Politični ogled. Avstrijske dežele. Po dvojnih sejah vsak dan se je državni proračun v zbornici poslancev skončal. Pri postavkib za naučne in bogočastne zadeve so na ministra Stremayra od vseh strani prav ostre pušice letele; od liberalne strani, ker še ni vse izpeljano, kar tirjajo ,,konfesijonelne" postave, od federalistične strani pa, ker ni pri šolab narodne eduakopravnosti. V svojib odgo-vorib je bil minister prav kratkih besedi, ter je liberalce meuda le na pol potolažil, federaliste pa še bolj žalil. — Proti dru. Viteziču z Isterskega, ki se je pritoževal zoper popolno zanemarjenje slovenšcine v šolah, je rekel ekselenca Str., da nema vpliva na določbo učnega jezika v Ijudskih šolab, in da rnu izmed ljudstva ne prihajajo pritožbe zoper ponemčevanje in poitalijančevanje v šolab, marvee zoper to, da se premalo nemški uči. Da ima minister tudi na učni jezik mnogo vpliva, pričajo imenovanja deželnih šolskih odbornikov in nadzornikov. Iz druge strani pa vedo zdaj narodnjaki, kaj storiti, da se ponemčevanju v šolah v okom pride: ministru se morajo celi kupi pritožeb poslati! Sicer je pa znano, da Cehi že leta in leta za česko vseučiliače prosijo, pa je vse zastonj, kakor tudi naae prošnje in pritožbe. Prav je torej imel poslanec, duhovnik Web e r z Moravskega, ki je na besede ministra Stremayra odgovoril: ,,Dolžnost ljudskih zastopnikov je, resnico spričevati, in to storim izpovedaje, da se z nami Slovani v Avstriji tako dela, kakor da pod Avstrijo ne spadamo." Ko bi se — pravi nadalje — §. 19. ustava v svoji pravi podobi fotografirati dal, bi spaki najbolj pristojal podpis: ,,Zasmehoyalec!" — Šlezki poslanec C i e n c i a 1 a je naravnoč rekel, da bi se ministri zarad preziranja §. 19. prav za prav morali tožiti! Proti krepkim ugovorom od strani Poljakov se je sprejela resolucija fin. odbora, da se namreč tudi galiaki dež. šol. svet po postavi od 25. maja 1868 vravna, to je : da zgubi pravice samostalnosti, kterih je po posebni milosti svetlega cesarja pridobil. S Poljaci so nasproti glasovali federalisti desnega sredisča. —Alj bodo Poljaci vendar enkrat spoznali, da so njih pravi prijatelji le federalisti, ne pa ustavaki. Ogersko. Minister Gbyczy je zmagal, ker so mu obe zbornici dovolile poberanje davka po dosedanjein načinu. Levičarji so ga strastno napadali, on jih je pa vrlo dobro pobijal in jim med drugim to-le pod nosove dal: ,,Če mislite, da vam je večina v deželi gotova, pa poskusite vladno kormilo v roke dobiti; 5e pa tega zaupanja nemate, pa ne spodkopavajte vsaj zanpanja, kolikor se ga vlada ima!" Vnanje države. V Berolinu na Nemškem teče zdaj piavda proti grofu Arnimu zarad pridrževanja državniških listin. Grofa zagovarjajo 3 odvetniki. Že ve5 dni traja branje listin, ktere je grof oddal. Iz njib se vidi gola samosilnost strastnega Bismarka, kajti je delal in dela na to, da obstaja na Francozkem republika, ker ve, da ona Franciji roke veže in jej zaveznikov najti ne da. Boji se Bismark tudi, da bi grof Cbambord kralj postal, 5eš, da bi kot odkritosrčen katoličan papežu v podporo bil, kar pa ne sme biti, dokler se Bismark s papežem in katol. cerkvijo ravsa. Narodna skupščina na F r a n c o z k e m je proglasila svobodo naaka, karje katoličanom na veliko korist, ker niso primorani svojih otrok v brezverske državne šole pošiljati, ampak ai smejo lastne, katoliške šole napravljati. — Dela ae na vse kriplje, da bo armada skoro na krepkih uogah stala. V ta namen se hoče veliko državno posojilo napraviti. Na Španskem je kraljeva armada dne 7. in 8. t. m. republikance zopet hudo natepla. Njih general Loina sam je bil ua begu budo ranjen; po novejših poročilih še živi. Bil je grozovitnež, ki je inoiil in požigal povsod, kder 80 ljudje za kralja Karola. Zasluženo kazen je prejel. — Zdaj hoče Serrano, načelnik republike, vrhovno povelje prevzeti in nad Karliste iti; utegue pa isto osodo imeti, kaior dva najboljša generala republikancev, Konha in zdaj Loma, ki sta oba zgubila; prvi je umrl, drugi je tudi nevarno ranjen.