15. maj - praznik KS Selo in Moste
15. maj je bil izbran za krajcvni praznik KS Moste in Selo leta 1978 na sestanku predvojnih re-volucionarjev Most, kaiercga skli-catelj je bila KK SZDL Moste-Selo. Za ta dan so se odločili, ker je med dvema važnima dogod-komamed vojno leta 1941. V za-četku maja tega leta (po nekate-rih podatkih celo prav 15. maja) je bil v takratni Ciglarjevi (da-našnji Partizanski) ulici pri Jo-žetu Stoparju ustanovljen prvi rajonski komite KP. Naloga tega rajonskega komiteja je bila po-vezovati deio vseh celic KP v Mostah ter zagotoviti enotno delovanje kumunistov med de-lavci v moščanskih tovarnah.
Konec maja pa je bila ustanov-Ijena prva prganizacija OF v Mo-stah. Vključevala je naslednja področja: Moste —Selo, Zelena jama, Kodeljevo, Stari in Novi Vodmat ter severni del Most. Ta organizacija OF je bila zelo uspešna. Poleg vseh propagand-nih akcij (trošenje letakov. pisa-nje napisov) je mobilizirala ljudi za ocfhod v gozdove, zbirala orožje ter celo pobirala davek za OF, ki so ljudje zelo radi plače-vali. Kako so Ijudje spoštovali OF, pričajo mnoga skrivaiišča, med njmi eno najbolj znanih -kisarna Toneta Strniše v takratni Slapničarjevi (danes Proletarski) ulici. Najzgovornješe pa je dej-stvo, da so bile ljubljanske ulice čisto ptiste in prazne ob tisti uri,
ob kateri je OF ukazala, da tako mora biti. Še okupatorjevi sim-patizerji so se držali te prepove-di, boječ se za svoja življenja. Ko govorimo o revoluciji v tem delu Most, pa nikakor ne nioremo in ne srnemo mimo bra-tov Tuma in njihove tiskarne (iz gradiva, ki mi je bil na voljo, nisem mogel razbrati, kje je bila). Bratje Tuma so imeli dru-žinskp podjetje s specialnimi ti-skarskimi stroji, pod podom ti-skarne pa so si uredili bunker za ilegalno tiskanje. V veliko pomoč pri »zunanjem« delu pa jim je bila njhova sestra Anka.
Ko je Italija kapitulirala, so želeli oditi v partizane, vendar so morali ostati, saj so skoraj vse druge ilegalne tiskame propadle, proti koncu vojne pa so bili že edini, ki so tiskali za potrebe Ljubljane. Februarja 1945so bili izdani s strani ilegalke. ki je pri njih prenočila (verjetno med mučenjem, po katerem je tudi umrla). Izdani so bili oni in ne ilegalna tiskarna, ki je do konca NOB ostala nedotaknjena. Zo-rana in Borisa Tuma so belogar-disti ubili na Turjaku, Ostoj in Branko pa sta svobodo dočakala v zloglasnem taborišču »Lju-belj«. Kaj je bilo z Anko, iz meni
dostopnega gradiva ni razvidno. To, kar sem zapisal, je le maj-hen drobec zgodovine. Celota je precej širša in tudi globlja, da jo je težko zajeti s svinčnikom in papirjem. In kakšen je položaj v današnjici? IVfedtem ko so še ne tako dolgo nazaj miiijoni v mukah umirali, da bi si izbojevali pravico »odločati o sebi in svo-jem narodu«, in medtem ko mili-joni po svetu za to pravico umi-rajo še danes. se mnogim med nami ne zljubi iti ne na volitve, ne na sestanke, kjer bi lahko svo-bodno odločali.
BORIS KONONENKO