Praktična sloveiisko-nemška graniatika. (Dalje.) XXIII. Številniki so določivni, ki povedd določeno število, p.: 2, 3 hiše, — 6, 7 konj, i. t. d. ali nedoločivni, ki povedo množino, pa ne naznanijo določenega števila, p.: Xekoliko hiš je na novo postavljenih. Veliko konj se pase na trati. Določivni se pa zopet razdele v 3 versta, kakor nam pove gramatika. Tukaj le nektere opazke, zadevajoče slovenscino. Pri tistih imenih, ktere nimajo v slovenskem edinega števila, stavljamo plemenske številnike, kedar hočemo število povedati, p.: dvoje vilice, troje bukve, čvetere grablje, — in kedar hočemo pri teh inif nib verste naznaniti, rabimo pa ninoživne številnike, p.: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvojne vilice, zweierlei Gabeln. Razpolni številniki namestvajo večkrat v srednjem spolu glavne stevilnike: dvoje dreves, troje otrok, namesti: dva drevesa, trije otroci. Takrat se pa dvoje, troje vzame le za 1. in 4. sklon, p.: Dvoje dreves stoji na vertu; troje tclet je v hlevu ("1. sklon); dvoje dreves je vertnar vsadil; troje telet je kupil mesar (4. sklon). Reči se pa mora: Dvema (ne dvoje) drevesoma se bližamo, s trenii (ne troje) teleti si ne bo opomogel (kmpt). Kedarjepa dvoje, troje razpolni stevilnik, se pa sklanja, kakor pravi prilog. Pet in vsi naslednji glavni številniki se jemljejo v 1. in 4. sklonu kot iuiena in tedaj žele drugega sklona imena, p.: pet, šest, sedem golobov; — v drugih sklonih se pa sklanjajo, kakor prilogi z iinenom. Pol (halb) rabi se v 1. ia 4. sklonu kot ime, in tedaj želi drugega sklona, sicer pa se ravna sklon po govoru, p.: Pol leta je preteklo. 0 pol letu (5. sklon) plačal ti bom. Eden (einer), nobeden (keiner) prištevali so se sicer nedoločivnim stevilnikom. Xaša gramatika vverstuje ji nedoločivnim osebnim zaiinkoni, menda zavoljo tega, ker eden in nobeden povesta nedoločeno osebo. Eden je bil tukaj (quidam), ne povem ga. Xobeden ni bil tukaj. Kedar stoji besedica e d e n pred itneni, reče se en — a — o. Te besedice se pa pisatelji sedanjega časa močno ogibljejo in bolj boje, kakor pošasti, kajti mislijo nemškovati, kedar rekd : En človek me je iskal, rajše rekd: Xeki človek me je iskal f neki, adverb. etwa). Res da se moramo nemškovanja ogibovati, ali ko bi v drugih rečeh še gerje ne neniškovali, smeli bi zares biti ponosni. Številniki se skianjajo, kakor imena, ali kakor prilogi in zaiuiena, ker so po svoji obliki in pouienu teni ali unim podobni.  (D«lje P«h.)