in z vsako usmrtitvijo je tudi Chessman nekoliko umrl. Zato ni nič čudnega, če je predvčerajšnjim novinarjem izjavil, da bo bolj zadovoljen, če ga bodo usmrtili, kot pa če bi mu smrtno kazen spremenili v dosmrtno ječo. Ta smrt pa vsekakor bi ne bila več potrebna, niti bi ne bila na mestu. Napake smrtnih obsod se po plinski celici ne dajo več popraviti. Enemu od svojih odvetnikov, gospe Rosalie Asher, je Chessman izjavil včeraj, da je njegova želja, da njegovo truplo sežgejo in pepel razpršijo. Te njegove želje pa ne bodo mogli izpolniti, ker zakon prepoveduje razpršitev ostankov. Rosalie Asher je po drugi plati izjavila, da bodo Chessmanove ostanke položili v neki mavzolej. Gospa Asher je tudi sporočila, da jo je Chessman pooblastil, da po njegovi smrti podpiše nekatere pogodbe za kinematografske pravice glede zgodovine njegovega življenja. V poslednjem trenutku ao napravili še dva poskusa, da bi vrhovno sodišče odložilo izvršitev kazni. Sef obrambnega kolegija odv. George T. Davis se nahaja v New Yor-ku, kjer pričakuje odločitev predsednika vrhovnega sodišča Williama Douglasa glede zahteve po odložitvi, kar bi omogočilo nov priziv. Odv. John Thomey iz San Joseja pa tudi akuša doseči, da se odloži izvršitev kazni, da bi Chessman mogel pričati na razpravi proti človeku, ki ga dolžijo, da je skušal pretihotapiti Chessmanovo knjigo iz zapora San Guentin. Nocoj je Chessman sprejel v zaporu S. Quintin novinarje. Dejal je, da je imelo svetovno javno mnenje precej vpliva na sklep vrhovnega sodišča. »Sicer pa me je novica pustila popolnoma hladnega. Nato sem nenadoma razumel, da bo petek zame trd delovni dan namesto, da bi bil zadnji dan mojega življenja. Dokumente za vlogo, ki jo bodo moji odvetniki vložili 3. novembra, imam že pripravljene«. Po zadnjih vesteh trdijo Chessmanovi odvetniki, da je obsojenec pridobil vsaj dve leti na času, pa čeprav bi se zgodilo, da vrhovno sodišče njihovih razlogov ne bi upoštevalo. Trdijo namreč, da bosta potekli prej dve leti, kot bo določen nov datum za usmrtitev. prejel slavni Guglielmo Marconi za fiziko, leta 1938 pa — prav tako za fiziko — En-rico Fermi. Nobelova nagrada je bila u-stanovljena leta 1895. Ustanovil jo je švedski kemik Alfred Nobel, ki je izumil nitroglicerin kot eksploziv. Nagrada se deli vsako leto na pet delov: trije deli za nagrade kemikom, fizikom in zdravnikom ter fiziologom, četrti del književnikom, peti del pa tistemu, ki je največ storil za bratstvo med narodi in za mir. Lani so prejeli Nobelovo nagrado sovjetski fiziki Serenkov, Tam in Frank, angleški fizik San-ger, ameriški zdravnik Beardie Tatum in Sedeberg, Boris Pasternak za književnost in belgijski duhovnik Domini que Georger Pire za mir. skromno stanovanje na Viale D’Annunzio. Tudi tu se ga spominjajo kot vedno elegantnega in prijaznega gospoda. V vilo sester Skerlavaj na Opčinah je Bertoni prišel na podlagi dekreta o rekviziciji. Ko ga je pokazal lastnicam, je na rokah nosil bele rokavice, na obrazu pa mu je poigraval prijazen nasmeh. Vila je bila v slabem stanju; manjkala je luč, voda in plin; pohištva je bilo malo. Toda Bertoni je zadevo kmalu uredil. Sestri Skerlavaj se tega zelo dobro spominjata; nekaj vojaških avtomobilov je pripeljalo v vilo dragoceno pohištvo, preproge, slike. Tudi vodo in električni tok so napeljali iz bližnje vojašnice. Zdelo se je, da je Bertoni imel velik vpliv na vse vojaške oblasti področja. Na Opčinah je živel le nekaj mesecev. V pogovoru z nekaterimi osebami so izvedeli, da se je on izdajal na polkovnika, plemiča, Badogliovega prijatelja in da je zbežal iz nekega koncentracijskega taborišča, Z Opčin je Bertoni od časa do časa odhajal s svojim avtomobilom za nekaj dni. Ko se je vračal je vedno pripeljal s seboj številne kovčke, o vsebini katerih se ni nikoli nič zvedelo. Proti koncu avgusta 1943 je nenadno izginil. Kmalu nato so izginile tudi žena in hčerki. 31. avgusta so časopisi objavili vest iz Benetk, da so aretirali neko čudno osebo, ki se je izdajala za markiza, generala, inženirja, političnega preganjanca in celo za atentatorja na Mussolinija. Njegovo zadržanje je bilo mirno in elegantno, s seboj je imel nekaj let starega otroka, in je pripovedoval, da je vložil postopek za ločitev od žene. Slo je za Giovan-nija Bertonija. Aretacijo je povzročila tržaška kvestura, kateri so predložili vrsto o-vadb proti Bertoniju zaradi številnih goljufij in prevar. Med oškodovanci je bila tudi «Acegat», nekaj občinskih u-radov in mnogi Tržačani. Bertonija so prepeljali v Trst, v zapor Coroneo. Cez nekaj časa pa so ga poslali, v Milan, v tamkajšnje zapore San Vit-tore. Od tega trenutka se začenja pustolovščina »generala Della Rovere«. Iz Benetk pa poročajo, da je policija pregledala spise Gio-vannija Bertonija, iz katerih je razvidno, da je neapeljska pretura poslala 1949 . 90 dve zaporni povelji proti njemu: prvo zaradi tajnega pobega čez mejo, drugo pa zaradi zlorabe naslovov in funkcij. Policija dvomi, da bi bil ((general della Rovere« usmrčen, ker je neapeljska pretura nato poslala leta 1951 in 1952 dve o-krožnici na vse kvesture, s prošnjo, naj iščejo Bertonija. Iz vsega tega sledi, da je lažni ((general della Rovere« pobegnil čez mejo in si prilaščal razne naslove šele po datumu, ki se navaja kot datum njegove ustrelitve. Trdi se, da bo vsa zadeva pojasnjena šele tedaj, ko bo preiskava zaključena in ko bo neapeljska pretura poslala vse potrebne informacije o Giovanniju Bertoniju, ki so jih zahtevali iz Benetk. «»---------------- Danes se začne znameniti proces zaradi praška «Baumol» PARIZ, 21. — Jutri se bo začela sodna razprava zaradi strašne tragedije, ki jo je povzročil prašek za novorojenčke »Baumol«, ki je pod leti povzročil smrt 69 otrok. Na zatožni klopi bo en sam obtoženec: Jacques Cazenave, ravnatelj farmacevtskega laboratorija v Bordeauxu, Cazenave je namreč takrat začel prodajati prašek «Baumol». Formulo za izdelavo je dobil iz nekega pariškega laboratorija, ki je bil v hudih finančnih težavah. Apotekar iz Bordeauxa je izdeloval vsak mesec eno tono tega praška. Osebno je pripravljal podlago po predpisani formuli, njegovi sodelavci pa so dodajali talk, tako da je vsak prašek vseboval dejansko 97 odstotkov talka. Predvideva se, da bo proces trajal več kot mesec dni. Za pripravo procesa so opravili več preiskav, obdukcij, okrog 80o kemičnih analiz in okrog 40Q0 študij o arzeniku, BEOGRAD, 21, — Podpredsednik y,lade in zunanji minister Afganistana Ali Sardai Naim Kan, ki je sinoči na vabilo jugoslovanske vlade prispel v Jugoslavijo, je obiskal danes podpredsednika zveznega izvršnega sveta Eidvarda Kardelja. Državnika Jugoslavije in Afganistana sta v daljšem prijateljskem razgovoru razpravljala o vprašanjih skupnega interesa. ‘SL MN Predsednik začasne alžirske vlade (levo) se pogovarja z maroškim kraljem Mohamedom V. Ferhat A bas je pred kratkim izjavil, da Je pripravljen na pogajanja s francosko vlado in da kraj pogajanj ni važen llllillllllllllllIIlllllllIIllllllllll1111(1111,11 H,,,, lllimillllHMIIIIIIlIHIIIIIIIIIIIIIIIIIinilHIIIIIIIIIIIIIinHIIIIIIHIIIIIHIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIIIHIHIIHI Z Mario Gabriello Savojsko ne bo nič! Perzijski šah se bo zaročil s študentko Farid Diba Gre za hčerko nekega bogataša iz Azerbajdžana Zaroko bodo uradno objavili 27. t. m. TEHERAN, 21. — Vse kaže, da z zaroko in poroko perzijskega šaha z Umbertovo hčerko Mario Gabriello ne bo nič. V Teheranu pravijo, da je zelo verjetno, da bo perzijski dvor 27. tm. uradno objavil, da se je perzijski šah zaročil z 22-letno študentko Farid Diba iz zelo bogate družine iz Aserbejdžana. Predstavnik dvora na zadevna vprašanja sicer ni hotel odgovarjati, toda dobro obveščeni krogi poudarjajo, da ima mlada Farid Diba vse, kar je potrebno, da lahko postane ša-hova žena. Pred kratkim se je vrnila v Teheran iz Velike Britanije, kjer je bivala več let. Njeni starši ao bogati ve. leppsestniki in pripadajo starodavni dinastiji Kadjar. Hkrati pa pripada rodbini Mosa-dek, iz katere je tudi bivši predsednik vlade. Njen oče je že umrl in Farid Diba nima ne sestre ne brata. Njen Stric pa je pobočnik perzijskega šaha; neki drugi stric je lastnik enega največjih hotelov v Aserbejdinna, Errol Flynn m njegova oporoka Pokojni slavni ameriški igralec Errol Flynn je večji del svojega imetja zapustil svoji tretji ženi igralki Patri-ce Wymore. Oporoko so odprli včeraj na pristojnem sodišču. Pet tisoč dolarjev je zapustil očetu in pet tisoč materi, ki bosta lahko stanovala do smrti v njegovi hiši v Port Antoniu na Jamajki. Svojemu sinu, ki ima 17 let in ki živi na Floridi, je zapustil prav tako 5.000 dolarjev za njegove »osebne potrebe«. Po deset tisoč dolarjev je zapustil vsaki hčerki — Rory, ki ima 12 let in Deidre, ki ima 14 let ■— za njuno vzgojo. Mladoletna Miss Be-werly Adland, ki je bila v zadnjih dveh letih vedno v njegovi družbi, v oporoki ni omenjena. Po neuradni oceni znaša vrednost imetja pokojnega igralca več kot 100.000 dolarjev. Princ in Dawn Addams Rimski patricij Don Vittorio Massimo princ di Roccasecca dei Volsci je tožil svojo ženo Dawn Addams, da bi dosegel «osebno ločitev« zaradi njene krivde. Včeraj je bila ponovna razprava pred civilnem sodiščem in patricijev odvetnik je pokazal sodniku tudi sliko v francoskem časopisu «Cinemonde», kjer so objavljene fotografije angleške igralke Dawn Addams v družbi z «novim zaročencem«, ki naj bi bil George Ce-ko. Slikala sta se že spomladi leta 1958, ko je prišlo do prvih nesoglasij med patricijem in igralko. Nemorala pred sodiščem V februarju je milanski Časopis «11 Borghese. obj^il na naslovni strani fotografijo pod naslovom »Dvojčki rock and. roli 1959., Na sliki ste bili naslikani dve dekleti v nedostojni obleki. Zaradi tega je odgovorni urednik prišel pred sodišče, ki pa ga je oprostilo. Tudi založba, ki je objavila knjigo »Sensualita criminale* je bila pred sodiščem oproščena. Njen lastnik je bil obtožen, da je objavil fotografijo in naslove, ki žalijo moralna čustva. Marisa del Frate in stanarina Znana filmska igralka Marisa del Frate, ki stanuje v Rimu v Ulici Quintrlliano št. 31, ni že štiri mesece plačevala stanarine. Lastnik stanovanja Claudio Marti-negli jo je zaradi tega tožil in igralka se je morala izseliti. To pa ni bilo tako lahko, ker se je upirala. Zaradi tega je Martinegli poklical policijo, ki je odšla v stanovanje, kjer pa ni našla igralke, temveč le njenega zastopnika Carla Guidarinija, ki pa se ni upiral in je zapustil stanovanje brez ugovora. Umrla je še zadnja petorčica Hannan Iz San Antonia (Te-xas> poročajo, da sta včeraj zvečer umrli še dve petoričici Hannan. Gre za one, ki sta označeni s črkami «E» 'in «C». Tako je ostala živa samo še ona, ki je označena s črko »D«. Zdravniki so izjavljali, da je njeno zdravstveno stanje zadovoljivo. Danes zjutraj pa se je poslab-; šalo in je bilo malo u-panja, da bo ostala pri življenju. In res je tudi ta zadnja umrla ob 13 40 uri. PRIMORSKI DNEVNIK JOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOCOOOOOOOO o Priprave za mednarodno tekmo s Češkoslovaško v Pragi V organizaciji združenja «Bor» «11. slovenski športni dan» 1., 3. in 4. novembra Devet golov in dobra igra kandidatov za reprezentanco Po treningu je član tehnične komisije Mocchetti dejal, da je reprezentanca za Prago že sestavljena Mednarodni turnir UEFA sredi aprila v Avstriji Športno združenje «Bor», ki je bilo ustanovljeno kot spontan izraz bogatega, toda neorganiziranega športnega življenja med slovensko mladino na Tržaškem, je po daljšem presledku spet stopilo na plan. Za 1., 3. m za 4. november je organiziralo «11. slovenski športni dan», ki bo na stadionu «Prvi maj». Okvirni program te velike športne manifestacije naše mladine obsega 8 športnih panog in sicer: FLORENCA, 21. — V idealnem vremenu je danes italijanska nogometna A reprezentanca v okviru priprav za mednarodno srečanje s Češkoslovaško v Pragi 1. nov., premagala v trening tekmi moštvo Sangiovannese, ki je član D lige, z visokim rezultatom 9:0 (2:0). Tekma je bila odigrana na glavnem igrišču zveznega tehničnega centra v Covercianu. Po jutranjem zdravniškem | 40’ se je polčas zaključil, pregledu je tehnična komisija V drugem polčasu sta Buf- odbojko za moške in ženske namizni tenis za moške in ženske streljanje za moške in ženske atletiko za moške in ženske med dvema ognjema nogomet gimkano (za motorje in avtomobile) šah Program tega II. slovenskega športnega dneva združenje «Bor» do 30. t. m. v Tržaški knjigarni v Ul. Sv. Frančiška. Program tega o. slovenskega športnega dneva je torej zasnovan zelo široko in vključuje tudi povsem novo panogo kot je gimkana, ki bo gotovo privabila mnogo udeležencev, saj je motorizacija skoraj sestavni del vsakdanjega življenja. Dejstvo, da se je vodstvo združenja odločilo za tako obsežen program pa je obenem tudi dokaz, da računa na veliko udeležbo, ki jo opravičuje veliko število aktivnih športnih sekcij pri naših prosvetnih društvih. Od «1. slovenskega športnega dne» je poteklo že precej časa in čeprav se gmotni pogoji za smotrno športno delovanje medtem niso prav nič izboljšali, je bilo to delovanje v letošnjem poletju vendarle zadovoljivo in je pokazalo — vsaj v nekaterih panogah — tudi določen napredek. To pa je bilo mogoče le za to, ker sloni vse naše športno delovanje na neskaljeni požrtvovalnosti naših mladincev, ki se ne strašijo še tako velikih naporov in žrtev. Ugotavljamo lahko, da so se v tem razdobju naši ping-pongaš, uveljavili tudi v srečanjih z italijanskimi vrstniki, da so atleti na zadnjem tekmovanju p. d. «S1. Škamperle« dosegli nekaj nadpovprečnih rezultatov, da se je krog ljubiteljev strelskega športa precej razširil in kar je zelo pomembno, da so tudi dekleta postala aktivnejša. «U. slovenski športni dan« prihaja zato kot nalašč" prav v času, ko se za večino športnih panog polagajo obračuni in za nas bo ta dan moral pokazati dvojni obračun: kvalitetni in kvantitetni. Kvantitetni je zelo važen, saj je bilo mogoče v vrste naših športnikov pritegniti še mnogo doslej nezainteresirane mladine, kvalitetni pa je morda še važnejši, saj mora vsako bolj ali manj organizirano, delovanje v določenem času roditi tudi uspehe in privesti k novim viškom. V prihodnjih dneh se bomo še povrnili k temu tekmovanju z novimi in podrobnejšimi informacijami, že sedaj pa opozarjamo nanj vsa društva in posameznike in tudi vse ljubitelje športa, mlade in stare, da s svojo prisotnostjo pripomorejo k čim večjemu uspehu te, sedaj tradicionalne manifestacije, ki naj bo vreden zaključek enoletnega delovanja in dostojen prikaz stremljenja naših mladih ljudi k športnim napredkom. O sklenila, da ne bo vključen v O reprezentanco srednji krilec 2 Bernasconi, ki je klinično si-q cer zdrav, ki pa še vedno ču-Q ti bolečine v gležnju in je O zaradi tega potreben še nekaj O dni počitka. Reprezentanca je P zaradi tega nastopila v nasled 2 nji postavi: 5 REPREZENTANCA: Buffon. O Robotti, Sarti; Guarnacci, Cer O vato, Segato; Mariani, Lojaco O no Nicoie, Galli, Brighenti. R SANGIOVANNESE: Panetti, 2 Conforti, Meucci; Acconcia - Salvestrini, Ceramelli; Pizzi Mazzoni, Pallazini, Giusti, Ro sito. Takoj v začetku igre je zvezni trener Ferrari zamenjal vratarja. Buffon je prešel k enajstorici trenerjev, Panetti O pa k reprezentantom. Po izmenjavah z Nicolejem je Lojacono že v 3’ dosegel prvi gol, ki pa je bil razve ljavljen zaradi offsidea. Igra se je nadaljevala z akcijami O Lojacona in Nicoleja v kate-2 re se je pogosto vključil sicer - dokaj neprecizno zato pa do- 0 volj pregledno, Galli. Nekaj O njegovih strelov je zgrešilo 8 cilj, v 14’ pa je zatresel mrežo. žo, vendar zopet iz offsidea. g Končno so reprezentanti v 8 17’ dosegli prvi gol. Lojacono je na sredi igrišča preigral R svojega direktnega nasprotni 2 ka in podal točno na krilo q Brighentiju, ki je iz voleja O streljal naravnost v mrežo. 9 Tri minute kasneje se je X podobna akcija ponovila po q desni strani. Tokrat sta bila O protagonista Mariani in Nico-O le. Nicoie je sprejel Mariani-2 jev predložek na centru, si X nastavil žogo z desno nato O pa jo z levo nogo silovito O streljal v mrežo. 2 Tempo igre je po temu go-O lu popustil, delno tudi zarad. O tega, ker so reprezentanti 2 vztrajali v igri skozi center. 0 Kljub temu pa so pred kon-0 cem polčasa dosegli po Loja-O conu še en gol, katerega pa ** je sodnik ponovno upravičeno razveljavil. Nekaj trenut- f 0 kov pozneje je Buffon lepo JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOCOOOOOOOOOOOOOOOOC ubranil močan Nicolejev in v MitiiiiiniiiiiuiiiiiHtiMiHiiititiiiiimHiuitnMmiifiiiMiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiaiHiiiiMiiMiiiiiuiiiininmHtniHiiiiniMiiiiiNiiiiiittiiiiiiimiiiiiHiiMi Tekma za prvenstvo rezerv v Vicenzi Lanerossi-Triestina 2:2 po boljši igri Tržačanov Za Triestino sta bila uspešna Fortunato in Auber, za domače pa Conti VERONA, 21. — V tekmi za prvenstvo rezerv je Triestina B danes igrala neodločeno z domačim moštvom Lanerossi B z rezultatom 2:2 (0:1). Triestina je bila skoraj ves čas igre boljše moštvo in4 bi ob večji pozornosti napadalcev morala tudi zmagati. Že v samem začetku je Trie^ stina močno navalila in po kal zenskem strelu je Fortunato že v 4’ dosegel z glavo prvi gol. Kljub številnim napadom in priložnostim, se rezultat do konca prvega polčasa ni spremenil. Lanerossi je izenačil v 3’ drugega polčasa z golom Contija. Gostje so poslej spet prevzeli pobudo in kronali svojo premoč z golom, ki ga je v 22’ dosegel Auber. Ko je že vse kazalo, da bo spričo terenske premoči in vsestransko boljše igre Triestine ostalo pri tem rezultatu, je nevarni in obenem najboljši igralec domačih, Conti, nepričakovano drugič izenačil v 32’ na 2:2. Proti koncu prvega polčasa je Triestina izgubila zaradi poškodbe Vargliena II, v drugem polčasu pa je na mestu srednjega napadalca Clemente zamenjal Secchija. STRELCI: v 4’ Fortunato (T.); v drugem polčasu v 3’ Conti (L.), v 22’ Auber (T.), v 32’ Conti (L.). TRIESTINA: Miniussi; Du- dine, Varglien II.; Rocco, Mer-kuza, Degrassi; Auber, Deme-nia, Secchi, Attili, Fortunato. Sodnik: Cadel iz Mester, «»—■ Trening Triestine Titularci Triestine so včeraj popoldne trenirali na občinskem stadionu. Pod vodstvom trenerja Trevisana so se razdelili v dve sikupini po 6 in odigrali krajšo tekmo po širini igrišča. Treninga se ni udeležil edino Varglien, ki še čuti posledice udarca v dimlje, vendar pa bo v nedeljo z gotovostjo nastopil v interni tekmi s Simmenthalom iz Monze. fon i-n Panetti zamenjala mesti. Igra trenerjev je postala zelo slaba in reprezentanti so zlahka prihajali do njihovih vrat in mreže. Tretji gol je dosegej Mariani v 13’ po akciji z Nicolejem. Petem je na Cervatov predložek bil četrtič uspešen Lojacono. Po tem golu je prišlo v enajstorici reprezentantov do nekaterih sprememb. Ca-stelletti je zamenjal Sartija, Mazzoni Segata, Barison pa na skrajni desni Brighentija. Potem je prodrl naprej Cer-vato in z daljave 30 m presenetil Panettija 5:0. Sesti gol je realiziral Lojacono, ki je preigral svojega direktnega nasprotnika, pričakal Panettija, da je zapustil vrata in plasiral mimo njega žogo v desni kot. V 21’ je bil zopet v akciji Lojacono. Njegov prvi strel z nogo in drugi z glavo je zadržal Panetti. Pritekel je Galli in streljal v mrežo, toda branilec Ceramelli je žogo nehote poslal v lastna \rata. Pred koncem treninga je dosegel še dva gola Barison, ki je bil dotlej precej v senci. Najprej je v 23’ prejel lep predložek od Lojacona in njegov strel se je od notranje strani droga odbil v mrežo. 5 minut pozneje je zopet na Lojaconov predložek dosegel Barison deveti ' in zadnji gol tekme. Enajstorica trenerjev je bila prešibak nasprotnik. Po treningu je član tehnične komisije Mocchetti dejal: «Moštvo za Prago je sestavljeno in bo ono, ki je nastopilo v prvem polčasu, t.j.: Buffon; Robotti, Sarti; Guarnacci, Cervato, Segato, Mariani, Lojacono, Nicoie, Galli, Brighenti. Spremembe pridejo v poštev le v primeru nujnosti. Preizkušnjo proti Sangiovannese je treba imeti samo za dober trening, vendar pa so vsi titularci igrali vestno in na tre- Prijateljski nogomet Austria - Sampdoria 2:1 DUNAJ, 21. — Prijateljsko nogometno srečanje med Au-strio in Sampdorio, ki je bilo danes zvečer v Praterju pred 28.000 gledalci, se je končalo z zmago Austrie z rezultatom 2:1 (1:0). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: AUSTRIA: Gertner; Fischer (Medveth), Swoboda; Riegler, Stotz, Loseser; Lindner, Wag-ner, Nemec, Fiala, Schleger. SAMPDORIA: Bardelli; Vin-cenzi, Tomasin; Bergamaschi, Marocchi, Vicini; Mora, Oc-wirk, Milani, Skoglund, Cuc-chiaroni. Gole so dosegli: v prvem pol- polčasu v 18’ Schleger, v 20’ Skoglund. Rezultati tekem v osmini finala pokala evropskih nogometnih prvakov: ODENSE: Wiener Šport Club - Bold Club (Danska) 3:0 (0:0). MADRID: Real Madrid - Jeu-nesse d’Esch (Luks.) 7:0 (3:0). «»---------------- D’Agata v Caracasu CARACAS, 21. — Organizator Oscar Ibarra je sporočil, da se bo venezuelski prvak mušje 'kategorije Ramon Arias. ki je nedavno premagal Filipinca Pinedo, boril z Italijanom Mariom D’Agato, bivšim svetovnim prvakom petelinje kategorije. 30. oktobra v «Nue-vo Circo« v Caracasu. PARIZ, 20. — Juniorska komisija UEFA je na svojem zadnjem sestanku na Dunaju proučevala načrt, ki ga ji je predložila avstrijska nogometna zveza za organizacijo mednarodnega juniorskega turnirja 1960. Na načrt bo predložen izvršnemu odboru UEFA na zasedanju, ki bo v Parizu 29. in 30. t. m. Organizacijski načrt predvideva, da bo turnir od 15. do 24. aprila 1960. Finalno srečanje bo 24. aprila popoldne, če bo mogoče preložiti tekme avstrijskega državnega prvenstva, sicer pa dopoldne. 16 sodelujočih moštev bo nastanjenih na Dunaju v dveh mladinskih hotelih v Hutteldorfu in v Potzleindorfu. Tekme bodo igrane v Wienerneustadtu in v Sankt-Poltenu, 45 oz 65 km od Dunaja, ter v Linzu, 180 km od glavnega mesta. Prijave morajo biti dostavljene organizacijskemu odboru do 1. dec. 1959. C.e bo prijavljenih več kot 16 držav, bodo potrebna predhodna izločilna srečanja. Kot prejšnja leta, bodo udeležene države verjetno razdeljene v štiri skupine po štiri. Sledili bosta polfinalni tekmi in nato za prvo in drugo mesto. času v 31’ Nemec; v drugem ......................................................... in.... V kvalifikacijski tekmi za olimpijski turnir Le neodločen Jugoslavije proti Izraelu Slaba igra pomlajene jugoslovanske reprezentance - Kostič strelec obeh golov • V nedeljo proti Bolgariji v Soiiji TEL AVIV, 21 — Današnja kvalifikacijska tekma za olimpijski turnir 1960 med Izraelom in Jugoslavijo se je končala neodločeno 2:2 (0:1). STRELCI: v 6’ Kostič (J), v 69’ Stemnach (Iz.) v 69’ Stemnach (Iz ), v 75’ Kostič (J ). Jugoslavija je nastopila s pomlajeno reprezentanco, v kateri niso nastopili igralci, ki so sodelovali na svetovnem prvenstvu na Švedskem. SoSkič; Durkovič, Jusufi; Bena, Nikolič, Miladinovič: Ce-binac, Mujič, Tasič, Kostič, Mihailovič. Jugoslovanska reprezentanca je prikazala medlo in nezanimivo igro. Posebno njen napad je zen slabo in netočno podajal in streljal. Odlikoval se je samo Kostič s svojo hladnokrvnostjo in prisebnostjo. Prvi gol je dosegla Jugoslavija po Kostiču že v 6’. Pri tem vodstvu je ostalo do konca polčasa, čeprav so Izrael- nutke tudi s potrebno zapri-] ei ustvarili precej priložnosti zenostjo. Prihodnji torek se' zo izenačenje. V drugem pol- Ponziana v Tržiču TRŽIČ, 21. — Rezerve CRDA so danes odigrale prijateljsko tekmo s Fortitudom iz Milj in ga premagale s 6:1. Jutri bo prvo moštvo CRDA odigralo na stadionu v Ulici Cosulich prijateljsko trening tekmo s Ponziano iz Trsta. O MOSKVA, 21. — Sovjetski atlet Anatolij Igun je postavil nov svetovni rekord v dviganju uteži. V lahki kategoriji je v sunku dvignil 125,500 kg. Prejšnji rekord je imel njegov rojak Kostilev s 125 kg. bomo spet zbrali v Florenci, v sredo pa bomo imeli tu, v Co-dercianu zadnji trening. V četrtek 29. okt. bomo odpotovali v Rim, od koder bomo n petek ob 14.30 nadaljevali pot z letalom v Prago*. Visok rezultat, dosežen v dveh skrajšanih polčasih (prvi 40’ in drugi 30') nas seveda ne sme zaslepiti, toda enajstorica, ki je igrala proti Sangiovannese, je ugajala. Izmenjave med Lojaconom in Nicolejem z otvoritvami zdaj prek Marianija, zdaj prek Brighentija v začetni fazi tekme, so v tehničnem pogledu popolnoma zadovoljile. Nicoie je potrdil, da lahko zelo uspešno sodeluje tako z Lojaconom kot z Gallijem, čeprav obstaja bojazen, da Galli ne bi zdržal oba polčasa, če bi bil ritem tekme v Pragi hiter. Mariani in Brighenti, čeprav na zanj neobičajnem mestu levega krila, sta pokazala, da sta lahko uspešna nosilca ofenzivnih akcij. Buffon in Panetti sta si enakovredna in Cervato je ob pomoči Sartija in Castellettija našel celo priložnost za svoje silovite strele. Precizna in izdelana ie bila tudi igra debutanta Guarnac-cija. Segato je igral na normalne. nivoju, medtem ko je glede Robottija upravičena delna zaskrbljenost, čeprav se času so v razmahu šestih minut padli trije goli: sicer pa igra ni nudila nič posebnega. V 69’ je za Izraelce izenačil Stemnach in isti igralec je že v naslednji minuti povedel svoje moštvo v vodstvo. Reakcija Jugoslovanov je bila dokaj živahna in v 75’ je Kostič postavil končni rezultat. Neodločen rezultat predstavlja za Jugoslavijo neuspeh, tembolj, ker so bili Izraelci kot moštvo boljši. Iz Tel Aviva bo jugoslovanska reprezentanca jutri o Ipo-tovala naravnost v Sofijo, kjer se bo v nedeljo pomerila z reprezentanco Bolgarije v po vratni tekmi za pokal evropskih narodov. Kot znano jc v prvi tekmi zmagala Jug islavi-ja z 2:0. • * * SOFIJA, 21. — Nogometna reprezentanca Bolgarije je danes odigrala zadnjo trening tekmo pred nedeljskim srečanjem z Jugoslavijo. Po doikaj slabi igri je dosegla proti e-najstorici Slavije samo neodločen rezultat 1:1. Nemci so bili vseskozi boljše moštvo, neprehodni v o-brambi in nezadržni v napadu. V napadu se je odlikoval predvsem Seeler, pa tudi Rahn, če-p_rav ni dosegel nobenega gola. Visok poraz Nizozemcev' predstavlja precejšnje presenečenje, ker se je predvidevalo,-da bodo Nizozemci trd oreh za nemško reprezentanco. Izredni občni zbor Triestine MEDNARODNI NOGOMET Nemčija - Nizozemska 7:0 (2:0) KOELN, 21. — V prijateljski nogometni tekmi je reprezentanca Zahodne Nemčije pred 65.000 gledalci premagala ireprezentanco Nizozemske z visokim rezultatom 7:0 (2:0). tudi on popravlja, odkar se je I Gole so dosegli: Seeler 3, vi..il na svoje običajno mesto Schmidt 2. von Bruells in Siedl v ožjo obrambo. 1 po enega. V dvorani trgovinske zbornice bo danes zvečer izredni občni Zbot U.S. Triestine, na katerem bi moralo priti do izvolitve novega vodstva društva. Pred dnevi smo poročali, da je volilni odbor, ki je dobil na zadnjem rednem občnem zboru mandat za sestavo liste, ki naj bi bila predložena današnjemu izrednemu občnemu zboru, navezal stike z industrialcem dr. Duilijem Bruse-schijem iz Palmanove, ki je bil tudi pripravljen sfirejeti predsedstvo, vendar pa le pod določenimi pogoji. Ta vest je naletela na ugoden odmev v mestu, vendar pa žal ni dozorela, ker je medtem prišlo do novih zapletlja-jev in končno do tega, da je dr. Bruseschi umaknil svojo kandidaturo. Ko se je namreč Bruseschi dodobra seznanil z dejanskim položajem v društvu, je kot glavni pogoj -za prevzem predsedstva zahteval komisarsko oblast za dobo e-nega meseca. Začasni upravni odbor oz. volilni odbor te zahteve ni mogel sprejeti ker zanjo ni imel pooblastila občnega zbora oz. članov in kombinacija z dr. Bruseschijem je padla v vodo. Kaj sedaj? Do pozno sinoči ni bilo mogoče izvedeti nič konkretnega razen to. da so odgovorni voditelji Triestine in njeni simpatizerji začeli mrzlično iskati novo rešitev in da so v ta namen imeli ves dan do pozno v noč vrsto stikov in razgovorov s predstavnik i 'Vaznih struj, ki so se pojavile že pred zadnjim občnim zborom. Izhoda sta praktično dva: predložitev enotne sporazumne liste med vsemi strujami, kar pa je po našem mnenju praktično težko izvedljivo, ali pa, da se izredni občni zbor soglasno izreče za komisarsko pooblastilo dr. . Bruseschiju. Verjetno bo za tako rešitev precej pristašev, zelo malo pa je verjetno, da bi zanjo bilo doseženo soglasje vseh, ker je bil že enkrat zavrnjem predlog za komisarsko upravo v osebi nekdanjega predsednika dr. Brunerja. Ce pa bi danes občni zbor vendarle bil soglasen glede tega, potem bi moral dati začasnemu up ravnemu odboru pooblastilo, da znova stopi v stik z dr. Bruseschijem. To pa bi zahtevalo ponovVo odgoditev izrednega občnega zbora za krajši čas. V interesu društva je, da se najde najboljša rešitev za izhod iz sedanje krize, ki ima nedvomno svoj odsev tudi ® kritičnem obdobju ligaškega moštva. Primorsko nogometno prvenstvo Tabor zamudil pril da bi sam prevzel vodstvo Prva zmaga Adrie - Katastrofa Ilirske Bistrice ^ točko v Sežani. T.abor, ^,j je občinstvo razočaraj ^ V šestem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje rezultate: Koper - Sidro 1:0, Postojna - Primorje 1:1, Rudar - Ilirska Bistrica 9:0, Tabor - Branik 3:3 in Adria - Tolmin 4:3. Anhovo je bilo prosto. Tudi v šestem kolu je prišlo do nekaterih presenetljivih rezultatov. Predvsem je treba omenithuspeh Primorja in Branika na tujih igriščih ter prvo zmago Adrie. Glavni dogodek šestega kola je bilo srečanje med Koprom in Sidrom. Pirančani so bili glede na slabo igro Kopra v prejšnjih srečanjih favoriti, čeprav je Koper prejšnjo nedeljo v igri z Branikom dokazal, da se počasi otepa krize. Srečanje je privabilo na i-grišče rekordno število -p tisoč gledalcev, med katerimi je bilo tudi precej Pirančanov in Izolanov. Bili so priča tipični prvenstveni tekmi dveh izenačenih moštev, ki se vse do zadnje minute nista borili zgolj za točke, ampak tudi za svoj lokalni prestiž. Zmaga je zasluženo pripadala doma činom, ki so imeli prodornejši napad in so pogosteje streljali. Lahko rečemo, da bi moral Koper zmagati celo z višjo razliko, saj je sodnik v njegovo škodo spregledal šolski primer enajstmetrovke. Proti koncu je igra prešla v grobost, pri čemer se je zlasti «o.dlikoval» igralec Pirana Tomaš. Le-ta je udaril koprskega napadalca Rozmana, ko ni imel žoge. Treba pa je pohvaliti sklep vodstva NK Sidro, ki je sklenilo tega igralca ostro kaznovati, saj nedeljski incident ni bil prvi te vrste. Drugo pomemDno srečanje tega kola je bilo v Postojni, kjer so gostje zasluženo osvojili točko. Tudi tu je bila igra borbena od prve do zadnje minute, samo s to razliko, da se igralci niso posluževali grobosti. Zanimivo je, da so imeli Ajdovci nekaj več priložnosti pred golom, saj so kar trikrat zadeli prečko. Toda Postojnčani so imeli še lepšo priložnost, ko so pri stanju 1:1 zastreljali enajstmetrovko. Visoka zmaga Rudarja nad Ilirsko Bistrico kaže, da bo Rudarja letos na domačem i-grišču težko premagati. Res pa je tudi, da so gostje nudili razmeroma šibak odpor. Adrii je priborjena točka v Ajdovščini visoko (Dvignila moralo. V nedeljo so pokazali Tolminu, da bo odslej v Mirnu težko dobiti točke. Branik je zasluženo osvojil (M ' igralprecejslabse ^ J S njih srečanjih. Gostje bolj povezano in so lahko zadovoljni z točko. Tabor Primorje Sidro Rudar Postojna Tolmin Tomos Branik Adria II. Bistrica 5 Anhovo 5 lestvica 1J:1, 3 1 ti. i J i * 4:23 , -, 4 3:^ 0 spol* \ V nedeljo bodo. "p-inioa1 fkv naslednja srečanja-^ Koper, Sidro - Taboh * -I L' Postojna, Ilirska Bn• JP f dria in Anhovo • ^ nik bo prost. Disciplinski uk^P1 JHj ■tčitve d Nobene izključitve i.m MILAN, 21. -sija nacionalne nogo Jg ze je sprejela Pr0 in posameznikom na ciplinske ukrepe: - . Globe: 100.000 lir S* * dettese. g.O** T t; Opomin in w i m j ( y i- Girardo (Alessanl7areici>),jri(l( (Padova), Vigni J v. razpolago novi P°s® listki za male sistenh^ tri dvojne vaLri^ ne variante (16 lij : variante (m/l >Jn, a j Urad TOTOCA/ i že v sezoni l9b J L stavne listke za »** gM |( s tremi dvojnimi f V je sedaj razširil s -a 1L V nost z uvedbo stav s fj , ki bo omogočil sta, (#,;%! (400 lir) ali žtirir”tavn° i variantami z .enos ^ llllllllllllIHIIIIIIItlllllllllttlltlllll llllllllllllltllllllllllllllllHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlItf lllllllllllllllllll V soboto v Športni palači NASTOP DILE IZ TRSTA IN MESTER if> ga ali dveh P SredozemskeJ^ i|;. trditvijo na stavm^ Jugoslovan S™ ^ «., zmagal na S BEJKuj., 21, '.grrtH* 1 zemskih športnih tu, 13 danes v tletiki ennji rezultati: /Jilf , j-,. 400 m: 1. Šnajder j % iov rekord igerI- s : (j. Krogla: Cakani** et)^ Glavni dvoboj večera; Callegaris ■ Nigris V športni palači na Monte-bellu bo v soboto zvečer boksarska prireditev z nastopom boksarjev «Accademia Pugili-stica Triestina« in «Unione Boxe Mestre«. Na programu je 11 dvobojev, v katerih se bodo pomerili nekateri boksarji, ki že danes predstavljajo verjetne kandidate za državne barve po olimpiadi. Med Tržačani izstopa Callegaris (welter), ki je v kratkem času postal eden najboljših italijanskih boksarjev prve serije in ki je premagal že mnoge nasprotnike, ki so veljali za močnejše od njega. V glavnem dvoboju večera se bo spoprijel z Nigri-som. Poleg Callegarisa so med Tržačani še Romano, Del De-gan, Lesich. Mariani in mlajši brat evropskega prvaka Dario Benvenuti. Program dvobojev slednji: Je na- petelinja kat; Cuocci (M■) • Lesich (T.) peresna kat.: Scanferlato (IM.) • Del Degan (T.) peresna kat.: Scattolon (M.)-Rubino (T. peresna kat.: Beretta (C.) -Menichi (T.) lahka kat.: Peplarin (M.) • Benvenuti (T.) lahki welter: Curri (Fiamma Tržič) ■ Foscolin (Olimpia) lahki welter; Cattaporu (M.)-Maniani (T.) welter kat.: Simoni (M.)-Ro-mano (T.) welter kat.: Nigus (M.)-Cal-legaris (T.) težki welter: Cestier (M.) ■ Confin (Olimpia) težki welter: Gregolin (M.) ■ Deffendi (Fiamma Tržič) Prireditev se bo začela ob 21.30, vstopnice pa so v predprodaji v centralni prodaji vstopnic v galeriji Protti. Zaradi propagandnega značaja prireditve je vstopnina nizka. 16,97 (nov rekord . Daljina: Brakchiprej f ^ (nov rekord iger- J 6, (Jug.) 7,28). ((!’“ (j f' 5000 m: 1. Bogey ,| . »s 14’3l”0. 4x100 m: 1- 200 m: 2. skupi" d if n”« (nov teVlvM (Fr.) 20”8 (nov izenačen fra ViO m ovire: l.s^Sv r J»j| cellos (Gr.) 14 8 1 jj * ( lgNOGOMET: Turclja bh non 2:1 (1:0). ^ £») «» fr Tali prod l*fri ^ 41 BEOGRAD, 21, . šahovskega turnirla 0rx 1 V\ tov za svetovno ,6^)1 4 luv za SVCI-'-- ,pajiy um bili doseženi nainreK1"5» k.lit Talj - Keres P i& dobTje n i ''"it'- Smislov - Pc!r° V JKi Fisher - Benčič fi 5 Olafsson - G ' nio^ J *, no v boljšem P ^ M lafssona 24., i|h STANJE P« Ji 5 V Talj 17,5 (1), trosjan in Smisl ^|jl 11 (1), Fisher (1). Benkoe 7 arfStfi I Odgovoril' pglG- STANISLAJ ^ 2 , TKkarsKl ^ ** Tiska Tiskarski - - H IVAN TA [MRTVA SRCA POVEST i Vtopi se v svoje misli. Prebude ga koraki, in ni čudo, ker to so bili težki, trdi koraki. Za njim pride, ali bolje rečeno, prisopiha mož, kateremu je morala biti precej težavna ta pot po trdi cesti. Mož nosi na hrbtu obširen meh in pod to pezo počasi premika stopala. Pri Bogomiru obstane in se opre na debelo grčavo palico. «Pa malo postojva, no», reče dobrovoljno, «pa malo poglejva, no, in se odpocijvaU In obriše si potno celo ter hladnokrvno povpraša dalje: «Kam pa greste? Glejte, rad bi vedel!» «Na Višavo«. «Aha! Na Višavo!« Potem dialog za nekaj časa zastane. Bogomir molči, le-ta z mehom pa govori polglasno sam s seboj: «Hudirja! Bog ve, če bi mi jemal v zlo, ako mu dam tobaka, da si ga nabaše. Ej, navsezadnje še pipe nima, je nima, dejal bi!« «Kam pa vi greste?« vpraša Bogomir, ko konča oni svoj samogovor. «Na Nižavo! To se pravi ne v grad, ampak v vas, na Nižavo!« «Ali ste znani na Višavi?« «Nekoliko že, bi menil«. Ko Bogomir umolkne, še vpraša: «Pa niste od bodi. bi dejal, vas nisem še videl!« »Nisem«, odgovori le-ta kratko. «Aha. nistel« In zopet molče korakata kvišku. Tu pa se pot nekoliko zavije in tik ceste se odpre dolinica, kakor se večkrat nahaja v gričevjih. Na prijazni trati je rastlo nekoliko starodavnih bukev in tedaj delalo dolgo senco z vrhovi. Nekje više pa je izviral studenec, tekel skozi tratino in potem v jarek pod cesto. Bil je to prijazen kotiček in ta častita drevesa so kar vabila v svojo senco! Bogomir Leskovčj postoji. Tudi oni z mehom stori tako, ali nekako s strahom, ter naredi z okornimi svojimi prsti velik križ čez čelo in prsi. «Ce bi šel ponoči tod mimo,« reče, »povem vam, da bi šel z grozo tod mimo!« »Kako, da?« vpraša Bogomir. «Kako, da? To vam povem in rečem, da na tem kraju ni vse, kakor bi moralo biti!« In ideta dalje. »Vidite,« pripoveduje, »to je bilo tistega leta, ko sem prišel od vojakov in je tam na Višavi gospodaril še gospod Vid.« «Gospod Vid!« «Da, gospod Vid, vam rečem, s tisto črno brado in svetlimi očmi in s tisto drobno žensko, ki je bila njegova zena. Tisti Vid, pravim vam, kateri je imel v svojem hlevu po deset jarmov volov!« «In kaj se je zgodilo potem?« »Potem,« pravi le-ta, »potem pa malo dobrega. Z onim z Nižave sta prišla v prepir. Gospod Ernest smo mu dejali in mu še pravimo. Pa če ga sedaj pogledate, pa ga ne poznate več, tak je sedaj. Nekdaj pa je bil tak, da je ženstvo, gosposko in kmetsko, vse gledalo za njim. Ali sedaj je prišla starost in starost je huda reč!« »Huda reč!« pritrdi Bogomir. »Huda reč, pa gotovo! In poglejte, tako se je bilo naredilo, da je oni z Nižave zahajal k njemu na Višavo. Ljudje pa so dejali, da zahaja k njegovi ženi na Višavo. Ali naj je bilo, kakor že hoče, nekega jutra smo govorili po vasi, da je gospod Vid zapustil Višavo, ženo in vse. In zdajle pa vam bom nekaj pametnega povedal!« Obetane in pogleda našega znanca takisto strašno modro, kakor je kmetska navada. «Vidite, če človek zapusti tako svoje lepo posestvo, svoje vinograde, svoje gozde in svojih deset jarmov volov, rečem vam, da to mora nekaj biti! Ali o tem ne govoriva! Reč se je pomečkala, gospodje v farovžu niso radi videli, da bi se o njej mnogo govorilo. Gospoda na Nižavi pa tudi ne! Povem vam naj še to, da se je dve leti potem, ali pa še pozneje, oženil gospod Ernest na Nižavi. Tam doli v Lukovcu, tistega bogatega vinokupca, Sodarjevo sorodnico, lepo zensko si je bil vzel ter jo pripeljal na Nižavo. Poroči! pa se je tu doli, v cerkvi v Rakovcu, pri vodi, tu spodaj. In takrat nam je bil lep dan in mnogo vina se je popilo! Mnogo vina v Rakovcu kakor tudi potem v Nižavi! Kar je nas mladega ljudstva bilo tedaj na Nižavi, drlo je vse v Rakovec, da bi gledalo imenitno tisto poroko, šele popoldne smo se vračali in pred nami so se peljale kočije vam rečem, kočije samih gosposkih svatov. Mi pa smo šli za njimi ter bili prav hudo veseli. In v prvem vozu sta sedela ženin in nevesta. Vozovi oddrdrajo po cesti, mi pa zavijemo na pešpot poleg ceste. In glejte, pridemo ravno tja dol, kjer se cesta zavije, do tiste tratine in tistega bukovja. Tam pod starim drevesom, ki stoji nekoliko streljajev od ceste, najdemo gospo z Višave, v krvi ležečo na tleh in nezavedno. Na deblo je bil naslonjen mali obraz in oči je zatisnila. Poleg nje pa je ležal takšen mnogoceven samokres in od nje je tekel studenec same rdeče krvi. Ali izza tistega časa, vam povem, je tale tratina zapuščena. Nekdaj smo tu vaški otroci imeli svoje igre — ali zatem ga ne spravite otročaja tu sem, da bi se mu ne šče- tinili lasje na glavi, Bog ve, kaj ji je bilo, da si je sama pomogla na oni svet? Ali jaz toliko rečem, da človek tak je revež! In kadar grem todi mimo, naredim križ, da bi ga ji Bog vštel v njeno zasluženje! V njeno zasluženje!« »V njeno zasluženje!« govori Bogomir tiho za njim. Njegov spremljevalec, končavši svoje pripovedovanje, zavije na stezo, katera je držala s ceste v grmovje. «Tu je bližnjica na Nižavo! Vi pa, gredoč na Višavo, morate že po cesti dalje!« In odide. Bogomir pa obstane na mestu. N - pa oostane na mesiu. ^ o tS' .................................... je preprosti jezik lahkov slJ Pfe, doval, stopila mu je bila pred dušo z vso ?T0Z am i S. Kako se mu je bil danes odkril ta svet! V n,a . f, \ p tako grozno odkril! n**® V* Gre dalje, kvišku po cesti. Ko dospe k vrhu’aZpr"s , po poti, po kateri je bil prišel. Gozdovje se 1-9 J A okrog in precej globoko v dolini vije se reka 3 ‘it Pred njim je širna ravnina in daleč tja t'r° a (" j«1 ^ pogorju se razkrije bogato polje. Sredi polja VoSP0^ Lukovec. Tu ravno pred nogami leži mu slopje, tam pa vas in tik nje drugo, graščini ^ gje A i c Brez dvojbe Višava in ondi Nižava! Vmes je in mimo vasi teče potok, ki se ravno v sredi i«e Nižavo steka v malo jezerce. To se blesketa gO5'^ drevja kot živo srebro. Po vršini plavaje race 1 0 5V ♦aI«qVt Ir 4 coHn i nnrln i itnnnninin noHoritlOlll^ ^ tolpah, ki sedaj pa sedaj zaganjajo neharmoU1 ljanje Lep razgled je to. pjife Cesta se zavije navzdol. Počasi se spusti B')? Kmalu pride do mesta, kjer vodi širok kolovoz J{ L Po njem dospe do nje, in tu je poslopje, v katere® pj-e^p Poslopje bolj starlkasto, z deskami krito inhep kimi okni. Prostorno dvorišče je obdano na °%p»'M) i^j hlevi in kletmi. Pred hlevi pa se raztezata dva aP°Lf\ ska kupa gnoja. Piščeta, race in gosi brbrajo P° f«1'JI naš znanec pristopi, se boječe s krikom razprsd^iK glasno zakokodakajo in tam nekje se zaleti^ pri ^ - »imvvivuuaaaju m tam iicnjc oc ^^ . verigi, pogleda proti nebu in zalaja iz vsega Sr!?Lj vratih pogleda hlapec radovedno na dan, za nt . K8„nn P fl G €A Jllu-pvv 1 CIUU V UV41IU XX CK XX CX11 f P 4 I vednejša dekla s posodo belega, penastega I je bila ravno namolzla. In opazovala sta PrlS(n K9 radovednostjo: pes pa je otresal z verigo ,.r čebljala. s W Bogomir pristopi in ravno pri veži se srec** r katerega je šum izklical na dvor. Star mož Je in upognjenega telesa. t »Ali ste vi gospodar tu?« vpraša Bogomir- /tl (Nadaljev<*« Sr k