Vide Pariš iz Gornjega Grada STRAN 19 ISSN 0351-8140 814014 770351 KURILNO OLJE EL EURODIESEL Informacije in naročila: MINI MARKETING, d.o.o. Stranice PE: Prečna 17, Oplotnica 02 845 01 26 POBRINUO DANOJ Predsednik Kluba malega I Jt nogometa Nazarje BF Klub malega nogometa Nazarje nikoli ni bil klub, ki bi plačeval igralce, igralcem pa nudimo odlične pogoje za delo, opremo, prevoz in prehrano po tekmi, če pa je bil denar, pa tudi premije niso bile izključene. Sem človek načel in dokler bom vodil klub, glede plačevanja ne bo bistvenih sprememb, po drugi strani pa bo za letošnji neuspeh nekdo moral odgovarjati. ohcOMJA KNJIŽNICA CELJF Muzejski trg l a CELJE ŠTEVILKA 21 LETO XXXVIII, 26. MAJ 2006, CENA 298 SIT 1-25 EUR , «•>.* c m'*-. • Oglasi Zadriiga mozirje OPREMA ZA PRIJETNO! PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA _ / ■p»«» BAR VAL de PETRUS Caffe Mozirje ito Odpiralni čas: PON. - ČET. OD 5.3O DO 23.OO PET. OD 5.3O DO 1.00 SOB. OD 8.00 DO 1.00 NED. IN PRAZNIKI OD 10.00 DO 23.OO \\ Ljubim barve, obožujem ponudbo! 1/3 takoj vi---'''' ' 1/3 čez eno leto 1/3 čez dve leti Janez Marolt s.p.,Mozirje Cesta v Loke 10 VELIKA IZBIRA LETNIH AVTOPLAŠČEV HOM®1, Izposoja in prodaja šestkolesnikov DELOVIM CAS: vsak dan: 8.00 - 18.00 sobota: 8.00 - 12.00 isiii .HITRO.KAKOVOSTNO.POCENI.VSE NA ENEM MESTU. Uredimo vam tudi Bankredit! Od 40.000 SIT do 300.000 SIT do 24 obrokov. Novo Ford Fiesto z modno kovinsko barvo, napravo, ssstemom ABS. daljinskim centralnim zaklepanjem, dvema zračnima blazinama, radiom s CD predvajalnikom in ceno 2.360.000 SIT odpeljem z 1/3 pologa, 1 3 plačam čez eno leto in 1/3 čez dve leti Brez obresti! Obožujem to ponudbo! Nova FordFiesta La \Scarpa Odprto: v* | §L pon. - pet. od 8. do 12. Tl JD/r'Flć' in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure Ob gotovinskem nakupu vas bomo nagradili! TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 09 55-in prodajalna JURČEK* , v Parižljah, tel. 705 09 33 AC Mlakar Cesta Simona Blatnika 18 Velenje Tel.: 03/898 56 70 Faks: 03/898 56 72 E-pošta: acmlakar@mins-no1 .si I Slika je simbolna. Ponudba velja do 30. junija 2006. EOM: 1,5%. I Poraba - kombiniran način vožnje: 4,3 - 7,4 l/100km. Emisije C0?: 114 -177 g/km itAi kopitarna ** v h i c i. VABLJENI TUDI V PICERIJO IZOLES 031 892 685 Val de Petrus, Janič Peter s.p„ Žmlhelska 2, Mozirje OSRED'f i, "KNJIŽEČA™ Tretja stran ima velike oči Elektronski mediji (še naprej) osvajajo svet. Z njihovo razširjenostjo pa se pojavljajo tudi težave, ki jih prej nismo poznali: virusi, prekinitve delovanja, nezanesljive dostave ... Vse to je danes sestavni del poslovnega in zasebnega komuniciranja. Izrazito starejša generacija se sicer interneta in elektronske pošte še izogiba, mlajši pa si današnjega življenja brez »mailov« in SMS sporočil sploh ne znajo več predstavljati. Elektronski mediji so vse bolj zanimivi tudi za oglaševalce. Še posebej mobilni telefoni postajajo vse pogostejše oglaševalsko sredstvo, elektronska pošta pa se v tem času otepa prekomernega oziroma nezaželenega pošiljanja oglasnih sporočil. Na tem področju bodo po mojem mnenju potrebni v prihodnje drastični posegi, saj se bomo v nasprotnem primeru uporabniki elektronske pošte »zadušili v poplavi« vsiljivih sporočil. Na račun ogromnega števila takšnih in drugačnih informacij, med katerimi je veliko dvomljivih in zavajajočih, postajajo ljudje vse bolj nezaupljivi. Še nedolgo tega so slovenski podjetniki serijsko dobivali ponudbe za vlaganja v hitro rastoča podjetja na raznih eksotičnih trgih in nekaj se jih je moralo pošteno »opeči«, da je previdnost premagala željo po dobičku oziroma strah pred izgubo, ki bi jo utrpeli, če se ne bi odločiU za enkratno priložnost. Strah, seveda nekoliko drugačne vrste, očitno pesti tudi našo vlado, saj je precej nenaklonjena tujim investitorjem. Strinjam se, da je pri prodaji državnega premoženja potrebna velika mera opreznosti in modrosti in da je vsaj na prvi pogled konzervativen pristop najmanj tvegan, vprašanje pa je, kakšne posledice bo takšna strategija imela na dolgoročni razvoj Slovenije. Bivši minister za reforme in razvoj dr. Jože P. Damjan je vse bolj razočaran, ko ugotavlja, da vlada nima resničnega namena odločno zarezati v obstoječi družbeno-ekonomski sistem in ustvariti boljše pogoje za življenje in delo. To bi namreč pomenilo ukinjanje številnih privilegijev, česar pa koristniki kajpak ne bi mirno prenesli. Sploh pa so pred vrati lokalne volitve in uvedba evra, zato je treba do takrat čim bolj mirno prikrmariti do cilja. Potem bo pa že kako, saj nam nenazadnje tudi danes ne gre tako slabo -ali pač? IZ VSEBINE: 21 Aktualno: Internetne potegavščine........,4 Upravna enota Mozirje: Občutljiva delitev stroškov......5 Nazarje: Spomin na upor proti oddaji orožja.8 Rdeči križ Slovenije: 140 let humanosti v službi sočloveka.8 KUD Utrip Rečica ob Savinji: V današnji družbi šepa splošni kulturni nivo.............IO PGD Pobrežje in Rečica: Državno gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Heceta.........20 Intervju: Pogovor s predsednikom KM N Nazarje Dobrinkom Danojevičem...21 Na naslovnici: V Kosovi hiši v Varpoljah so otroci prikazali, kako se je včasih “kožuhalo” ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 21, 26. maj 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov In fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno INTERNETNE POTEGAVŠČINE »G-nategi« preplavljajo elektronsko pošto Vsak dan v časopisih beremo o vrsti takšnih in drugačnih »naivnežev«, ki so postali žrtve goljufije, pravzaprav goljufa. Da ste lahko jutri na vrsti tudi vi, dokazuje črna kronika našega časopisa, kjer smo nedavno lahko brali o denarni prevari, ki sta ji nasedli dve ženski iz naše doline. Takšne goljufije nas oškodujejo materialno, k sreči pa niso zelo pogoste. Obstajajo pa tudi drugačne vrste goljufij, potegavščine, ki jim nasedamo vsakodnevno, velikokrat povsem zavedno. To so internetne potegavščine oz. hoax, kot jim rečejo v angleščini, ki niso vedno povsem nedolžne. Verjetno ga ni uporabnika elektronske pošte, ki na svoj naslov še ni prejel verižnega pisma - to mu bo prineslo, če ne bajnega bogastva, vsaj srečo - ali pa prijateljskega opozorila o enem izmed številnih računalniških virusov, ki strašijo po medmrežju. In čeprav je od prve globalno razširjene internetne potegavščine minilo že več kot deset let, ljudje takšnim internetnim »nategom« še vedno mno-žično nasedamo. Če se spomnimo zgražanja Ijubi-teljevživali ob »bonsai muckah« (svet so obkrožile fotomontaže muck, ki naj bi jih ob rojslvu stlačili v steklenice), ki so se nato izkazale za potegavščino, je jasno, da še tako neverjetne novičke najdejo svoje žrlve. Dejstvo je, da se tudi elektronska verižna pisma za svoje preživetje hranijo s človeškimi čustvi in zato so tudi tako uspešna. Le kdo ne bo »za vsak slučaj« poslal naprej srce parajočega sporočila o hudem bolniku, kateremu boz vsakim poslanim sporočilom namenjenega nekaj denarja? Takšno sporočilo dejansko ne škoduje niti prejemniku niti pošiljatelju, zagotovo pa lahko škoduje kakšni resnični dobrodelni akciji, kiji zaradi preobilice takšnih potegavščin »ne boste nasedli«. Vsekakor pa so dokazljivo škodljiva sporočila o imaginarnih nevarnih virusih, ki naj bi bili življenjsko nevarni za vaš računalnik. Uporabnik, ki prejme takšno dobronamerno opozo- rilo od svojega prijatelja, bo ubogal nasvet, poiskal škodljivo datoteko, ki je nekje v njegovem računalniku, in jo veselo zbrisal. Pa datoteka sploh ni okužena, njen izbris pa bo povzročil vsaj napako v operacijskem sistemu, če ne še kaj hujšega. Sledi drag obisk računalniškega servisa, kjer bodo popravljali napako, ki smo jo zagrešili čisto sami. Brez virusa, le s pomočjo potegavščine. Le zaradi svoje naivnosti. In kako naj se povprečen uporabnik, ki se ne spozna na računalniške spletke, izogne takšnim potegavščinam? Vsem se skorajda ne more, kljub temu pa je za to, da ne postanemo eden izmed računalniških razpečevalcev verižnih pisem, potrebno le nekaj splošne informiranosti. Informacije o resničnosti osumljenih virusov je mogoče najti na eni izmed spletnih strani, kijih ponujajo izdelovalci protivirusne opreme. Tam so na voljo najnovejše informacije o virusnih grožnjah, obstajajo pa tudi specializirani portali, ki se posvečajo izključno hoaxom. Sicer pa so še vedno najučinkovitejši zaščitni protivirusni programi. Pa še to. Če je datoteka pripeta k elektronskemu sporočilu in vas protivirusni program opozarja na možnost okužbe, je velika verjetnost, da je okužena, če pa vas nekdo po elektronski pošti opozarja na okužbo datoteke, ki se nahaja zgolj na vašem računalniku, pa le-ta po vsej verjetnosti sploh ni okužena z virusom. Tatiana Golob P.S.: Pošljite ta članek vsem vašim prijateljem. Lahko tudi po navadni pošti. Naša anketa Zanimive ideje ali goljufije? Skorajda vsak posameznik se je že vsaj enkrat v življenju srečal z »neverjetnimi priložnostmi«, obljubami in ponudbami, ki bi naj v izjemno kratkem času prinesle izjemno velik zaslužek/ljubezen/priložnost/ spremembo... Skratka, gre za razne »nagradne igre«, razne verige, ki jih ne smete nikoli prekiniti, v večini primerov pa gre za potegavščino. Z razmahom interneta je takšnih sanjskih obljub, ki vodijo ljudi za nos po oblakih, kateri slej kot prej izpuhtijo, vedno več. V tokratni anketi smo poizvedovali, kaj vse se lahko znajde v naših poštnih nabiralnikih, bodisi standardnih bodisi elektronskih. Mihaela Urtelj, Mozirje Imam internetni naslov, vsak dan uporabljam te storitve. Seveda dobivam tudi verižna pisma, ki bi jih naj po njihovih »navodilih« posredovala naprej, a jih sama raje ponavadi zbrišem. Hočejo predvsem izkoriščati, nekega posebnega pozitivnega učinka pa zaradi njih ni. Stanka Blažič, Rečica ob Savinji Sama imam s temi zadevami zaenkrat še srečo, tudi kakšnega virusa mi še niso posredovali. Tudi na pisma, ki bi naj z nadaljnjim posredovanjem prinesla pomoč nekomu, ne odgovarjam. Če bi hotela komu res pomagati, bi to storila sama in konkretno. ; UL Katarina Hriberšek, Mozirje Dobivam predvsem tista pisma, ki pozivajo k pomoči nekomu s posredovanjem tega sporočila. Ta pisma brišem, sajjim ne zaupam. Je že tako preveč goljufij. Štefan Matjaž, Rf Ljubno ob Savinji Elektronski predal preverjam predvsem v službi. Seveda tudi sam dobim razna verižna pisma. Njihovih navodil o nadaljnjem posredovanju ne ubogam, ponavadi jih čimprej zbrišem. Tudi na obvestila o raznih nagradah ne nasedam, jih takoj zbrišem. HBppf^Viri Simona Časi, Gornji Grad ■r * Spominjam se še standardnih verižnih pisem, ki «F -St *#» so krožila med ljudmi. Tudi sama sem jih kdaj preje-* la. Včasih sem jih napisala in poslala naprej, včasih V ne. Takrat sem imela slab občutek, ker tega nisem a * 1 storila. Bolje bi bilo, če takšnih stvari ne bi bilo, saj J "&■ na nek na^n izs'IJuJej° človeka. Mk_________Wo Tomaž Podlesnik, Ljubno ob Savinji Sicer ta elektronska verižna pisma dobivam, a ne reagiram nanje. Ne pošiljam jih naprej, ampak jih zbrišem. Škoda časa zanje. Prav tako se ne obremenjujem z raznimi lažnimi obvestili o nagradah, jih enostavno zbrišem. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem SOSVET NAČELNIKA UPRAVNE ENOTE MOZIRJE Občutljiva delitev stroškov Upravni center v Mozirju naj bi bil vceloti pripravljen za vselitev do prvega septembra. Do tega datuma naj bi na novi lokaciji začele z delom tudi vse državne službe, ki so se odločile za nakup oziroma najem, čeprav so nekateri zainteresirani za selitevtakoj, ko bo izdano uporabno dovoljenje. Po besedah direktorja Cigrada Branka Vrtačnika naj bi se to zgodilo že v teh dneh, kar pomeni, da je objekt pripravljen za prevzem. Načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik pričakuje, da se bo celotna državna uprava, zbrana v eni stavbi, izkazala po prijaznosti in odličnosti, navsezadnje je več kot očitno, da bodo stranke različne službe obravnavale kot skupen državni organ. Skupna usode hiše bo torej odvisna od pristopa do strank, zato se morajo po Poličnikovih besedah vsi zavedati, da je stranka kralj, ki ima pravico do vseh informacij. K temu jih zavezuje tudi uredba, ki predpisuje, da so organi državne uprave od letošnjega prvega maja dalje dolžni redno ugotavljati zadovoljstvo strank s kratkim anketnim vprašalnikom. »V ta namen imamo na sedežu upravne enote in na vseh šestih krajevnih uradih posebno skrinjico, v katero lahko stranke oddajo izpolnjen vprašalnik. Vprašalniki so na voljo v poslovnih prostorih, kjer stranke urejajo svoje zadeve, in na posebnem prostoru ob izhodu iz poslovne stavbe, kjer je nameščena skrinjica za oddajo vprašalnikov,« pravi Poličnik in dodaja, da bodo v juniju izvedli tudi letno ugotavljanje kakovosti nji- Načelnik Upravne enote Mozirje Vinko Poličnik je prepričan, da lahko s povezovanjem državnih organov na lokalnem nivoju privarčujejo marsikateri tolar (foto: EMS) hovih storitev. Tudi za ta namen imajo pripravljene posebne vprašalnike, anketiranje pa bo predvid- oma trajalo štirinajst dni oziroma do pridobitve zadostnega števila izpolnjenih vprašalnikov. Odnos do strank bo torej dovolj velika preizkušnja za vse državne organe znotraj upravnega centra, nič manj pomembno ni vprašanje delitve stroškov. Načelnik upravne enote je prepričan, da lahko s povezovanjem državnih organov na lokalnem nivoju privarčujejo marsikateri tolar. Takšnim rešitvam je naklonjen tudi minister za javno upravo dr. Gregor Virant, zato je več kot očitno, da bo moral »Podrožnik« delovati enotno. Prijaznost ima svojo ceno, katero pa bo očitno težko zagotoviti, saj nekatere službe že sedaj ugotavljajo, da za marsikatero storitev, s katero bi se približali strankam, preprosto ne bo dovolj denarja. Savinjčan SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA Skupnik programov razvoja podeželja (še) ni Slovenija do letošnjega leta še ni bila upravičena do programa Lieder, ki je v sklopu evropskih sredstev namenjen za razvoj podeželja. V kolikor želi država koristiti ta denar, bo potrebno pripraviti razvojne programe podeželja. Direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasna Klepec pravi, da so v regiji pripravili tri programe za po tri občine, kar pomeni, da bi bilo v Sloveniji preko 30 Lieder območij, ki bi lahko črpala ta sredstva. V stroki ocenjujejo, da toliko pro- bo možno uveljaviti, zato razmiš-gramov in posledično inštitucij ne Ijajo, da bi bilo pametno določe- SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali se strinjate, da se v podjetjih, ki poslujejo slabo, izplača nižji regres? Rezultati tokratne ankete kažejo, da se velika večina anketirancev ne strinja s tem, da bi se izplačeval nižji regres v podjetjih s slabšim poslovanjem. Da Tokrat vas sprašujemo, kaj storite z elektronskim verižnim pismom? Svoje odgovore nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 30. maja 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. na območja povezati. »Pri tem je treba upoštevati skupne ekonomske, demografske in geografske značilnosti. Verjetno lahko rečemo, da je Zgornja Savinjska dolina zaokroženo območje in bo verjetno v kratkem času potrebno temeljito premisliti, ali se bomo odločali za dva razvojna programa doline ali bo zadoščal samo eden. Prav tako se bo pri pripravi teh razvojnih programov potrebno odločiti, za koliko območij se bomo odločili v regiji oziroma su-bregiji. Možnosti so odprte: pripravljamo tri razvojne programe in nadaljujemo tako, kot je bilo začrtano v prejšnjem programskem obdobju do te možnosti, da za celotno Savinjsko-šaleško območje pripravimo en program podeželja. Če pogledam zadevo z razvojnega vidika, se mi zdi povezovanje smiselno predvsem zaradi tega, ker ocenjujem, da razvoja podeželja brez turizma ne more biti. Dejstvo je, da podeželje nima drugih možnosti, kot da izkoristi tiste ključne nosilce, ki imajo neko infrastrukturo. Pri tem imam v mislih Logarsko dolino d.o.o., Golte in Terme Topolšica,« razlaga Jasna Klepec. V kolikorje resen namen priti do denarja iz programa Lieder, bo potrebno oblikovati lokalne akcijske skupine, ki naj bi bile sestavljene tako izjavnega kotzasebne-ga dela vseh nosilcev in bi pravzaprav predstavljale nek organ odločanja. Poleg tega bo potrebno formirati inštitucijo, ki bo v programskem in finančnem smislu sposobna pripravljati projekte, kar pa po mnenju Jasne Klepec nikakor ne bo enostavno zagotoviti. Osnovna in vsebinska plat vsega so seveda skupni projekti, kijih zaenkrat še ni, zato se še vedno vsi skupaj ukvarjajo z organizacijo. »Naša skupna naloga je, da do oktobra iz projektov, ki so po posameznih občinah že evidentirani, izluščimo skupne projekte. Če jih bomo znali pripraviti za širše območje, potem mislim, da se bomo lažje dogovorili tudi o tem, kakšno naj bi bilo Lieder območje,« optimistično razmišlja direktorica Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije. Savinjčan PODKRlI N I K PODKRIŽNIK d.o.o. Loke 33 SI-3333 Ljubno ob Savinji tel: 83 91 530, faks: 83 91 531 vabi k sodelovanju novega sodelavca/ko za prodajno nabavno področje. Če ste: • ambiciozni, - komunikativni, - predani delu in samoiniciativni, - pripravljeni sprejemati nove izzive, in imate naslednja znanja in izkušnje: - VI ali VII stopnjo ekonomske ali strojne smeri, - vsaj 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem področju, - aktivno govorite angleški jezik, - obvladate delo z računalnikom potem vas vabimo, da se nam pridružite. S skupnimi močmi bomo lažje uresničevali ambiciozne načrte podjetja. Vaše ponudbe oddajte v roku 8 dni od objave na naslov: Podkrižnik d.o.o.. Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. OBČINA MOZIRJE Farna cerkev in lipa ponovno ločena Zaradi pozitivnega rezultata referenduma, na katerem so se prebivalci rečiške krajevne skupnosti odločili, da se odcepijo od skupne občine Mozirje in ustanovijo samostojno, se bo spremenil tudi sedanji občinski grb. Rečiška zelena lipa, upodobljena na skupnem občinskem grbu, bo prestavljena izpod mozirske farne cerkve nazaj pod osemkrako zlato zvezdo. Grb KS Mozirje Na dosedanjem občinskem grbu je bila zelena lipa upodobljena na rumeni podlagi, nad njo pa je bila na modri podlagi upodobljena mozirska farna cerkev s stranskima ladjama. Pristojni občinski svetniki so o delitvi grba že razmišljali, prevladalo pa je mnenje, da občini vsaj zaenkrat prevzameta veljavna grba obeh krajev. Tako v mozirskem grbu ostaja cerkev, le da je postavljena na tri zelene griče. Rečiški občinski grb Grb KS Rečica ob Savinji pa bo po besedah predsednika Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji Petra Kolenca verjetno postal kar krajevni, ki nad rastočo zeleno lipo ponazarja zlato osemkrako zvezdo. Razen, če bi se občinski svetniki nove občine odločili drugače. Oba krajevna grba, ki bosta verjetno postala občinska, imata večstoletno tradicijo, kar ni zanemarljivo dejstvo. Benjamin Kanjir NOVA LJUBLJANSKA BANKA Ob uvedbi evra ne bo potreben obisk poslovalnice Prvi, vsakomur viden korak na poti k prevzemu evra, ki ga bomo v Sloveniji prevzeli predvidoma januarja 2007, je že za nami - s 1. marcem letos se je začelo dvojno označevanje cen v evrih in tolarjih. Večina korakov v letošnjem letu pa je še pred nami. Nanje se v Novi Ljubljanski banki pripravljamo že od jeseni 2004, saj želimo, da bi prehod na novo valuto potekal čim bolj usklajeno, gladko in strankam prijazno. Nekaj takšnih informacij za vas smo zbrali v tem prispevku, s tovrstnim obveščanjem pa bomo nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih. KAKO BO POTEKALA ZAMENJAVA TOLARJEV V EVRE? Zamenjava tolarjev v evre bo za stranke, ki bodo imele tolarska stan- ja na računih banke, potekala avtomatsko. imetnikom osebnih, poslovnih ali kakšnih drugih računov ne bo potrebno posebej obiskati naših poslovalnic. Prav zato naše stranke spodbujamo, da tolarsko gotovino že prej položijo na svoje račune in se s tem izognejo fizični menjavi gotovine tolarjev v evre in s tem tudi nepotrebni gneči. Tudi tistim, ki bodo po novem letu še imeli tolarsko gotovino, ni potrebno skrbeti - saj bodo imeli še 14 dni časa, dajo porabijo oz. jo do 28. februarja 2007 brezplačno zamenjajo v bankah. Po tem datumu jo bodo lahko menjali v Banki Slovenije, prav tako brezplačno in brez časovne omejitve za bankovce, kovance pa do leta 2016. KAKO BODO STRANKE OBVEŠČENE 0 STANJU KONVERTIRANIH SREDSTEV? Naše stranke bodo o stanju sredstev, spremenjenih iz tolarje v evre, obveščene: -z rednimi mesečnimi izpiski, -ob prvem vpisu stanja ali prometa v knjižico, -s posebnim enkratnim izpiskom bomo obvestili imetnike tolarskih depozitov, - s posebnim enkratnim obvestilom o stanju kredita (z natečenimi obrestmi vred) in o novi mesečni obveznosti, izraženi v evrih. Strankam, ki bodo na dan prevzema evra na računih že imele evre, bomo stanja združili z evri, ki bodo spremenjeni iz tolarjev. Na primer: stranka ima dne 31. 12.2006 stanje na računu v višini 100 evrov in 100.000 tolarjev. Po spremembi tolarjev v evre bo imela stranka na računu 517,29 evrov (100 evrov + 417,29 evrov, preračunano po centralnem tečaju 1 evro = 239,64 tolarjev (oz. po takrat veljavnem centralnem tečaju). KAJ PA BANČNE KARTICE IN ČEKOVNI BLANKETI? Zaradi prevzema evra strankam ne bo potrebno zamenjati bančne kartice, morale pa bodo zamenjati čekovne blankete. V poslovalnicah banke bodo novi čekovni blanketi strankam na voljo že v drugi polovici decembra 2006, uporabljati pa jih bodo lahko začele 1. januarja 2007. Banka bo čeke, izpolnjene v tolarjih, ki so bili izdani do vključno 31.12.2006, unovčevala do 15.1. 2007. Čeki z datumom od vključno 1.1.2007 bodo morali biti izpolnjeni na novem obrazcu (čekovnem blanketu) v evrih. NLBd.d. Podružnica Savinjsko-Šaleška OBČINSKI SVET LJUBNO Plovba v različne smeri Ljubenski občinski svetniki so se na četrtkovi seji seznanili z delom Centra za socialno delo Mozirje s poudarkom na socialni problematiki v ljubenski občini, ki jo je predstavila direktorica Marjana Veršnik - Fale. Informacijo o poslovanju osnovne šole je podal ravnatelj Rajko Pintar, tekoče potrjevanje informacij in zapisnikov pa seje ustavilo pri obravnavi odloka o ureditvi plovbe in drugih dejavnosti na reki Savinji in njenih pritokih v občinah Ljubno in Luče. je bila dogovorjena med Ribiško družino Ljubno, ponudniki športnih storitev in obema občinama. Z vsebino odloka so nezadovoljni tudi ponudniki športnih storitev, prepričani, da predlog odstopa od dogovora, ki so ga dosegli z ribiči. Zaradi tega predlagajo, da so v odloku za- Na predlog odloka, ki gaje pripravila statutarno pravna komisija, ki jo vodi svetnica Frančiška Štiglic, so podali pripombe tako ljubenski ribiči kot izvajalci športnih aktivnosti na Savinji, ki so predhodno po letih vztrajanja na različnih bregovih končno dosegli veliko kompromisov in konstruktivnih dogovorov. Predsednik Ribiške družine Ljubno ob Savinji Nikolaj Zagožen trdi, da odlok v devetem členu ni v skladu z dogovorom o plovnem režimu, ki so ga pred-hodno dosegli ribiči in ponudniki športnih oziroma kajakaških storitev. »Plovba ali kakršne koli druge športne aktivnosti na reki Savinji pred 15. aprilom nikakor niso dopustne niti izjemoma, kajti drst lipana se prične šele v začetku aprila. Prav tako ni sprejemljivo odstopanje od že usklajenih časovnih terminov. Potrebno je vedeti, da se lipanska drst vzgornjem Občinski svetniki so se strinjali, da o sprejemu odloka o plovnem režimu na Savinji odločajo na naslednji seji (foto: EMS) delu Savinje zaradi hladne vode zavleče tudi do konca maja. S tem razlogom je bilo tudi dogovorjeno, da se plovba v predelu med Pečovskim in Rogačkim mostom ne dovoli do 15. maja,« je med drugim zapisal Zagožen, ki v imenu ribičev vztraja, da se odlok sprejme vtakšni vsebini, kot jeta samo določila in dogovori, ki so bili sprejeti na dosedanjih usklajevanjih ter odločno nasprotujejo nekaterim rešitvam, ki jih je pripravila statutarno pravna komisija. »V celotnem odloku se omenja varna plovba, vendar ni niti z enim samim stavkom omenjena oziroma prepovedana plovba v preveliki vodi. Treba je poudariti, daje bilo na zadnjih dveh sestankih med Ribiško družino Ljubno in Ribiško zvezo Slovenije na eni in izvajalci športnih aktivnosti na reki Savinji na drugi strani doseženih veliko kompromisov in konstruktivnih dogovorov,« so v imenu izvajalcev športnih aktivnosti zapisali Ludvik Petek, Edi Jurjevec in Jaka Jakop. V nasprotju z ljubenskimi ribiči za predsednika Ribiške zveze Slovenije Boruta Jeršeta osnutek odloka ni problematičen. Po njegovem bi občinski svetniki s potrditvijo odloka, o katerem tečejo različne razprave že polna tri leta, naredili velik korak k boljšim pogojem za razvijanje turizma v Zgornji Savinjski dolini. Pripombe ljubenskih ribičev in izvajalcev športnih aktivnosti so bile za županjo Anko Rakun zadosten razlog, da je odločanje o odloku prestavila do naslednje seje. Do takrat naj bi statutarno pravna komisija preučila pripombe injih po možnosti upoštevala, čeprav je po mnenju predsednice komisije ravnanje enih in drugih neresno. Savinjčan OBČINSKI SVET NAZARJE 596 milijonov ne bo dovolj zn vse potrebe 27. seja občinskega sveta občine Nazarje tretji majski četrtek ni imela dolgega dnevnega reda, vendar zato ni bila nič krajša kot običajne seje. Svetniki so se namreč soočili z dvema pomembnima dokumentoma -rebalansom letošnjega občinskega proračuna in poslovnikom občinskega sveta. Medtem koje bil rebalans sprejet v prvem branju, so člani občinskega sveta poslovnik sprejeli po skrajšanem postopku. Odlok o proračunu za leto 2006 je občinski svet sprejel konec leta 2004. Lani je minister za finance izdal nov pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov, ki bo omogočil medsebojno primerjavo občinskih proračunov in primerjavo z državnim proračunom. Iz tega razloga je nazorski župan Ivan Purnat pripravil nekoliko spremenjeno različico letošnjega proračuna, kije uravnotežena, vendar pod pogojem, da Občina Nazarje proda svoj kapitalski delež v podjetju Energetika Nazarje (bivši Glin Grit). Zaradi pomembnosti realizacije omenjene prodaje je občinski svet ‘imenoval pogajalsko skupino na čelu z županom, ki bo opravila razgovore z zainteresiranimi kupci deleža v Energetiki, do drugega branja rebalansa pa se bodo ponovno ovrednotile prioritetne investicije na področju cestne infrastrukture. Na ta način naj bi v proračunu za leto 2006 ostale samo tiste investicije, ki so tudi realno izvedljive. Franci Kotnik OBČINA GORNJI GRAD Cestne posodobitve V občini Gornji Grad so vrednost celotne investicije razdelili med občino in uporabnike cest (foto: EMS) Potem ko sojeseni pripravili spodnji ustroj in utrdili cestišča, so pretekli teden v Novi Štifti in Gornjem Gradu asfaltirali štiri odseke občinskih cest v skupni dolžni enega kilometra in športno igrišče ob podružnični šoli v Novi Štifti. Poleg tega je bila opravljena delna rekonstrukcija ceste proti odlagališču odpadkov v Podhomu. Po besedah direktorja gornjegrajskega komunalnega podjetja Jožeta Pozniča se investicija v skupni vrednosti okoli 20 milijonov tolarjev deli med Občino Gornji Grad in uporabnike cest, ki so sofinancirali posamezne odseke v višini vrednosti asfalta. Savinjčan OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Spomin na upor proti oddaji orožja Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline je v petek v Nazarjah pripravilo slovesno odkritje spominske plošče, ki bo sedanji in prihodnje rodove spominjala na 17.maj 1990, ko je Občinski štab Teritorialne obrambe takratne Občine Mozirje preprečil odvzem orožja TO s strani Jugoslovanske ljudske armade. in Rečici ob Savinji. Niko Purnatob tem ni skrival razočaranja, ker država še vedno ni priznala statusa vojnega veterana vsem, ki si to glede na svoje angažiranje v Spominsko ploščo so odkrili (od leve): Niko Purnat, Slavko Napotnik in župan občine Nazarje Ivan Purnat (foto: Ciril M. Sem) Osrednji govornik ob tej priložnosti je bil Niko Purnat, ki je skupaj z vodstvom takratne občine in operativnimi sodelavci odigral ključno vlogo pri preprečitvi odvzema orožja iz skladišča v gradu Vrbovec. Purnat je pred 16 leti poveljeval občinskemu štabu Teritorialne obrambe. V svojem govoru je opisal pritiske s strani JLA, ki so se izvajali že pred omenjenim datumom, nato pa je kronološko predstavil dogodke, ki so se vrstili v dneh od 15. do 19. maja 1990. Pod njegovim poveljstvom je bilo orožje TO zadržano pred odvzemom, zaradi naraščajoče nevarnosti pa je bilo 26. oktobra istega leta premeščeno v tajna skladišča v Gornjem Gradu, Mozirju, Nazarjah, na Ljubnem ob Savinji letih 1990-1991 brez dvoma zaslužijo. Predsednik območnega veter- anskega združenja Slavko Napot-nikje opozoril, da so slovenski teritorialci uspeli zadržati 27 tisoč kosov orožja, s katerim je bila nato oborožena manevrska struktura Narodne zaščite. Z odkritjem spominske plošče na obzidju gradu Vrbovec je izpolnjena moralna obveza do vseh, ki so tako ali drugače sodelovali pri preprečitvi odvzema, varovanju in nato prevozu orožja na tajne lokacije. V kulturnem programu prireditve, kije zaradi slabega vremena potekala v dvorani nazorskega Doma kulture, sta poleg Godbe Zgornje Savinjske doline pod vodstvom Tomaža Gučka sodelovala trobilni kvintet in harmonikar Matija Veninšek. Spominsko ploščo so odkrili Niko Purnat, Slavko Napotnik in župan občine Nazarje Ivan Purnat. Franci Kotnik RDEČI KRIŽ SLOVENIJE, OBMOČNO ZDRUŽENJE MOZIRJE 140 let humanosti v službi sočloveka Otroci v šoli na Lepi Njivi so se seznanili z dejavnostjo Rdečega križa (foto: Marija Lebar) V letošnjem letu Rdeči križ Slovenije praznuje 140. obletnico ustanovitve. Leta 1866 so namreč v Ljubljani ustanovili žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, leta 1879 pa še moško društvo, obe društvi sta se nato v začetku 20. stoletja združili. Ob tej priložnosti so v Območnem združenju Mozirje pripravili vrsto aktivnosti. Osmi maj je svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca, zato pri nas v času od 8. do 15. maja poteka teden Rdečega križa. Z doplačili za nekatere storitve na poštah, na železnici in še kje organizacija zbira namenska sredslva, kijih potrebuje za svoje delovanje. To je pomoč vsem potrebnim, ne glede na raso, spol, vero, narodno pripadnost. V Mozirju so imeli 10. maja dan odrtih vrat v skladišču z oblačili. Kot pravi Barbara Rozoničnik z območnega združenja, je bil obisk kar zadovoljiv. V tem času so razdelili tudi številne prehrambene pakete. Prav tako v maju pa poteka pred- stavitev dejavnosti Rdečega križa po osnovnih šolah. »Ta projekt izvajamo že več let, saj želimo za humanost in pomoč sočloveku v stiski navdušiti že prvošolčke in tako pridobiti za to človekoljubno dejavnost čimveč mladih,« pravi Barbara Rozoničnik. Za najmlajše tako s pomočjo lutke, imenovane Križemkapica in risanke o Prosto-voljčku priredijo predstavo, v kat- eri jim razložijo naravne nesreče, vojne in druge dogodke, ki pahnejo ljudi po svetu v nemogoče razmere, ki jih sami ne morejo razrešiti in so v stiski odvisni od pomoči drugih. Otroci se na tako predstavitev dobro odzivajo. Rdeči križ Slovenije bo ob svojem častitljivem jubileju organiziral osrednjo prireditev, ki bo v Beli krajini v kraju Gradac 17. jun- ija. 20. septembra pa bo v Cankarjevem domu v Ljubljani potekala svečana akademija. V počastitev 140. obletnice delovanja slovenskega Rdečega križa bodo posameznim zaslužnim članom, ki so se še posebej izkazali na humanitarnem področju, podelili tudi posebna priznanja in sicer v več kategorijah: najaktivnejši mladi prostovoljec, prostovoljec z najdaljšim delovanjem, največji donator, trenutno najaktivnejši prostovoljec, najpomembnejši podpornik. Na Rdečem križu, kije naša najs-tarejša organizacija za pomoč sočloveku, se zavedajo, da so se jim na tem področju pridružile še druge organizacije in civilna združenja. Sami želijo v svoje vrste pritegniti čim več dobro mislečih ljudi, še posebej mladih z novimi idejami in svežim pristopom. Zato nameravajo tudi dodobra prenoviti in posodobiti način delovanja, kot je v svoji okrožnici zapisal generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Srečko Zajc. Marija Lebar CELJE JE PO 1.400 LEJIH SPET POSTALO ŠKOFIJSKO MESTO Umestitev prvega celjskega škofa Knežje mesto Celje je z umestitvijo mariborskega pomožnega škofa dr. Antona Stresa za prvega celjskega škofa po 1.400 letih uradno postalo četrta slovenska škofija. Dekret papeža Benedikta XVI., s katerim je škofija ustanovljena, je v Celje prinesel apostolski nuncij msgr. Santos Abril y Castelo, prebral pa ga je celjski opat Maijan Jezernik. Na slovesnosti na Glavnem trgu so bili navzoči številni ministri slovenske vlade in drugi ugledni gostje iz političnega in gospodarskega življenja v Sloveniji. močja, na katerem seje med in po II. svetovni vojni rodilo tisoče mučenikov, ki so izkazali svojo ljubezen do domovine. »Morda bo poslanstvo te škofije sprava, ki ima prav v celjski škofiji slovenske dimenzije,« je še dejal dr. Kramberger. Pred slovesno umestitvijo so bili predstavljeni štirje naddekanati, ki sestavljajo celjsko škofijo. Začetek maše, pri kateri so sodelovali vsi slovenski škofje in škofje sosednjih držav, na katere meji celjska škofija ter številni duhovniki, med njimi tudi večina iz gornjegrajske dekanije, je vodil mariborski nadškof in metropolit dr. Franc Kramberger. Po umestitvi na sedež celjskega škofa pa je vodenje maše prevzel novi škof dr. Anton Stres. Škofovsko palico, ki predstavlja pastirja, mu je izročil mariborski ordinarij, ki se je v svojem nagovoru med drugim dotaknil celjskega ob- Pri bogoslužju v Celju so sodelovali tudi duhovniki iz gornjegrajske dekanije (foto: EMS) Po besedah prvega celjskega škofa bo pomembnost tega velikega dogodka in preureditve cerkvene pokrajine v Sloveniji mogoče oceniti šele čez nekaj desetletij. V zgodovini sta bila dva neuspešna poskusa, da bi škofija rimske Celeje znova zaživela. V prvi polovici 15. stoletja sije za vrnitev škofovskega sedeža prizadevala družina celjskih knezov, pozneje pa tudi blaženi Anton Martin Slomšek. »Župnijska občestva in celotno verno občestvo nove škofije postajamo s tem v celoti odgovorni za prihodnost krščanske vere na našem območju. Dovolite mi, da omenim tri temeljne drže, iz katerih naj izvira vse naše prihodnje delovanje. To so: zaupanje, sodelovanje in veselje,« je ob zaključku slovesnosti pred nekaj tisoč glavo množico ljudi sklenil celjski škof dr. Anton Stres. Savinjčan TURISTIČNA KMETIJA VISOČNIK V senci mogočnega javora Visočnikova domačija na 1.121 metri nadmorske višine v Teru nad Ljubnim ob Savinji ima čudovito lego in enkraten razgled po ljubenskem hribovju. Pozimi je idila v resnici nekoliko manjša, saj je potrebno iz doline prevoziti polnih 12 kilometrov, zato pa je pri Visočnikovih poskrbljeno za vse, ki iščejo mir in tišino. Obdajajo jih skrivnostni gozdovi, prostrani hribi s številnimi travniki in prav pri njih je mogoče občutiti, kako mimo in spokojno narava deluje na človeka. Ljubenska županja Anka Rakun, Martin in Viktorija Visočnik poleg saniranega javorja (foto: EMS) Lastnika Viktorija in Martin Visočnik povesta, daje njihova domačija skoraj idealna za družine z otroki, saj je veliko prostora za igro in zabavo. Poleg tega je kmetija odlično izhodišče za planinarjenje, saj vodijo mimo številne planinske poti. Pozimi se lahko gostje naužijejo zimskih radosti na manjši vlečnici, bolj zahtevni smučarji pa se lahko odpravijo na bližnje smučišče Golte. Visočniki pa seveda niso poznani samo po domačnosti in raznolikosti doma pridelane hrane, na njihovem dvorišču stoji zelo star in spomeniško zaščiten 22 metrov visok javor. Gospodar Viktor pove, da je jeseni v drevo udarila strela in ga poškodovala tako močno, da se ni bilo več varno gibati pod njegovo krošnjo. Javor so si ogledali tudi predstavniki Zavoda RS za varslvo narave in ugotovili, da so posamezne suhe veje predstavljale potencialno nevarnost za ljudi in objekte v okolici. Zato so se odločili za sanacijo starega drevesa in ohranitev naravnega spomenika. Pri vse prej kot enostavnem posegu je finančno sodelovala tudi Občina Ljubno, lastnik pa je vložil lastno delo pri pripravi terena za sanacijo in odstranitev vej in urejanje terena po izvedeni sanaciji. Viktor Visočnik in Zavod RS za varstvo narave sta s problemom seznanila tudi ljubensko občino, saj v zadnjem času lokalne skupnosti vse pogosteje pristopajo k sanaciji izjemnih dreves na svojem območju. K temu jih ponavadi vodi skrb za ohranjanje narave in nenazadnje promocija krajev, kjer ta drevesa rastejo. Okolitristo letstarodrevoje nedvomno dovolj privlačen magnet, ki bo tudi v prihodnje prispeval k razvoju visokogorske kmetije in dodal kamenček v mozaiku turistične ponudbe ljubenske občine. Županja Anka Rakun pravi, da je razvoj ljubenske občine trajnosten, zato je potrebno spoštovati naravno in kulturno dediščino. V nasprotnem, ocenjuje Rakunova, se vsem skupaj slabo piše. »Zaradi tega je prav, da smo se vključili vfinanciranje te sanacije. Zavod za varstvo narave je vodil strokoven nadzor, lastnikje pospravil okolje, občF na pa je videla sanacijo vtem smislu, da je potrebno ohraniti zdravo in varno drevo. Skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije si prizadevamo zagotoviti denar za tipske table, s katerimi bi označili vsa avtohtona drevesa, ki so dosegla častitljivo starost,« pravi ljubenska županja. Savinjčan OKROGLA MIZA NA REČICI OB SAVINJI V današnji družbi šepa splošni kulturni nivo Kovinska industrija KLS d.d., 36, 3333 Ljubno ob Savinji Tel.: 839-32-00 Naša družba je postala pomemben dobavitelj izdelkov za avtomobilsko industrijo v Evropi, izgradili smo moderno tovarno, kjer je večina proizvodnih procesov avtomatiziranih. Zaradi povečanih naročil in hitre rasti podjetja iščemo več delavcev za delo v proizvodnji. Prednost imajo kandidati z dokončano poklicno ali tehnično šolo strojne ali elektro smeri. Pisne prošnje pošljite na zgornji naslov. Kulturno-umef niško društvo Utrip Rečica ob Savinji je drugi majski petek v domači osnovni šoli pripravilo okroglo mizo z naslovom Kulturna prireditev je tudi družabni dogodek. V uvodnem delu so se z »mini« koncertom predstavili pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Gorenje iz Velenja pod taktirko zborovodkinje Katje Gruber in maloštevilnim obiskovalcem pripravili pravo glasbeno poslastico. Sledil je pogovor na temo. kako lahko človek izrazi potrebo po druženju v okviru kulturne prireditve - kot ustvarjalec, izvajalec, organizator prireditve ali pa le kot opazovalec oziroma gledalec, ki izkoristi priložnost za srečanje z znanci. Z gosti, ravnateljico mozir- za razvoj kulture naredijo politiki. Z njim seje strinjal tudi Anton Venek, ki pa je prepričan, da ljudje nimamo pravega odnosa do kulture. Dokaz za toje tudi sama okrogla miza, kjer seje zbrala le peščica ljudi. Vendar se moramo zavedati, da so v kulturi plime in oseke. V preteklosti so štev se srečujejo tudi v rečiškem kulturnem društvu, kjer morajo kot uporabniki skrbeti tudi za kulturni dom. Jože Kramer pravi, daje sredstva potrebno pridobiti na različnih mimo. V današnji potrošniki družbi to delno uspeva le tam, kjer živi več generacij skupaj in stari starši poskrbijo za prenos ustnega izročila. Otroci so vse več prepuščeni tel- razpisih od države pa tudi od občine, ki je lastnik objekta. Večje število obiskovalcev pa privabijo le, če na prireditvi nastopijo otroci ter domači gledališčniki in glasbeniki. V kolikor pa skupine odidejo na gostovanja, pa je obisk bistveno manjši. Med dejavnosti, s katerimi skušajo v rečiškem kulturnem društvu pridobiti kar največ mladih, pa je folklorna dejavnost. Vsi sogovorniki so se strinjali, da so časi, ko so se ljudje ob večerih družili, pripovedovali zgodbe in brali ter s tem bogatili besedni zaklad, eviziji in računalnikom. Generacije, ki rastejo v današnji družbi, so čustveno tope, nimajo dovolj topline in reda. Zato je potrebno osmisliti nove oblike druženja za mlade. Kulturo je treba razvijati in strokovno izobraževati tako tiste, ki jo vodijo, kot tiste, ki nastopajo. Za to pa potrebujejo več sredstev, ki bi jih morale prispevati za to pristojne institucije. Ob zaključku so se sogovorniki strinjali, da v današnji družbi šepa splošni kulturni nivo, kako ga dvigniti, pa ni znal odgovoriti nihče. Marija Sukalo Sogovorniki okrogle mize so se strinjali, da v današnji družbi šepa splošni kulturni nivo (foto: Marija Šukalo) skega vrtca Ano Nušo Rebernik, predsednikom rečiškega kulturnega društva Jožetom Kramerjem, mozirskim podžupanom in podpredsednikom Godbe Zgornje Savinjske doline Jožetom Grudnikom ter ravnateljem mozirske osnovne šole Antonom Venekom, seje pogovarjal Viktor Mikek. Otroci potrebo po druženju v okviru kulturnih prireditev nosijo v sebi injim je ni potrebno privzgajati. Že v vrtcu jim ponudijo različne dejavnosti in krožke, kijih lahko obiskujejo. Začne se s petjem, plesno, likovno, lutkovno ali številno drugo dejavnostjo, ki jo izvajajo v programih vrtca. Vendar pa bi bilo po besedah Ane Nuše Rebernik zmotno otroke vpisovati v vse krožke, saj jim tako krademo njihovo otroštvo. Tipičen primer povezovanja mladih je po zatrjevanju Jožeta Grudnika Godba Zgornje Savinjske doline, kjer Tomaž Guček ni samo dober dirigent, temveč tudi izreden pedagoški vodja. Povprečna starost glasbenikov, ki povezujejo vse občine v dolini, je 22 let. Vendar po njegovem mnenju veliko premalo otrokom v osnovni šoli ponudili več profesionalne kulture in otroke odpeljali tudi v gledališča in opere. Danes pa je za vse to premalo finančnih sredstev. S pomanjkanjem finančnih sred- ŽUPNIJA MOZIRJE V znamenju športa in glasbe Na igriščih okoli mozirske farne cerkve so 14. maja potekale aktivnosti, ki so bile pripravljene ob župnijskem dnevu. Druženje faranov je potekalo od zgodnjih jutranjih do poznih večernih nedeljskih ur. V tem času je potekala vrsta prireditev, namenjenih vsem starostnim skupinam. Začetek dneva je obeležila slovesna maša, ki jo je daroval domači župnik Sandi Koren. Za tem seje dogajanje preselilo pod velik šotor, kije bil postavljen na parkirišču za cerkvijo. Tam so že čakali člani tria Golte, ki so najbolj urne takoj zvabili na plesišče. Po skupnem kosilu pod šotorom je bila na vrsti kulturna prireditev, na kateri so se na šaljiv način predstavili člani vseh zaselkov mozirske župnije, Radegunda, Brezje, Lepa Njiva, Ljubija, Loke in Mozirje. Obiskovalci prireditve, bilojihje okoli 700, so se pokazanemu in odigranemu iz srca nasmejali. K temu je pripomogel tudi voditelj Franci Podbrežnik. Dežje malce oklestil popoldanske aktivnosti, tako daje odpadla župnijska Olimpiada, ki sojo pripravili odrasli skavti. Vse ostalo pa je bilo izvedeno. Turnir v odbojki je bil z mivke sicer prestavljen v dvorano športnega društva, boji pa so bili vseeno trdi. V klubu je potekal turnir v šahu, v skavtski sobi pa v pikadu. Srečelovje bil končan v dobri uri, saj je bilo v tem času prodanih vseh 512 srečk. Otroci so si pekli hrenovke, v Slomškovi dvorani pa gledali risanke, igrali namizni nogomet in risali z barvnimi kredami. Dobro obiskanje bil tudi turnir v namiznem tenisu. Dan je kar prehitro minil in se končal s prepevanjem na župnijskem dvorišču. Pokazalo seje, da je ideja Sandija Korena o organizaciji župnijskega dneva padla na plodna tla, saj seje pripravljenih aktivnosti udeležilo veliko število ljudi. Vsi so odhajali domov zadovoljni, nasmejani in polni lepih vtisov. Benjamin Kanjir Najštevilčnejšo predstavitev so pripravili Radegundčani (foto: Benjamin Kanjir) r~----------—----------- GLASBENA ŠOLA NAZARJE Prvič na reviji orglarjev V župnijski cerkvi v Naklem pri Kranju je drugo sredo v maju v organizaciji Glasbene šole Kranj in Slovenskega orgelskega društva potekala četrta revija orgelskih oddelkov glasbenih in orglarskih šol Slovenije in zamejstva. Revije seje od 53 javnih glasbenih šol, ki delujejo v Sloveniji, udeležilo 17 šol, med njimi letos prvič tudi Glasbena šola Nazarje. Nazorsko glasbeno šolo je zastopala Polona Oblak, učenka 1, razreda orget, ki se izobražuje pod mentorstvom Anite Lakner. Po besedah ravnateljice GŠ Nazarje Olge Klemše je krstni nastop na državni reviji orglarjev v celoti uspel, zelo dobrodošle pa so bile tudi informacije, kako poteka pouk orgel na drugih šolah. V Nazarjah v prihodnjem šolskem letu na oddelku orgel pričakujejo nove učence in učenke. KF Orglarka Polona Oblak se izobražuje pod mentorstvom Anite Lakner (foto: Toni Acman) 24. maja je praznoval 80-letnico IVAN ŠIMENC iz Poljan nad Rečico ob Savinji Ob praznovanju rojstnega dne, veliko zdravja in sreče ter naj ti življenje v miru teče. Zena Tončka, sin Janko in hči Zvonka z družinama. JVaäf ùnticiäeztfütfe za 80 let Naj sonce sreče tebi sije, dokler ti življenje bije, posebno pa še ta dan, ko imaš rojstni dan. Francu To ti želijo žena Terezija, hči Štefka in vnukinja Mojca KO.M.ET. - novo naložbeno življenjsko zavarovanje z jamstvom glavnice Zavarovalnica Triglav bo predvidoma do 15. junija ponujala novo naložbeno živ- »V Zavarovalnici Triglav se s ponudbo naložbenem računu, ki pa ne more biti Ijenjsko zavarovanje z jamstvom glavnice KO.M.ET., ki ga je oblikovala v življenjsko-naložbenihzavarovanjodziva- manjša od zajamčene vrednosti sodelovanju z drugo največjo nemško komercialno banko Commerzbank AG. mo na svetovne in domače trende na ti- premoženja ob izteku zavarovanja Združuje življenjsko zavarovanje za zavarovalno dobo, ki ni krajša od desetih let, nančnem trgu. Življenjska zavarovanja, ve- Najnižja enkratna premija je 1.000 evrov, ter naložbo v odprte delniške sklade na hitro rastočih trgih Koreje, Mehike, Turč- zana na enote investicijskih skladov, so v investitorji pa bodo lahko rast enot ije in Vzhodne Evrope, pri čemer je izplačilo glavnice zajamčeno. Pretekiem letu Postavljala blizu tretjino premoženja spremljali prek spletne strani ' ' - premije v skupim življenjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav www.tnglav.si. KO.M.ET. je rezultat povpraševanja po doživetju, za katerega jamči Commerz- in sodijo med najhitreje rastoče.Zatosmo :. Zavarovalnica Triglavje iz naslova živ- produktih Zavarovalnice Triglav, ki pove- bankAG. poiskali nove donosne trge ter razvili nov Ijenjsklh zavarovanj, vezanih na enote zujejo življenjsko zavarovanje in možnost KO.M.ET. jeobiikovankotrelativnovarna produkt zc katerega smo prepričani; de. investicijskih skladov, v preteklem letu visokih donosov. Pretekli ponudbi naložbaspotencialnovisokimidonosi,saj bopravtakouspešenkotnjpgovaprpd- obračunala 12,4 milijard tolarjev za- naložbenih zavarovanj BRIC in BRIC 2 sta Zavarovalnica Triglav skladno s svojo hodnika,« je ob prihodu'novega varovalne premije. V skupni obračuna- biii razprodani še pred iztekom emisije, poslovno politiko na področju naložbenih naložbenega zavarovanja KO.M.ET. na trg ni kpsmafi zavarovalni premiji so pred- KO.M.ET, katerega trženje je steklo 21. zavarovanj sodeluje z najuglednejšimi povedal predsednikupraveZavarOvalnice stavljala 8,4-odstotni delež, v strukturi aprila, vsebuje življenjsko zavarovanje In svetovnimi upravljavci vzajemnih skladov Triglav mag. Andrej Kočič ter poudaril: »Za- premije skupine življenjskih zavarovanj naložbo, vezano na gibanjevrednosti enot na ciljnih trgih. Premoženje naložbenega varovalnicaTriglavseželifucjizzavarovaP pa so imela že 29,1 -odstotni delež, premoženja delniških skladov na trgih zavarovanjaKO.M.ET.senalagavdelniške no-naložbenimiproduktiutrditikotenahp- Poleg standardnih zavarovanj, kjerje v Koreje, Mehike, Turčije in Vzhodne Evrope, sklade ADIG Fund European Emerging juspešnejših zavarovalniško-finaflčriih letu 2005 ohranila 42,8-odstotni tržni za katereje značilna hitra gospodarska MarketEquity, Magna TurkeyFund, Merrill skupin vSIoveniji in vregiji.« delež, merjen z obračunano kosmato rast, spremljana z rastjo tamkajšnjih Lynch International Investment Funds- Naložbeno zavarovanje KO.IVLETje zavarovalno premijo, se tako Zavarov-borznih trgov. Le-ta je bila v letu 2005 v Asian Dragon Fund in Baring Latin Amer- možnoskleniti vvseh poslovalnicah in pri ptnlča Triglav usmerja tudi v novejše Koreji 54-odstotna, v Mehiki 38-odstotna, ica Fund. Sredstva vlagateljev so razpore- svetovalcihZavarovalniceTriglavdo 15. oblike zavarovanj. Med klasičnimi za- vzhodnoevropskitrgiinTurčijapasovzna- jena vdelnice in obveznice,fakoda lahko junija 2006 oziroma dopoteka emisije.' varovatnicami v Sloveniji je imela 40,4- menju približevanja razvitim trgom Evrope, CommerzbankAG ob izrednih ali nepre- Kergre za dolgoročno in stabilno naložbo, odstotni tržni delež na področju zabeležili rasti, ki so bile ponekod višje od dvidenih dogodkih začasno preusmeri zavarovalnadobatrajanajmanjdesetlef. premoženjskih in 49,9-odstofni tržni 60 odstotkov. Ugodnost te oblike sredstva v globalni obvezniški sklad Pokoncuzavarovalnedobeseupravičen-1 . delež na področju življenjskih zavarov- naložbenega zavarovanja je tudi za- (Robečo Lux-0-Rente), s čimer investitor- cu izplača zavarovalna vsota, enaka vred- : anj. jamčeno izplačilo zavarovalne vsote ob juzagotovidodatnovarnostnaložbe nosti privarčevanega premoženja na Zavarovalnica Triglav, d.d. NALOŽBENO ZAVAROVANJE Z JAMSTVOM GLAVNICE KO.M.ET. VLAGAJTE V ZDRUŽENE RASTOČE TRGE • KO.M.ET.: Koreja, Mehika, evropski trgi. • Združuje naložbo, vezano na gibanje vrednosti enot premoženja delniških skladov, ter življenjsko zavarovanje. • Vključeno tudi nezgodno zavarovanje za primer smrti zaradi nezgode. • Možnost doseganja nadpovprečnih donosov. • Visoka tehnologija, rudna bogastva in pozitivni vplivi približevanja Evropski uniji so značilnosti, ki bodo tudi v prihodnje oblikovale razvoj delniških trgov držav iz skupine KO.M.ET. • Zagotovljena zajamčena vrednost premoženja ob doživetju -jamči Commerzbank. • Zagotovljena zajamčena zavarovalna vsota v primeru smrti -jamči Zavarovalnica Triglav. KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST triglav «< modra Številka rrìTìf c Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Značilno za naše kraje je bilo delo v gozdu oziroma delo z lesom. Seveda je bilo drvarjenje samo na sebi izredno težko delo. Zato so ljudje potrebovali dobro in ustrezno orodje. Znani so bili orodni kovači, ki so svojo obrt odlično obvladovali. Po pripovedovanju starejših ljudi so baje znali zelo dobro pripraviti jeklo, daje bilo trpežno in kakovostno. Običajno so ti kovači delali ob strugah, ker so večinoma za pogon velikih kladiv uporabljali vodno silo. Ko govorimo o orodju na sploh, moramo poudariti pomembnost ohranjanja starih izrazov. Večina jih je že žal utonila v pozabo, Peter Plesnik iz Logarske doline mi je nekoč obljubil razgovor o sekirah in drugih rezilih, ki so jih uporabljali naši predniki. Veliko je vedel povedati. Kot ustno izročilo je vse, kar je povedal, velike kulturne vrednosti. Seveda ni mogel mimo tega, da so naši "olcerji" delali tudi vtujih gozdovih, tako v Rumuniji, Bosni in Črni Gori. Tako so prinašali s seboj tudi spoznanja tamkajšnjih gozdnih delavcev, seveda pa tudi orodja, kijih pri nas še ni bilo. Celo vdaljni Kanadi so delali naši ljudje, poznamo primer s Prihove, kjer je živel drvar, kije v Kanadi pred I. svetovno vojno imel v koriščenju velike površine gozdov. O ŽAGAH Posebej naj omenimo tako imenovane »cugžage«, ki sojih ljudje sprva poimenovali »amerikanke«, iz raznih virov lahko domnevamo, da so te žage prišle v naše gozdove tik pred I. svetovno vojno. Prej so se platanice razsekav-ale, kar je bilo zelo naporno delo in je zahtevalo veliko moč drvarja. O »amerikankah« je Plesnik povedal, daje poznal take, ki so bile dolge tudi po prek dva in pol metra. Ene so bile trebušaste, druge zelo široke in tretje ravne, prav s temi so baje najraje delali tudi naši drvarji. SEKIRE OZIROMA REZILA Za obdelavo lesa je Peter Plesnik naštel kar nekaj sekir. -Šltlerca'\e sekira, s katero so cepili skodle (šiklni), -puntaka\e služila za izdelavo zarez na okroglem lesu, s katero so označili debelino, -ročncaje tičala za pasom inje služila za opravljanje priročnih del, - c/mratoje močna sekira inje služila tesarjem za podrobno (fino) tesanje, -drobevn'caseje uporabljala za sekanje stelje, partale sekira, s katero so sekali meso furežu, - teslo - oglato so uporabljali za izsekavanje oglov v koritu, Sekire in druga rezila d kmečki rabi - teslo - okroglo-z njo so dolbli strešne žlebove, - cepunca\e bila sekira, s katero so cepili drva, - matormje bila težja sekira, s katero so lupili in kleščili debla, - lupevnik- z njim so lupili debla (šepser), - maseka - težja sekira za posek in potem razsekavanje debel, -bognerca\e sekira, ki sojo uporabljali kolarji pri svojem delu, -plankača-z njo so tesali okrogel les v trame, - oštaka - z njo so klestili veje. Rezilo za rezanje tobaka so imenovali tobačn'ca. Seveda so katere od sekirali rezil imenovali kje drugje v naši dolini lahko kako drugače. Peter Plesnik je omenjal poimenovanja pač za svoje okolje - za Logarsko dolino. Posebna orodja so rabili "rižmajstri" pri izdelavi lesenih riž. Predvsem šoto bili posebno močni svedri, velikega premera, enega teh so imenovali pestnik, najdaljši med njimi se je imenoval rižnik. Mimogrede, rižmajstre in dela na spravilu lesa po rižah smo že opisovali. Kolekoitanje denarja Po I. svetovni vojni seje nova država SHS (Slovencev, Hrvatov in Srbov) srečevala s številnimi težavami. Ne le, da so se bili ostri boji za severno mejo, tudi sicer je nova država počasi nastajala. Na slovenskem območju je tedaj veljala kronska valuta. Vse dokler ni prišlo v menjavo za dinar, ki je veljal tedaj že v Srbiji, saj je bil denar Kraljevine Srbije. Onstran državne meje v »nemški Avstriji« je veljal prav tako kot krona kot plačilno sredslvo. Zato se je dogajalo, da so velike količine tega denarja porabili sosedje v naših krajih in tako slabili že tako slabo kupno moč krone pri nas. Pri Deželni vladi v Ljubljani so zato ukrepali, da bi zavrli takšen kvarni vnos denarja v Slovenijo. Vladaje med 28. novembrom in 5. decembrom 1919 zaprla vse meje za kakršenkoli promet. V tem času je za naše državljane razpisala obvezno kolekovanje bankovcev, to je pomenilo, da so bankovce ožigosali in le tako opremljen denarje bil v veljavi pri nas. Okrajno glavarstvo je 28. novembra 1919 v Celju izdalo okrožnico, v kateri opiše potek kole-kovanja denarja. Oblasti so sprejete ukrepe dosledno nadzorovale. Torej v času od 13. novembra do 13. decembra 1919 je moralo biti kolekovanje opravljeno. Za to so poskrbele vse hranilnice, banke, občine in ponekod tudi pošte. V naši dolini šoto delo opravljali: Gornjesavinjs-ka posojilnica v Mozirju, Posojilnica Gornji Grad, tudi tam delujoči davčni urad je bil vključen v to delo, Hranilnica in posojilnica na Ljubnem, Hranilnica in posojilnica v Lučah, Poštni urad v Solčavi, mimo navedenih uradov oziroma zavodov so bile pooblaščene še občine. Seveda so danes le še zbiralci, ki razpolagajo s kolekovanimi bankovci kronske veljave. To sb le še muzejski primerki. Toda kot seje izkazalo, je bii ta ukrep zelo učinkovit, saj so se tudi ljudje zavedali, da je potrebno preprečiti množično vnašanje avstrijskega denarja na naš trg, saj so s takšnim početjem izredno dvignili cene pri nas in na sploh razvrednotili veljavno valuto. 3ščemo stare fotografije Veniški flosarji v Nazarjah. Slika je iz okoli leta 1930, na njej pa je prvi z leve Vrbinov ata (Ivan Jeraj) s Pobrežij. Sliko nam je posodila Lomšek Frančiška iz Nizke. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Ali naj nas pade« delniških tečajev skrbi? V preteklih dveh tednih so tečaji delnic na svetovnih trgih izgubili kar nekaj vrednosti in precej vlagateljev se je najbrž ustrašilo za svoje prihranke. Še posebej tisti, ki so svoja sredstva vložili v zadnjih mesecih in pričakovali nadaljevanje močne rasti, ki smoji bili priča vzadnjih petih letih. Nekateri, ki so se na tuje trge podali pred začetkom rasti v letu 2002, se morda še spominjajo dvoletnega obdobja padanja tečajev, po poku internetnega balona v letu 2001. Vlagateljem, ki so svoja sredstva v letu 2000 vložili v 500 največjih ameriških podjetij, zbranih v indeksu S&P 500, se je vrednost premoženja v naslednjih dveh letih znižala za približno 40 odstotkov, po drugi strani pa seje vrednost tistim, ki so vlagali na najnižjih vrednostih v letu 2002 premoženje povečalo že za 60 odstotkov. Zagotovo se v sedanji situaciji precej vlagateljev sprašuje, ali se lahko padanje tečajev še nadaljuje in ali bi lahko.vrednost delnic upadla celo za več deset odstotkov, kot seje to zgodilovletih 2001 in 2002. Da bi bolje prikazal, kako se sedanji položaj razlikuje od tistega v letu 2000, sem spodnjemu grafu indeksa S&P 500 dodal še vrednosti kazalnika tečaja na dobiček (PE), ki kaže, koliko so bili v preteklosti vlagatelji pripravljeni plačati za do- bičke podjetij, v katere so vlagali. Za boljšo predstavo lahko kazalnik tečaj na dobiček predstavimo na primeru stanovanja, ki nosi mesečno 100.000 tolarjev čiste najemnine oziroma 1,2 milijona tolarjev letno. Če bi bili zanj pripravljeni odšteti 24 milijonov tolarjev, bi to pomenilo, da smo pripravljeni plačati 20-kratnik letnega dobička. Pri 10-kratniku bi plačali le 12 milijonov tolarjev, pri 30-kratniku pa kar 36 milijonov tolarjev. Trenutno so vlagatelji pripravljeni plačati za delnico 16-kratnik njihovih letnih dobičkov, kar je na ravni povprečnih vrednosti za daljše zgodovinsko obdobje, iz grafa pa je tudi razvidno, daje omenjeni kazalnik le redko upadel bistveno pod 15 in da so bili vlagatelji v devetdesetih pripravljeni plačevati več kot 20-kratnik dobičkov, v obdobju največjega optimizma v letu 2000 pa celo skoraj 30-krafnik. Nič čudnega ni torej, da so se lahko tečaji znižali skoraj za polovico. Takšna vrednotenja namreč upravičijo le podjetja, ki lahko utemeljeno pričakujejo visoko dvomestno rast dobičkov v daljšem obdobju, kar pa zagotovo ni realna predpostavka za povprečje vseh podjetij. Za trenutno vrednotenje delnic ne moremo reči, da je pretirano, upal bi si trditi, da so tečaji za dolgoročne investitorje, ki v vzajemnih skladih ali naložbenih policah varčujejo za starost, še vedno varni za nakup. Borut Repše PE za S&P500 od 1989 do 2006 MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Solčavska (kot tako jo poznajo izven Solčave), domačini ji pravijo hribrska tisa, je eno najbolj znanih dreves v našem območju. Odkrili in opisali sojo že leta 1847 in kasneje leta 1893. Že leta 1904 pa je Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva do nje uredila in označila pot. Leta 1951 je bila zavarovana kot naravni spomenik! Tudi danes je pot do nje urejena, dostopa sta dva. Prvi je od kmetije Solčavska tisa cm (premer je 108 cm). Spada med najmogočnejše tise v državi, po vsej verjetnosti tudi med najstarejše. Njena starost je ocenjena na 700 let. To jo uvršča med najstarejše tise vSIoveniji. Po dosegljivih podatkihje vSIoveniji najmogočnejša tisa vrablova tisa na Kozjaku, ki meri 13 metrov in ima obseg 440 cm. Za tiso kot vrsto je značilno, daje dvodomna rastlina. To pomeni, da ima posamezno drevo ali samo ženske (tisa) ali samo moške (tisovec) cvetove. Naša tisa je žensko drevo, kar lahko opazimo jeseni, ko so plodovi zreli ali pa tako, da v njeni okolici pobrskamo po tleh in poiščemo mladice ter klice iz semena kijih ni malo. Za V okviru prireditev ob dnevu Zemlje (22. aprila) smo se na nazorski enoti Zavoda za gozdove Slovenije dogovorili, da javnosti predstavimo bogato drevesno dediščino gozdov našega območja. Med zanimivimi drevesi iz vsega območja smo izbrali 17 takih, ki najbolj izstopajo. Ta drevesa sedaj označujemo z informativnimi tablami, na katerih bodo obiskovalci lahko izvedeli osnovne podatke o drevesu. Eno takih dreves je tudi solčavska ali hribrska tisa. Ravničar, pot je položna, drugi je iz Solčave, ta pot je bolj strma. Lahko pa opravimo krožno pot: iz Solčave do tise, nato pa mimo Ravničarja nazaj v Solčavo. Pot je urejena, prijetna in zanimiva primerna je za vse, tudi za družine z mladimi otroci, saj je polna tudi drugih zanimivosti. OSNOVNI PODATKI O SOLČAVSKI TISI Raste na nadmorski višini 822 m, na robu gozda, ob zapuščeni kmetiji Hribernik. Skoraj zagotovo je bila posajena kot hišno drevo ob osnovanju domačije. Visoka je 13metrov, v prsni višini je obseg drevesa 340 Nasveti, Organizacije, Kultura, Ljudje in dogodki hišna drevesa je značilno, da so ponavadi ženska drevesa, to velja tako za tiso kot za bodiko. Deblo drevesa je zdravo, enotno, krošnja pa je redka in poškodovana od strel. Glede na njen status (zaščitena) in pomen (velika starost, povezana z naseljevanjem Solčavskega) bi bilo treba njeno krošnjo pravočasno sanirati in jo sprostiti. Poleg hribrske tise imamo na našem območju še veliko mogočnih tis. Naj naštejem najmogočnejše: kosmačeva tisa v Konjskem Vrhu, štorgljeva tisa v Florjanu, re-brnikova tisa v Podveži, metuljeva tisa v Krnici, remškova tisa v Teru in nenazadnje tirškova tisa v Teru. Seveda so vse hišna drevesa. To nam govori o posebnem odnosu človeka do te vrste, ki je v gozdovih izredno redka. Tisa je zaradi svojih značilnosti (zimzeleno drevo, visoka starost, ki jo lahko dosežejo, strupenost in hkrati zdravilnost, izredna senco-zdržnost in trdoživost) imela za človeka vedno poseben, skrivnosten in magičen pomen. Stari Grki sojo posvetili boginji maščevanja, Kelti bogovom smrti, za kristjane je simbol večnega življenja. Drevesa dosežejo med živimi bitji največjo starost, tudi nekaj tisoč let. Pri nas dosežejo drevesa starost nekaj sto let in med stare stoletnike uvrščamo tudi tise. Hribrska je ena izmed najstarejših, pridite si jo ogledat. Morda kar ob zaključku prireditve ob tednu gozdov, ki bo v petek, 2. junija, ob 12. uri pri hribrski (solčavski) tisi. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Teden gozdov Tudi letos je zadnji teden v mesecu maju posvečen gozdovom. Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije prirejajo niz prireditev s skupnim imenom teden gozdov. Geslo letošnjega tedna gozdov je »gozdovi za prihodnost«, saj imajo gozdovi s svojimi ekološkim, socialnim in gospodarskim potencialom velik pomen za naš razvoj. Glavnina prireditev bo potekala v zadnjih dneh maja, nekaj pa tudi vjuniju. Gozdarji že ves mesec maj vodijo šolarje iz našega območja po učnih poteh. Z informativnimi tablami bodo v teh dneh označili 17 najbolj zanimivih dreves v območju, od solčavske tise do Žlebnikove lipe v Šentvidu in tako obiskovalcem predstavili delček naše bogate drevesne dediščine. V soboto, 27. maja, bodo organizirali tradicionalno (že šesto po vrsti) gozdarsko kolesarjenje skozi gozdove. Začetek kolesarjenja bo ob 9. uri pred občinsko stavbo v Šoštanju. V petek, 2. junija bo v Nazarjah tekmovanje osnovnošolcev na temo »kaj vem o gozdu«. Tekmovanje bo potekalo po učni poti Samostanski hrib. Istega dne bo na Solčavskem osrednja prireditev ob tednu gozdov v območju. Na njej bodo predstavili drevo leta 2006, izbrali najboljšega lastnika gozda za leto 2006 in tudi najboljšega gozdarja. Če bo vreme lepo, bo prireditev pri solčavski tisi, drugače pa se bodo umaknili v zavetje Klemenšk-ove domačije. Prireditve ob tednu gozdov se bodo zaključile zjavnim forumom o nacionalnem gozdnem programu, ki bo v sredo, 7. junija, v Nazarjah. Marijan Denša KULTURNO DRUŠTVO SLAP Pozdrav pomladi in planinam Kulturno društvo Slap je sredi maja na graščini Lešje na Homcu pripravilo srečanje, ki so ga poimenovali Pozdrav pomladi in planinam. Popoldansko druženje, ki se je prevesilo tudi v večer, je bilo namenjeno prebiranju del amaterskih pesnikov in pisateljev. V njih so govorili o ljubezni do narave in planin ter o pomladnem prebujanju živih bitij. Srečanje so izkoristili tudi za izmenjavo izkušenj in za pogovor o drugih vsebinah pesmi, kijih pripravljajo za novo zbirko. Obisk gradu Lešje je bil hkrati priložnost, da so amaterski pesniki in pisatelji izkazali svojo solidarnost gostiteljici Dragica Vršnak, ki ji je aprila požar uničil marsikaj, kar je pridobila strdim delom in odrekanjem ter ji izročili skromna finančna sredstva. Stem soji želeli pokazati, da v nesreči ni sama in lahko računa tudi na njihovo moralno pomoč. Vršnakova pajimjevzah-valo pripravila skromno pogostitev. V SPOMIN Zdravko OŽIR Na obrazih mnogih ljudi, prijateljev in znancev ter sorodnikov iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline je senca žalosti nadomestila vsakdanji izraz in smeh. Smrtno se je ponesrečil Valentin Zdravko Ozir, rojak iz Radegunde nad Mozirjem, ki je večino svojega aktivnega življenja preživel na svojem domu v Velenju, vendar je ostal vedno ponosen Zgornjesavinjčan, ki je svoje delo in poslanstvo opravljal tudi za rojake, se z njimi družil in mnoge do zadnjega prešerno razveseljeval. Rodil se je pred 64 leti v Žekovcu, po osnovni šoli se je izučil za zidarja in opravljal dela avtomehanika ter nato opravil izpite za vse kategorije vozil in postal eden redkih inštruktorjev za tovorna motoma vozila in avtobuse na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline, Vozil je tudi avtobuse na delavskih in turističnih progah. Zdravko Ožir je bil ljubitelj prometnih sredstev in ustanovitelj ljubiteljskega kluba tehnične kulture starodobnih vozil Fičo kluba, bil pa je tudi velik ljubitelj športnih disciplin v motokrosu, »rallyju«, cestno hitrostnih dirkah, spidveju in formuli 1. Vse, kar je dišalo po bencinskih hlapih, ga je vleklo za seboj, on pa mnoge druge, kolege, prijatelje in znance. V štiridesetih letih je več tisoč kandidatov naučil vožnje z motornimi vozili in jih pripravil na izpite vseh kategorij, več kot tristo tudi iz Zgornje Savinjske doline. Za svoje delo, članstvo in sodelovanje je prejel praktično vsa najvišja priznanja različnih prometnih društev, Zveze ZŠAM Slovenije in svojih matičnih združenj. Bil je član ZŠAM Velenje in nazadnje ZŠAM Zgornje Savinjske doline, kamor ga je vlekla želja po sodelovanju v svojem rojstnem kraju. Zdravko Ožir bo ostal zapisan med tisočerimi vozniki tudi kot njihov odločen, nasmejan in iskriv učitelj pravilne in varne vožnje. Sam se je usodne nedelje zvečer, enostavno in kot v tragični zmoti, »odpeljal« s priljubljenim fičkom s tega fizičnega sveta, kot da je pozabil, da še ni prevozil mnogih načrtovanih poti in tako želenega sproščenega dela in druženja s prijatelji, prometniki in družino. Od njega se je poleg več kot tisoč ljudi na pokopališču Podkraj pri Velenju poslovilo tudi več deset uniformiranih članov ZŠAM celjske regije ter domačega združenja ZŠAM Zgornje Savinjske doline, od predsednika Fičo kluba pa več deset voznic in voznikov s fički iz vse Slovenije. Jože Miklavc Marija Sukalo Ljudje in dogodki, Horoskop KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Afganistan, kamor se bog pride le zjokat Zgodba o Širin-Gol je zgodba o tipični afganistanski ženski, zgodba o njenem vsakdanjiku, vsakdanjiku njenih otrok, moža, ki ga preživljajo v kaotičnem vojnem okolju, Širin-Golina slikovita pripoved o izjemnem pogumu, človeški dobroti, ženskem prijateljstvu, odporu in ljubezni je za evropskega bralca privlačna predvsem zaradi načina pripovedovanja, ki tudi popolnemu nepoznavalcu afganistanskih razmer omogoča razumevanje nam tako različnih ljudi. Pisateljica Šiba Shakibje odraščala v Teheranu. Kot režiserka in avtorica dokumentarnih filmov je v minulih letih pogosto obiskovala Afganistan, tako sever države kot ozemlja pod talibsko oblastjo. Posnela je več pomembnih dokumentarcev o življenju Afgancev, posebno o njihovem dramatičnem položaju. Tudi Širin Golje spoznala v begunskem taborišču. Celotno zadevo bi pravzaprav morali prepustiti različnosti okusov, vendar si ne moremo kaj, da se ne bi obregnili ob ražnjiče s kavo in sokom ter polno škatlo kovanih tolarjev, ki so se »slučajno« znašli pred javnim straniščem v Mozirju - upravnem središču Zgornje Savinjske doline. Človekse vpraša, kakšna sila je gnalatistega, kije okusno malico odložil skoraj pred straniščno školjko, če že o denarju, ki tudi sicer ne slovi po pretirani čistosti, ni vredno izgubljati besed. Vprašanje je, če smo samo zato, ker so nas sprejeli v družino razvitih evropskih narodov, res tako bogati, da lahko hrano in denar nosimo tudi na stranišče, saj se na drugi strani tudi v tem okolju dogaja, da nekateri niti za dostojno osnovno preživetje ne spravijo skupaj. Savinjčan Oven: Tisti, ki ste rojeni marca, se boste zakopali v delo, čeprav ne pričakujete pravočasnega plačila. Prišlo bo z zamudo, bo pa zato obilno. Aprilski ovni si vzemite dovolj časa zase in za partnerki ovni pa se lahko zaljubite, saj je pred vami nekaj novih znanstev. Bik: Vse, česar se boste lotili, bo dobilo pečat izvirnosti, v dejavnosti pa vam ne bo treba vlagati veliko napora. Tisti biki pa, ki ste rojeni maja, se boste znašli v napetem položaju. Partner bo trmasto svoje, vi pa se boste oklepali starih navad in resnic. Dvojčka: Na začudenje vseh se boste majski dvojčki držali doma. Za vas bo najpomembnejša družina, pri njej boste iskali čustveno varnost in toplino. Če pa ste rojeni junija, vas bo težko uloviti. Povsod vas bo dovolj, pa še delovnih obveznosti se boste držali. Doživeli boste prijetno presenečenje s strani partnerja. Rak: Miren čas v krogu prijateljev in znancev je pred junijskimi raki. Dnevi bodo čudoviti, družabni in škoda bi jih bilo prespati. Lahko se zgodi, da boste na kakšnem izletu spoznali sorodno dušo. Raki, ki ste rojeni julija, se boste potrudili za dober zaslužek, čeprav to ne pomeni, da si ne smete privoščiti tudi malo oddiha. Lev: Za leve, ki ste rojeni julija, bosta na prvem mestu denar in kariera, kljub temu pa ne pozabite na družino. V tem trenutku vam ^*^1 kaže bolje pri denarju. Če pa ste rojeni v avgustu, bo v nevarnosti vaša ljubezenska zveza. Nepotrpežljivost vas bo drago stala. Preobremen-eni ste, a tudi pri partnerju upoštevajte olajševalne okoliščine. Devica: Sproščeno in uspešno obdobje za device, rojene avgusta. Dneve vam bo polepšal tudi partner. Še v službi boste z veseljem delali. Delo na vrtu pa vas bo najbolj sprostilo. Tisti, ki ste rojeni septembra, boste še leni in brez volje. Privoščite si dovolj počitka in se čim več pogovarjate s prijatelji. Tehtnica: Ne vznemirjajte septembrskih tehtnic. V tem obdobju si želijo samo miru, a se jim bo veselje do življenja kmalu vrnilo. Oktobra rojeni boste veliko časa preživeli s prijatelji. V poslih, ki ste jih sklenili z novimi znanci, se bo nekaj zapletlo. Ne izgubite prehitro živcev. Zaslužek ne bo velik. Malo popazite na ledvice. Škorpijon: Partner se bo izkazal za vašega najboljšega prijatelja, če ste rojeni oktobra. To ne pomeni, da so vas drugi zapustili, niti, da se z njimi ne boste več razumeli. Škorpijoni, rojeni novembra, boste skoraj eksplodirali, ker se vam bo zdelo, da nadrejeni ne cenijo dovolj vašega truda. Nikar, uredilo se bo. Strelec: Želja novembrskih strelcev po uspehu v karieri bo tako velika, da boste pripravljeni na največje delovne napore. Uspeh bo obšel le lene, delovni pa bodo nekoliko zanemarili partnerja. Tisti, ki ste rojeni decembra, boste uživali v partnerjevem objemu. Spočijte se brez slabe vesti. Priložnost za samske. Kozorog: Decembrski kozorogi se ne boste mogli pritoževati zaradi naporov, kijih prinaša življenje. Še najbolje se boste imeli tisti, ki boste odpotovali, drugi pa boste uživali v čarih pomladi. Januarski kozorogi se boste morali posvetiti partnerju, saj se lahko vajin odnos poslabša. Vodnar: Januarski vodnarji se posvetite domu. Družina vam bo hvaležna za povečano pozornost in vse, česar se boste doma lotili, je obsojeno na uspeh. Privoščite si umirjen mesec. Vodnarji, rojeni vfebruarju, boste stisnjeni med partnerjem in kariero. Poskusite malo potrpeti pa bodo dnevi za vaju sončni, i Ribi: Če ste rojeni februarja, se družite s prijatelji. Vezane ribe boste uživale s partnerjem, samski pa boste pritegnili pozornost nasprotnega spola. Tisti, ki ste rojeni marca, pa boste večino časa posvetili delu, ki ga opravljate. Ne vznemirjajte se, če vam gre od rok počasneje, kot ste pričakovali. Izkoristite svoje teoretično znanje. Ljudje in dogodki, Oglasi KULTURNO DRUŠTVO LJUBNO Zvirovo glasbeno nedeljsko popoldne Primož Zvir, mladi zgornjesavin-jski virtuoz na diatonični harmoniki je v sodelovanju z ljubenskim kulturnim društvom in povabljenimi glasbenimi gosti pusto deževno popoldne druge majske nedelje spremenil v pravo glasbeno doživetje z zgovornim naslovom - Zaigraj, frajtonar'ca. Obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano Kulturnega doma na Ljubnem, so vidno uživali v glasbenih točkah, ki sta jih na sebi svojstven način povezovala znana »mojstra te obrti«, Strašna Jožeta. Irena Vrčkovnik z vokalno skupino Primož Zvir je z diatonično harmoniko zabaval obiskovalce prireditve na Ljubnem (foto: Franjo Atelšek) Na prireditvi je zaigralo tudi več kot ducat Primoževih harmonikarjev (foto: Franjo Atelšek) Sonce, ansambel Ojstrica, zapeljive Zapeljivke, plesalci Zgornjesavin-jske folklorne skupine z Rečice ob Savinji, kijih s harmoniko spremlja Primož Zvir, več kot ducat njegovih harmonikarjev, ki jih uči veščin na tem priljubljenem instrumentu in še koga bi lahko našteli. Glasba, pesem, ples, povezani z zanimivimi, predvsem pa smešnimi dialogi obeh voditeljev, so bili kot nalašč za razvedrila željne obiskovalce, ki glede na množično udeležbo hočejo še več takšnih prireditev, kot jo je na Ljubnem izpeljal Primož Zvir s svojimi gosti. Franjo Atelšek RAZSTAVA VEZENIN IN KMEČKEGA ORODJA V VARPOUAH Danes vezenje doživlja ponoven razcvet V Kosovi hiši v Varpoljah so sredi maja odprli tretjo razstavo vezenin, letos s poudarkom na čipkastih vezeninah na oblačilih in ob veliki noči. Tej razstavi so svoj del prispevali tudi moški, ki so v Kosovem marofu in kozolcu razstavili stara kmečka orodja. Odprtje obeh razstav, ki je letos potekalo na »podu« v gospodarskem poslopju, so obogatili številni nastopajoči. O vezeninah je spregovorila Lenka Kralj, domačijo in orodja pa je predstavil Jože Tlaker. Že v davni preteklosti so se žene ukvarjale z vezeninami. Ta prastara tehnika okraševanja seje skozi vso zgodovino izpopolnjevala in bogatila. Vezenina je prispevala k sijaju in razkošju oblačil, prostorov, dvora, cerkva. Celo najbolj revni ljudje so z vezenino poudarjali praznične dneve in druge dogodke. Danes vezenje doživlja ponoven razcvet. Kljub temu da imajo dekleta in žene vse manj časa, pa po zagotavljanju Lenke Kralj ni lepšega, kot doma udobno sesti, priviti lahko glasbo in se zatopiti v ročno delo. V to seje letošnjo jesen in zimo v Kos- 89,1 M Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00. Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83, 3312 Prebold ovi hiši v Varpoljah zatopilo novih dvajset vezilj, ki so se umetnosti belega veza učile ob mentorici Mariji Križnik. Rezultat os- Jožeta Tlakerja doživela razcvet v začetku 19. stoletja, ko seje na kmetijo priženil Franc Rakun iz Grušovelj. Gospodarsko poslopje Vezenine je na ogled postavilo skoraj 40 parov spretnih rok deklet in žena iz Zgornje Savinjske doline (foto: Marija Šukalo) emmesečnega dela je bil ves pretekli vikend na ogled postavljen v »hiši« in »kamri«. Tja so svoje izdelke postavile tudi druge vezilje, ki so se v preteklih letih zbirale ob idejni vodji in pobudnici vezenja v naši dolini Žaliki Rakun, tako je »podobo na ogled« postavilo skoraj 40 parov spretnih rok deklet in žena iz Zgornje Savinjske doline, med njimi tudi osnovnošolci. Kosova domačija je po besedah - marof je bilo zgrajeno tik pred I. svetovno vojno, sestavni del domačije pa je tudi kozolec, pod katerim so bila spravljena stara orodja, potrebna za vsa kmečka opravila. Z njimi so opravljali sva dela na polju in doma. Objekti iz preteklosti na Kosovi domačiji s tem dobivajo novo vsebino in tako služijo novim namenom - druženju ljudi in ustvarjanju. Marija Šukalo sL-c p@gres p@m®ì®i w 'j SE ff1. sigma barve odlikujejo vrhunska kvaliteta, konkurenčne cene, čisti barvni odtenki, majhna poraba, izredna prekrivnost, dolga obstojnost in enostavna uporaba. TRGOVINA JIDIV I BARVE LAKI d.o.o. Levec 56, Petrovče. 03/ 547 17 18 SIGMA COATINGS V sedmih letih je z vašo pomočjo brezplačno etovalo več kot 5.000 socialno ogroženih otrok. Vabimo vas, da jim tudi letos skupaj omogočimo nepozabne počitniške dni. Prispevke lahko nakažete na račun št. 02222 0010224921, sklic: 0Ö012O2006010. Pameten mojster modro izbere in prihrani do 1.000.000 SIT! Miro Prašnikar s. p. Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov ki naprav na terenu Spodnje Kraše 30, Šmartno ob Dreti Tel.: 03/584*51-94 Gsm: 041/688-094 AKCIJA V JUNIJU POPUST NA SATELITSKE SISTEME - DIGITALNI SATELITSKI SISTEMI Z DEKODERJEM ALI BREZ - DOGRADITEV VAŠEGA SATELITSKEGA SISTEMA - TELEVIZORJI GORENJE, PHILIPS, SAMSUNG ... - DVD PREDVAJALNIKI IN HIŠNI KINO - PRODAJA TEHNIČNIH IZDELKOV OGLEJTE Sl NOGOMETNO PRVENSTVO V NAJBOLJŠI MOŽNI KVALITETI Ford Transit, Transit Connect in Tdurneo Connect odlikujejo vse lastnosti odličnih dostavnih vozil kot so vzdržljivost, ekonomičnost in funkcionalnost. Zato ni naključje, da je bilo v zadnjih 40 letih v Evropi prodanih več kot 5 milijonov Transitov, Fordova gospodarska vozila lahko dobite sedey tudi do 1.000.000 SIT ugodneje. Pohitite! Ponudba velja za omejeno količino vozil. FordGospodarska vozila AC Mlakar Cesta Simona Blatnika 18 Velenje Tel.: 03/898 56 70 Faks: 03/898 56 72 E-pošta: acmlakar@mins-no1.si rford.si 100 LET VIDE PARIŠ IZ GORNJEGA GRADU Življenje v razprtih dlaneh V Centru starejših občanov v Gornjem Gradu je bilo v ponedeljek posebno slavje. Stanovalka Vida Pariš je v krogu družine, sostanovalcev in številnih, ki so počastili njen visok jubilej, praznovala stoti rojstni dan. Ob tej priložnosti so ji zaposleni pripravili praznovanje z bogatim in raznolikim kulturnim programom, številnim čestitkam pa sta se pridružila tudi gornjegrajski župan Toni Rifelj in direktorica Centra starejših Francka Voler. Duh Vide Pariš je še vedno čvrst in njen spomin klen kot granitna skala. Njena čustva so na njen stoti rojstni dan, dan, kije bil tako njen in vendar od vseh, ki so z njo delili radost, prekipevala v silni hvaležnosti. »Hvala je samo navadna beseda, vendar prihaja iz srca. Ničesar v življenju se ni treba bati, če je tvoj razum bister, smeš upati le na najboljše. Blagor nam starim, kijih podpira mladost. Vzemite od življenja tisto, kar vam ponuja. Lepje dom, v katerem prebivajo tiho spoštovanje, ljubeča predanost in lesk v očeh ljudi,« so misli slavljenke. Poriševa je polna pohval na račun Centra ostarelih, kamor se je preselila pred tremi leti. Glavna sestra Saša Venišnik pravi, daje v hišo prinesla moč pozitivne energije, sijaj sonca, Nakupovalno središče Citycenter Celje je od srede dalje prizorišče atraktivne razstave eksotičnih kač, pajkov in škorpijonov gojitelja in strokovnjaka za plazilce Jürgna Hergerta, kije na svoji drugi turneji po Sloveniji. V skrbno varovanih terarijih si lahko obiskovalci ogledajo 63 strupenih in nestrupenih kač, pajkov in škorpijonov, katerih naravna okolja so Afrika, Azija, Severna, Srednja in Južna Amerika. Cilj razstave, ki bo odprta do sobote, 3. junija, je obiskovalcem približati te nenavadne živali, jih seznaniti o njihovem naravnem okolju in življenjskih navadah ter jim pomagati, da se znebijo morebitnega strahu pred plazilci. Za šole, vrtce in seveda vse ostale obiskovalce Citycentra so organizirana strokovna predavanja, in sicer od ponedeljka do petka ob 11. in 17. uri ter ob sobotah ob 11., 17 in 18. uri. Nemški pustolovec, velik ljubitelj narave in živali ter avtor različnih oddaj Jürgen Hergert seje rodil v Južni Afriki. Je lastnik največje kačje farme v Evropi, imenovane Raj za kače, kjer ima več kot 1300 živali, poleg kač tudi škorpijone, legvane, ptičje pajke, piranje, morske prašičke, želve in žabe. S kačjo farmo je poskrbel za večjo prepoznavnost mesta Schladen v Nemčiji, zaradi česar so mu podelili posebno spominsko priznanje. Franci Kotnik Vida Pariš in direktorica Centra starejših občanov Francka Voler (foto: EMS) žar svetlobe in ljubezni, ki je v koreninah vsega. »Rada ima ljudi in jih sprejema kot lepši del svojega življenja, kot nikoli izpeto pesem o njenih le- Po organiziranih predavanjih se je mogoče razstavljenih plazilcev dotakniti in jih pobožati (foto: NJ) potati. Skozi življenje seje naučila gledati jasno, sprejemati stvari na njej lasten način. Način, ki pove vse o njej - vse, kar nam življenje prinese na pot, je tu z namenom, da se nekaj naučimo, obogatimo sebe in s tem tudi druge. Način, kako vliva pogum vsem, ki živimo z njo, je osupljiv. Ona, ki je tu zato, da bi ji mi pomagali skozi njene dni, pomaga nam, nas razume bolj, kot se na trenutke razumemo sami,« je o stoletnici povedala Veniš-nikova. V Gornjem Gradu so v času njene preselitve iz rodne Srbije nujno potrebovali zobozdravnika. Ker ni imela potrebnih instrumentov za opravljanje svojega dela, so Gornjegrajci stopili skupaj, zbrali denar in kupili potrebne aparature. Tako je tudi do upokojitve ostala zvesta svojemu poklicu, ob tem je bila neumorna predvsem pri krajevni organizaciji Rdečega križa, katero je vodila polnih 40 let. Še danes je častna predsednica, prav tako je vneta članica zveze borcev. Ob svoji hiši v Gornjem Gradu ima ogromen vrt. V njem v poletnih dneh lovi življenje v svoje dlani. Niti za hip se ni zgodilo, da bi življenje ulovilo njo. Za njo je deset desetletij, pred njo je nov dan in svetloba pozitivne energije, ki greje ljudi okoli nje. Savinjčan KRANJ Lutkarice iz Luč navdušile V Kranju je 12. maja potekalo državno srečanje lutkovnih skupin Slovenije, ki so se ga udeležile tudi lutkarice Osnovne šole Blaža Arniča pod mentorslvom Jožice Pod-krajnik in uspešno zastopale našo dolino. Z igrico Muca in tri mucke avtorja Danila Vranca pod režijsko palico mentorice Jožice Podkrajnik so mlade igralke lutkarske skupine Eci Peci osvojile ocenjevalko in občinstvo ter dobile številne pozitivne ocene. Strokovno spremljevalko Ireno Kunaver so navdušile z usklajeno animacijo lutk, lepo dikcijo, odlično igro ter izdelavo scene in lutk v predstavi, ki pa ne bi bila tako dobra, če k njej ne bi dodali še odlično izbrane glasbe. Z nastopom v Kranju dekleta iz skupine Eci Peci s svojo mentorico ne bodo spale na lovorikah. Že septembra bodo začele študirati novo igrico, za katero zatrjujejo, da bo še bolje pripravljena in še bolje odigrana. Marija Šukalo CITYCENTER CELJE Razstava eksotičnih kač in pajkov ŠPORTNO SREČANJE INVALIDOV V ŠMARTNEM OB PAKI Zgornjesavinjska ekipa je osvojila pokal v streljanju Medobčinsko društvo invalidov Velenje Odbor Šmartno ob Paki že tradicionalno prireja športna srečanja v disciplinah primernih za svoje člane. Srečanja so se udeležile tudi ekipe Zgornjesavin-jskega medobčinskega društva invalidov Mozirje. Letošnje srečanje, potekalo je 9. maja, je bilo že sedmo po vrsti, ki so se ga poleg domačinov udeležili tudi člani ZSMDI Mozirje, prvič pa so se pridružili še Šoštanjčani. Čeprav je pri takem srečanju bolj v ospredju druženje in ne toliko rezultati, je bil tekmovalni duh kar precej prisoten, kajti za prva mesta v posameznih panogah so bili pripravljeni pokali. Tekmovanje je potekalo na igrišču in v prostorih Društva upokojencev Šmartno ob Paki, s katerimi si delijo prostore člani odbora invalidov. Nastopali so v treh panogah in sicer v balinanju, ruskem kegljanju in Prostovoljno gasilsko društvo GRUSOVLJE v sodelovanjem s tednikom MM 3. sr prireja v soboto, 17. junija 2006, ob 14. uri inje ansamblov in glasbenih skupin iz Zgornje Savinjske doline in drugod Srečanje bo na gasilskem poligonu v Šentjanžu. Najboljše zasedbe po oceni strokovne komisije bodo nagrajene, nagrade pa čakajo tudi ostale udeležence srečanja. Prijave zbirajo v PGD Grušovlje na tel. št. 03/5841-185 ali 051/313-604. Ob prijavi je potrebno podati kratek opis zasedbe skupine in naslova dveh skladb, s katerima se bo ansambel predstavil. Zaželeno je, da je ena od skladb lastna, druga pa v priredbi, vendar to ni pogoj. Rok za prijave: do vključno 3. junija 2006. Ekipa zgornjesavinjskih invalidov na športnem tekmovanju v Šmartnem ob Paki (foto: Marija Lebar) streljanju z zračno puško. Člani iz naše doline, vsi v enotnih rdeče-modrih oblekah, so častno zastopali svoje vrste in osvojili pokal za prvo mesto v streljanju. Marija Lebar Športno društvo Gmajna Varpolje organizira poletno Odprto prvenstvo dvojic v odbojki na mivki DRŽAVNO GASILSKO TEKMOVANJE ZA MEMORIAL MATEVŽA HECETA Pokali za PGD Pobrežje in Rečica ob Savinji V soboto, 20. maja, je vStaršah pri Ruju potekalo državno gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta pionirjev, pionirk, mladincev in mladink, ki so se ga udeležili podmladki gasilskih društev iz 17 regij. Savinjsko-Šaleško so zastopali tudi mladi gasilci iz Prostovoljnih gasilskih društev Pobrežje in Rečica ob Savinji, ki so pokazali veliko znanja in spretnosti. Obe zgornjesavinjski gasilski društvi sta imeli svoje tekmovalce v vseh starostnih kategorijah. Ekipa pobreških pionirjev je z dobrim časom in majhnim številom kazenskih točk izvedla vajo z vedrovko ter prenosom vode in tako zasedla drugo mesto, takoj za njo pa so bili rečiški »sosedje«. Tudi v kategoriji mladincev so mladi gasilci s Pobrežij pri vaji z ovirami in štafetnim tekom z ovirami uspeli zbrati zadostno število točk za tretje mesto. Seveda pa so za takšne rezultate poleg trdega dela ekip zaslužni tudi njihovi mentorji, ki se trudijo z otroci in jih spodbujajo. Predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske Mladi gasilci PGD Pobrežje in Rečica ob Savinji so se domov vrnili s kar tren (foto: Marija Šukalo) ii pokali doline Janko Zunter ob doseženih rezultatih ni skrival zadovoljslva. Povedal je, da je tekmovanje potekalo na visoki ravni, ekipe so bile vse zelo dobro pripravljene, sodniki pa so korektno opravili svoje naloge. Marija Šukalo Dobrinko Danojevič (foto: Franjo Pukart) Glede neuspeha »graščakov« in izpada iz elitne 1. slovenske lige malega nogometa ter o usodi Kluba malega nogometa Nazarje v naslednji sezoni nam je svoje poglede razkril eden glavnih sponzorjev in predsednik kluba, Dobrinko Danojevič. Izredno kritičen je do trenerja in njegovega nekorektnega odnosa do igralcev in uprave, kar naj bi bil v končnici glavni vzrok nenadejanega izpada. Obstoj kluba in nastopanje v drugi slovenski ligi pa ni odvisno samo od peščice ljudi, ki vodijo klub, ampak mora z njimi tesno sodelovati kraj, lokalna skupnost in seveda čim več sponzorjev. - Menite, da bi lahko tudi Občina Nazarje storila bistveno več za uspeh kluba? Vsekakor. Občina Nazarje seje premalo zavedala pomembnosti sodelovanja naše ekipe v prvi slovenski ligi in njene promocije. To seje nazorno pokazalo pri sofinanciranju športnih programov z njihove strani, kjer nas finančno enačijo z delovanjem lokalnih društev, kar je pravi absurd. Samo tekmovalni stroški v naši ligi presegajo štiri milijone tolarjev na sezono, 400tisočakov, kijih dobimo od občine, pa moramo še isti trenutek prenakazati na podjetje Dom za plačilo uporabe športne dvorane na domačih tekmah. Lokalna skupnost tako krije le stroške treningov, karje vsepovsod drugod že dolgo ustaljena praksa. POGOVOR S PREDSEDNIKOM KLUBA MALEGA NOGOMETA NAZARJE DOBRINKOM DANOJEVIČEM Ni toliko važen rexultat kot odnos v ekipi Za vnaprej namerava Klub malega nogometa Nazarje zavzeti jasna in argumentirana stališča okrog financiranja in sponzoriranja kluba in ta priporočila bo morala veliko bolje upoštevati tudi Občina Nazarje z bodočim županom na čelu. - Kaj se je pravzaprav dogajalo v končnici? Že skoraj zanesljiv obstanek se je sprevrgel v najbolj črn scenarij, izpad iz elitne slovenske fut-sal lige. Podrobne analize še sicer nismo opravili, ven-darvelike filozofije tukaj ni.Trenerin kapetan ekipe Denis Delamea tokrat ni dal od sebe tistega, kar smo od njega pričakovali. Treninge je opravljal v glavnem njegov pomočnik, on pa namesto da bi vodil treninge in tudi sam treniral, je po drugi strani zahteval od svojih fantov na tekmah včasih nemogoče, karje počasi krhalo odnose v ekipi. V končnici, koje bilo potrebno najbolj strniti vrste, seje ta odnos še poslabšal, treningov skoraj ni bilo, vzroke za svojo nemoč pa je stroka vse bolj iskala v upravi kluba in neizpolnjenih obveznostih do igralcev. To seveda ni res, saj Nazarje nikoli ni bil klub, ki bi plačeval igralce, igralcem pa nudimo odlične pogoje za delo, opremo, prevoz in prehrano po tekmi, če pa je bil denar, pa tudi premije niso bile izključene. Sem človek načel in dokler bom vodil klub, glede plačevanja ne bo bistvenih sprememb, po drugi strani pa bo za letošnji neuspeh nekdo moral odgovarjati. Še vedno sem prepričan, da smo imeli ekipo za zgornji del razpredelnice in ne za izpad. - Kako naprej? Boste nastopili v II. slovenski futsal ligi? Otemje še prezgodaj nekaj na pamet obljubljati. Najprej se moramo pogovoriti z igralci, trenerjem, kdo ostane, kdo pride, kdo odide, da dobimo objektivno sliko za prihodnost. Mene osebno ne moti igranje v drugi ligi in tudi moj glavni cilj ni povezan s takojšnjo vrnitvijo med elito, bolj mije pomemben zdrav in prijateljski odnos v ekipi. S sedanjimi domačimi igralci kova Hren, Metulj, Vreš in nekaterimi okrepitvami se lahko nadejamo tudi skorajšnje vrnitve. Veliko pa bo v nadaljevanju odvisno tudi od vodstva kluba, kdoješe pripravljen delati, in seveda od sponzorjev, saj finančno ni druga liga prav nič cenejša. S sekretarjem, upam, da ni mislil resno, koje dejal, da po letošnji sezoni klub zapušča, bova imela tako do volitev in pričetka nove sezone še veliko dela. - Pred vami je skupščina in nove volitve... Resje. Tudi v upravi si želimo sprememb in ljudi, ki bodo uspešno nadaljevali naše delo in še naprej promovirali tako klub kot Nazarje v slovenskem prostoru. Vsekakor bo na čelu kluba najbolj dobrodošel nekdo od sponzorjev, saj brez njih ne vidim nastopanja ekipe na takšnem nivoju, še manj pa njenih uspehov. Izredno pomembna je izbira strokovnega vodstva in seveda sekretarja, ki prevzame ves tekmovalni del. - Boste ponovno kandidirali za predsednika? Ne vem, ker o tem še nisem konkretno razmišljal, Če ne bom kandidiral, bom pa vsekakor novemu predsedniku pomagal po najboljših močeh in ekipo še naprej sponzoriral. Seveda, če bodo odnosi v njej zdravi in ne, kotje bilo v zaključku te sezone, ko sem se večkrat spraševal: »Pa zakaj sploh vlagaš denar v ta nogomet, ko si po drugi strani nekateri brijejo norca iz tebe?« Najbrž zato, ker ga imam rad, kot imam rad ljudi, s katerimi se družim na igrišču in ob njem. Pogovarjal se je Franjo Pukart ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Na vrhu ekipe s tekmo manj V nadaljevanju zgornjesavinjske lige v Nazarjah ni prišlo do večjih presenečenj, mednje lahko sodimo le dokaj gladko zmago gostincev Žekovca proti ASC-ju. Solčava se prebija iz kroga v krog in se nevarno približuje ekipam z vrha razpredelnice, te pa že imajo tekmo manj in prav med njimi bomo bržkone iskali zmagovalca. Najbližje svojemu tretjemu zaporednemu naslovu so vsekakor Radmirci, toda pustimo se presenetiti, saj je pred nami še pet zanimivih prvenstvenih krogov. Rezultati 13. kroga: Solčava : ŠD Gmajna 6:0, Černlvšek s.p.-Pizzerija pri Kumru : Zalugnca-Breza-Zavarovalnica Maribor 0:2, ŠD Mladost : Razborje 2:7, ASC 2000 : Žekovec-Gostilna Vid 0:3, prosta ekipa: Ranč Burger, Lestvica po 13. krogih: 1 : Razborje 28,2. Ranč Burger 22, 3. Zalugnca-Breza-Zavarovalnica Maribor 21,4. ASC 2000 17,5. Solčava 16,6. Černivšek s.p.-Pizzerija pri Kumru 16,7, Žekovec-Gostilna Vid 14,8, ŠD Gmajna 8,9. ŠD Mladost 5. Franjo Pukart Na podlagi 10. in 11. člena Odloka o priznanjih Občine Luče (Uradni list RS 117/2003 z dne 28.11.2003), objavlja Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Luče RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE LUČE ZA LETO 2006 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Luče za leto 2006: - NASLOV ČASTNI OBČAN OBČINE LUČE - ZLATA PLAKETA OBČINE LUČE - PRIZNANJE OBČINE LUČE 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: za NASLOV ČASTNEGA OBČANA OBČINE LUČE se predlaga posameznika za izredno pomembne trajne dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem, humanitarnem ali drugem področju, kije s svojim delovanjem prispeval k razvoju, ugledu in uveljavljanju Občine Luče; za ZLATO PLAKETO OBČINE LUČE se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za izredno življenjsko delo ali za vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Luče; za PRIZNANJE OBČINE LUČE se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za uspehe in dosežke v zadnjem obdobju, za enkratne dosežke, kot spodbuda za ustvarjalno delo. Priznanje se lahko podeljuje tudi za dosežke trajnejšega pomena na različnih področjih, ki imajo pomen za Občino Luče in v širšem družbenem prostoru; 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Luče lahko predlagajo posamezniki ali skupine posameznikov, politične stranke, podjetja, društva, organi lokalnih skupnosti ter druge organizacije in skupnosti. Predlagatelj za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje. Vsako leto se lahko podeli največ en naslov častnega občana, največ ena zlata plaketa, priznanj Občine Luče pa se lahko podeli tudi več. 4. Predlogi morajo biti pisno utemeljeni in morajo vsebovati: - osnovne podatke o predlagatelju - podatke o predlaganem kandidatu za priznanje - vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata - utemeljitev predloga in predlaganega priznanja - podpis predlagatelja 5. Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Luče, najkasneje do 10.7.2006. Komisija bo proučila prispele predloge in obrazložene predloge posredovala v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena ob praznovanju občinskega praznika v avgustu 2006. Predlogov, ki bodo prispeli po razpisanem roku, komisija ne bo mogla obravnavati in upoštevati. KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE Kmalu v novi brunarici Športno društvo Gmajna Varpolje bo kmalu bogatejše še za en objekt, ki ga bodo dokončali v svojem športnem parku. Pred dnevi so namreč začeli pripravljati nadstrešek nad brunarico, v kateri pa bodo v kratkem uredili tudi notranjost. Do sedaj so poskrbeli že za vodo in elektriko v objektu, letos pa pride na vrsto tudi oprema. Objekti v športnem parku v Varpoljah nastajajo z udarniškim delom prizadevnih članov (foto: Marija Šukalo) Po besedah predsednika društva Franja Pukarta lahko v njihovem parku, ki postaja eden od najbolj urejenih v Sloveniji, najdejo razvedrilo vse generacije. Poskrbljeno je za najmlajše z igrali, tisti malo starejši se lahko pomerijo v košarki, rokometu ali nogometu in odbojki na mivki. Starejši občani pa se običajno sprostijo ob balinanju. Vse pridobitve so delo pridnih rok prizadevnih članov društva, upravnega in gradbenega odbora. Ti so v šestih letih, kolikor traja izgradnja parka, vložili že več deset tisoč udarniških ur, saj kraj »diha« s športnim parkom. Stroške so do sedaj uspeli pokriti s sponzorskimi sredstvi, delno pa sredstva vsako leto doda tudi mozirska občina iz svojega proračuna. Marija Šukalo NOGOMETNI KLUB LJUBNO Ljubenci zmagali Kljub oslabljeni ekipi, brez kaznovanih Kosa in Keršiča, porumenelega Pisanca, s štirimi mladinci, Ljubenci na gostovanju v Laškem niso dovolili presenečenja. Domačine so katastrofalno porazili na domačem igrišču, po priložnostih pa bi biia lahko zmaga Ljubencev še višja. V naslednjem, predzadnjem krogu prvenstva so Ljubenci prosti. Jože Grčar laško : Ljubno 0:7 (0:3) Laško, gledalcev 50, glavni sodnik: Iztok Gornjak (Ljubečna). Strelci: 0:1 Matej Zlodej (16), 0:2 Aleš Zvir (18), 0:3 Matej Zlodej (42), 0:4 Matej Zlodej (51), 0:5 Jure Atelšek (55), 0:6 Denis Lomšek (70), 0:7 Matej Zlodej (84). Ljubno: Apšner, Skale, Marko Hriberšek, Brinjovc, Ermenc, Lomšek, Plesnik, Boris Hriberšek, Atelšek, Zlodej, Zvir, toCJU®"E ST° Kln.e Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ____________ŠEMPETER, Starovaika ul. 12_y ČRNA KRONIKA • UKRADEL ČRPALKO IN LUČKE Nazarje: V noči na 14. maj je neznani storilec izpred stanovanjske hiše na Zadrečki cesti v Nazarjah odnesel vodno črpalko za bazen in tri solarne lučke. • VLOM V VIKEND Radmirje: Neznani storilec je v noči na 14. maj vlomil v vikend v Melisah, Iz notranjosti je odnesel več vrednejših aparatov. • S SEČNJO DO TUJEGA LESA Ljubno ob Savinji: Odgovorni s strani Zavoda za gozdove Slovenije so ugotovili, da so neznani storilci na območju Tera v začetku letošnjega leta posekali več smrekovih dreves. Lešje bil vreden okoli 600.000 tolarjev. • PONAREJENI EVRI Gornji Grad: 18. maja so na banki v Gornjem Gradu ugotovili, daje občanka med svežnjem bankovcev prinesla tudi ponarejeni bankovec za 50 evrov. Bankovec so policisti zasegli in poslali v nadaljnje preiskave. Policisti opozarjajo občane, da pazijo, ko od neznancev sprejemajo denar od kakšnih kupčij ali podobnega, V večji količini ponarejenih bankovcev namreč ni težko prikriti. • PREREZANE PNEVMATIKE Ljubno ob Savinji: Neznani storilec je občanki na Ljubnem 19. maja pred stanovanjskim blokom na parkiranem vozilu prerezal vse štiri pnevmatike. Druga oškodovanka je v istem času na istem mestu ostala brez čevljev, ki so bili na balkonu. Policisti storilca in vzroke teh dejanj še preiskujejo, • NEPREVIDNO PREHITEVANJE Logarska dolina: Na regionalni cesti iz smeri Solčave proti Lučam je prišlo 21. maja do prometne nesreče, v koterije ena oseba dobila hude telesne poškodbe. 17-letni voznik osebnega avtomobila je prehiteval drugo vozilo. Zaradi neprilagojene hitrosti je trčil v obcestno ograjo, od tam pa gaje odbilo na nabrežino. Vozilo je priletelo na bok, pri tem pa zlomilo še lesen drog telefonske napeljave. Voznik v poškodovanem vozilu je v nesreči utrpel hude telesne poškodbe in bil z reševalnim vozilom prepeljan na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Prekmalu ugasnilo Tvoje je življenje, ki ga venčaloje trnje in trpljenje, a prostor Tvoj v hišiprazen zdaj molči, ker Tebe več od nikoder ni. Mineva leto, boleče leto, odkar smo izgubili našo drago Lonko VODOVNIK iz Ljubije. Ohranjamo Te v neizbrisnem, lepem spominu! Hvala vsem, ki se je spomnite, postojite ob njenem grobu in prižgete svečko! Vsi njeni Draga mama! V nedeljo, 28. maja, bo že 10 let, odkar si me zapustila. Čeprav sem z mislimi vsak dan pri tebi, ne bom nikoli več slišal tvojega čudovitega glasu (soprana), ki je služil nad 60 let samo v cerkvenem zboru, v prosvetnem zboru in zadnja leta v zboru upokojencev. Hvala ti za vso skrb, ki si jo imela do mene in me razveseljevala z odličnim kuhanjem! Marija MLAKAR (1909 - 1996) Zahvaljujem se gospe Ljubi Benetek, ki mi redno pomaga pri oskrbi groba, zahvaljujem se tudi vsem, ki se je spominjate in prinašate na mamin grob cvetje in prižigate svečke. Niko Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ute. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Za razvedrilo Višina morale "V podjetju bomo morali malo bolj gledati tudi na moralo," izjavi šef na presenečenje svoje tajnice. "S tem si verjetno mislil, da bova morala bolj skrivati, kaj počneva, kadar sva takole sama,” tajnica počasi ugotavlja. "Tako nekako bi rekel," pritrdi direktor. "Ob tem sem se spomnila, da mi ni treba vsakič, ko se slečem, dati povišice. Ne bi rada spravila podjetje v težave." Dragi, kaj je ta majhen prostor s temi aparaturami? Heroj za mirne čase Pri Albinu so našli staro puško še iz časov Jugoslovanske ljudske armade. "Zakaj si skrival to puško?" ga strogo primejo na policiji. "Če seje izkazalo za dobro, da smo skrili orožje pred JLA, se mi je zdelo kar v redu, da skrijem puško za primer morebitne obrambe v sili." "Kakšne obrambe v sili? A ne veš, da sedaj živimo v slogi in sožitju z vsemi evropskimi narodi?" "Ja, ja. Z narodi že narodi. Kaj pa ti je, a ne poznaš moje žene?!" Primorana motivacija "Oči, kaj je to motivacija?" vpraša Nejček doma. "Sine, to je nagon, ki ohranja našo vrsto pri življenju. Potisna sila, ki žene moške, da se oženijo z ženskami, s katerimi se drugače nikoli ne bi." "A potem je motivacija seks?" "Ne, tastova šibrovka..." Blenda Tavrl Dvoglasje v sopihu "Dragi pevovodja, ali ti je bolj všeč ženski sopran ali moški bariton?" vpraša pevka zborovodjo. "Najbolj bi mi bilo všeč, da bi s tabo zasopihan ostal v postelji brez glasu." Dvomljiv sloves Rečičanka se zjutraj vsa dobrovoljna pretegne ob moškem v svoji postelji in ga prepozna: "O, ti si pa tisti vlomilec od sinoči!" "Ne, gospodična, od prek sinoči in če bo šlo tako naprej bom ob ves ugled med lopovi!" "Kot vlomilcu ti res pada, kot ljubimcu pa se ti nedvomno dviga." Samo Sprožilec Še bolj na svojem Če še ne veste, smo v novi škofiji. In ne samo to! Smo tudi v novi nadškofiji. Vatikan nas je rešil ljubljanske nadvlade. Ljubljančani naj odpeljejo samo še gozd pa bomo na svojem. Podvojeno videnje Direktor mi je pokazal nekaj, česar se nismo učili na tečaju za tajnice! Mali gleda televizijo, ko ravno stoličijo novega celjskega škofa. Gleda, šteje in pove rezultat: "Mami, a veš, da imamo sedaj dva škofa?" "Oj, ježeš, pa ne da si spet spil očkov pir?!" Moravizkm Proti evrovizijskim pošastim so najbolj proti kulturniki, ki se navdušujejo nad kurenti in cerkniškimi čarovnicami. rfcù Cvetke M koprive) SPREMENJENA PONUDBA Bivša kandidatka za gornjegrajsko županjo Irena Tratnik: »Rožic iz predvolilne kampanje ne mislim več saditi, saj je več kot očitno, da si lahko priljubljenost zagotovim tudi s skorjo kruha in »šnito« želodca ter brez prazne občinske blagajne.« (KULINARIKA V POLITIKI PRESS) PIJAČA MLADOSTI Predsednik mozirskega sadjarskega društva Lojze Plaznik (desno): »Kaj, za vraga, imaš proti sadjarjem, saj si na začetku kariere tudi ti prideloval prvovrstni jabolčnik.« Vinski vitez Ivan Zupan: »Še vedno ga, ker imamo v pravilih zapisano, daje nujno ohraniti okus po popitem vinu s kozarcem domačega jabolčnika.« (VINSKA MUŠICA PRESS) BREZPOSELNOST Župan občine Luče Ciril Rose (desno): »Srčno upam, da se brezposelnost v Sloveniji v prihodnjih mesecih ne bo povečala po najini zaslugi.« Župan občine Šoštanj Milan Kopušar: »Glede tega bodi miren. Če bo sila, bom aktiviral nekdanje zveze in naju zaposlil v. kakšnem otroškem vrtcu.« (POGOJ JE PLAČA VZGOJITELJICE PRESS) SESTAVIL PEPS KDOR SE KAJ SAM NAUČI JETNIK, KAZNJENEC, ZAPORNIK (POG.) FRANCOSKI SLIKAR- CLAUDE (1840-1926) NEKDANJA RUS. OBVEŠČ. SLUŽBA PLJUČNA BOLEZEN RUDARJEV TUJE ŽEN. IME (IMELA), IVO ANDRIĆ NENORMALNO DELOVANJE STROJA ZDRAVNIK, SPECIALIST ZA BOLEZNI GRLA SLOVENSKA OPERNA PEVKA- ONDINA (KLASINC) KMEČKO ORODJE ZA RAHLJANJE ZEMLJE MUŠKATNO BELO VINO VRTILNI MOMENT ZAHTEVA PO RAZVELJAVIT. IGRE PRI KARTANJU KLADA ZA SEKANJE DRV SHOD, SESTANEK LJUDI STARO- JUDOVSKI KRALJ VELIKA TAMBURA NA BALKANU OLEPŠAN SEDEŽ VLADARJEV GOSTA BOMBAŽNA TKANINA JAVNI GOVORNIK, PRIDIGAR AMERIŠKI IGRALEC- JOE ZDRAVILNA MODRA RASTLINA KAMNIT POMOL ZA LADJE ORANJE (ZAST.) ANGORSKA VOLNA PRVI RIMSKI ZALOŽNIK DEL OBRAZA NAD OČMI NAJVIŠJE BOŽANSTVO PRI STARIH EGIPČANIH SAMMUEL (KRAJŠE) DEL KRAJA PRI GROSUPLJEM UŽITNA MEHIŠKA J3QMQLJNICA SPOJINA KOVINE S -KISUMQ— SLA, POŽELENJE, AFEKT INDIJANSKO PLEMENSKO ZNAMENJE VLADE DIVAC STARA POGOSTA OZNAKA ZA ČASNIKE PREVOZNO SREDSTVO SLOVENSKI SLIKAR-ANTON (18/19 STOL.) HIPOKRA- TOV VNUK, ZDRAVNIK Portal Savinjske doline mm MINI SLOVARČEK: MONET- Francoski slikar- Claude LANDÒ- Ameriški igralec- Joe BORAGA- zdravilna modra rastlina POSTL- Slovenski slikar- Anton DAMAST- gosta bombažna tkanina OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA MOZIRJE Na trgu 20, Mozirje, Tel: 03 5832 725 KRVODAJALSKA AKCIJA Vabimo Vas na krvodajalsko akcijo, ki bo v nedeljo, 4. junija 2006, od 7. do 11. ure v Osnovni šoli LUČE. ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. u Vljudno vabljeni! DANES JAZ ZATE ... JUTRI Tl ZAME! Napovednik • Petek (26. maj), ob 18.00. Ljubno - Foršt Nogometna tekma - Ljubno ; Get Power Šampion (st dečki) • Petek (26. maj), ob 19.00. Galerija Steki Gornji Grad Otvoritev razstave slik Stanke Golob • Sobota (27. maj), ob 17.30. Ljubno - Foršt 1 Nogometna tekma - Ljubno : Laško (mladinci) • Sobota (27. maj), ob 20.00. Osnovna šola Rečica Koncert harmonikarskega orkestra Glasbene šole Žalec • Nedelja (28. maj), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje B : Pivovarna Laško B (pionirji) • Nedelja (28. maj), ob 12.30. Športna dvorana Litija Košarkarska tekma - Litija : Nazarje A (pionirji) • Nedelja (28. maj), ob 16.00. Dom kulture Nazarje Zaključni koncert šole petja Irene Vrčkovnik ŽIVALI - PRODAM elio 13 col, 4 kos; gsm 031/621- Prodam teličko sivko, cca 130 kg; 317. tel. 583-51-15. Prodam malo rabljen jogi, dimenz. Plemenske teličke od molznic (8.000 1 mleka), sr pasme, proda- 190 X 140, za 10.000 sit; tel. 584-14-95 - popoldan. mo; tei. 583-11-29. Prodam puhalnik tajfun; gsm 041 / Prodam prašičke, težke od 25 - 30 324-390. kg; tel. 03/583-54-53. Prodam brako prikolico; gsm 031 / Prodam teličko mešanko sivka - 333-781. simentalc, staro 1 teden; tel. 584- 60-39. DRUGO - KUPIM Kupim kiperbuš za ogrevanje in ŽIVALI - KUPIM kuhanje; gsm 041/354-507. Kupim teden dni stare bikce, mesnate pasme, po 1.000 sit/kg in 300 - 400 kg. bika; gsm 031 /676-833. Kupim kravo, bika, telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 / 533-745. Kupim kvalitetno slamo v kockah; gsm 031/642-353. Kupim dobro ohranjeno vitlo -31; gsm 031/387-183. Kupim alu platišča za renault elio z gumami dimenz. 185/14; gsm 031/661-097. ŽIVALI - ODDAM Oddam nemškega ovčarja brez rodovnika, starega 3 leta; gsm 041/216-481. VOZILA Prodam mini moto in MZ 250, cena po dogovoru; gsm 041/ 261-565. DRUGO - PRODAM Prodam rover 400 1,6, 16V, 1. 98, Prodam prešo na kamen, cca 45 -501. Mere 3 x 2,3 m, cena po dog. Tel. 583-30-83 ali gsm 041/445-964. klima, elek. paket, dalj. zakl., ugodno; gsm 041/673-346. Prodam peugeot 405, dizel, let. 91, reg. do okt., evro priklop ... Cena Prodam jedilni krompir - beli, neškropljen; gsm 041/216-481. 160.000 sit; gsm 031/764-072. Prodam zidno opeko; gsm 041/ NEPREMIČNINE 354-550. Kupim hišo v Gornjem Gradu; gsm Prodam jeklena platišča za renault 041/281-368. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! s / MORDA STE ISKALI PRAV TO ZAPOSLIMO PRODAJALCA Ste prodajalec tehnične stroke z izpitom viličarista? Iščete zaposlitev? Pokličite na tel. 837-07-34. ZKZ Mozirje Z.O.O., Cesta na Lepo Njivo 2,3330 Mozirje. RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p„ Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/584-51-94. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov In naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. POSEK IN SPRAVILO LESA Opravljamo posek in spravilo lesa do kamionske ceste po ugodni ceni. Gsm 051/427-350, tel. 03/584-51-84. Jani Trans, d.o.o., Spodnje Kraše 11,3341 Šmartno ob Dreti. ŠKRŽAT d.o.o. Obnova in klesanje črk na pokopališču, obnova starih obstoječih nagrobnih spomenikov. Gsm 031/814-157 in 041/841-561. Škržat d.o.o., Dobrovlje 31,3314 Braslovče. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji, GRATING - GRADNJA PO VAŠI ŽELJI Gradnja, rekonstrukcije, adaptacije, fasade - foplotno izolacijske, ureditev okolice ... Gsm 041/573-971, faks: 03/838-12-46. Grating Muhič Fahrudin s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO? Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemljo za ureditev okolice; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. GO ING D.O.O. Fasaderstvo (tervol, stiropor), keramičarstvo in slikopleskarstvo. Tel. št. 041/337-789. Go ing d.o.o. projektiranje, izvajanje, inženiring d.o.o., Opekarniška cesta 8 b, 3000 Celje. SERVIS TERGLAV MILAN Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst, pralni in sušilni stroji, toplotne črpalke Tel. 03/572-04-06, gsm 041/530-398. Terglav Milan, servis hladilnih naprav s.p., Polzela 137 a, 3313 Polzela. »• j * V Razstava kac Od 24. MAJA DO 3. JUNIJA 2006 BOMO GOSTILI RAZSTAVO EKSOTIČNIH KAČ, PAJKOV IN ŠKORPIJONOV PUSTOLOVCA JÜRGNA HERGERTA IZ NEMČIJE. VSI, KI ŽELITE KAČE BOŽATI ALI Sl OGLEDATI, KAKO JIM ODVZAME STRUP, SE NAM PRIDRUŽITE TUDI NA PREDAVANJIH, KI BODO VSAK DELAVNIK OB 11. IN 17. URI, OB SOBOTAH PA OB 11., 17. IN 18. URI. clty/cenfcer ”* Celje Interpark d. o. o.. Letališka 26,1000 Ljubljana MEDIAMIX MIZARSTVO iAVBNO POHIŠTVO ■aWTÒPNIK IN jjlOHIŠTVO IN ALU STAVBI okna in vrata V Savinjski dolini Poslovni enoti Svečno voz»l° Tehnični pregledi V sprejemni pisarni vam nudimo: obvezna avtomobilska zavarovanja (Adriatic, Triglav, Zavarovalnica Maribor, Slovenica, Tilia in SKB Generali), kasko zavarovanja, tehnični pregledi: osebnih vozil, motornih koles in koles z motorjem, kombiniranih vozil, osebnih specialnih vozil, lahkih priklopnikov, tovornih vozil do skupne mase 3500 kg ter traktorjev in traktorskih priklopnikov. Spectalfcriiana mehanična delavnica (v Celju) Servisne storitve, vulkanizerske storitve, popravila zavor in podvozja, testiranje in nastavitve, test in nastavitev podvozja ter pneumatic center (pnevmatike in platišča), NOVO: ocenitev tehničnega stanja vozila pred nakupom ali prodajo z izpisanim certifikatom o stanju vozila. Polnjenje in kontrola klima naparav. Pomoč na cesti - non stop 24 ur C* 1987 ,1 Pomoč na cesti vam omogoča: -t Prevoz poškodovanih vozil * prevoz pokvarjenih vozil * pomoč mobilne garancije in asistenc * manjša popravila pokvarjenih vozil * izposoja nadomestnega vozila. PE Šempeter v Savinjski dolini Prodajni biro Prodaja blaga: akumulatorjev, žarnic, brisalcev, pnevmatik itd. po zelo ugodnih cenah * več vrst motornih olj * obvezne avtomobilske opreme, nekaterih avtomobilskih delov * lahkih priklopnikov * izposoja otroških varnostnih sedežev * prodaja vinjet * prodaja avtokart * prodaja ABC kartic • včlanjevanje v AMZS in podaljševanje članstva • izdaja mednarodnih vozniških dovoljenj . izdaja dovoljenja za vožnjo tujega motornega vozila izven RS itd. . izdelava potovalnega načrta • organizacija tečajev varne vožnje za avtomobile in motorje • izposoja strešnega kovčka AMZS d.d. - Poslovalnica Celje, Ljubljanska 35, Celje, tel.: 03/ 425 65 GO, fax: 03/ 425 65 82, delovni čas: pon. - pet. od 7. do 20. ure, sobota od 7. do 12. ure. AMZS d.d. - Poslovalnica Šempeter v Savinjski dolini, Rimska cesta 98/b, Šempeter v Savinjski dolini, tel.: 03/ 703 25 OO, 03/ 703 25 02, fax: 03/ 703 25 15, del. čas: pon. - pet. od 7. do 20. ure, sobota od 7. do 12. ure. # RENAULT Rabljena vozila Celje - skladišče D-Per 7/2006 iiiil VABLJENI V NAS RAZSTAVNI SALON • PREKO 50 RABLJENIH VOZIL IŠČE IZKUŠENE VOZNIKE - garancija na vsa vozila - kredit na položnice - leazing m amer MODRA ŠTEVILKA ((C* 080 10 27 j www.simer.si Okna s prezračevalnim sistemom AirMatic! (za zdravo in prijetno bivanje) Novo - PVC okna v barvi RAL9006 - (okna v barvi ALU oken!) Rabljena vozila 03/425-45-24 www.rsl.si