POGOVOR Z EDIJEM BRAJNIKOM, BORCEM VOS
Trda pest narodnega odpora v Ljubljani
Sovranika /e treba udarlti tam, kjer je najbolj obutljiv, se pravi tudi vzaledju, /e bilo sklenjeno na sestanku CK KPS; 16. avgusta pred tiridesetimi leti pa so ustanovili varnostno obveevalno shjobo v Ljubljani, ki /e postala strah in trepet okupatorjev, naro-dnih izdajalcev in protirevoludonarnih sil v Ljubljani. Se pravi, fronta mora delovati tudi v mestu. Ta pa /e v resnici zaela delovarti e v samem zaetku okupacije, ko so se napredno mistei, zbrani okrog partije, zaeli organizirano boriti proti oku-patorju.
jClani SKOJ smo e julija 1941 or-ganizirali borbene skupine in se lotili akcij, ki so sovranika e na zaetku opozorile, da mu v Ljubljani ne bo lahko. Rezali smo ice, podirali dro-gove, napadali italijanske patrulje, je natel Edi Brajnik, nekdanji borec vamostne slube pa komandir skupi-ne, odgovorne za varnostno slubno v Ljubljani, potem lan kolegija VOS, lain eentralne komisije te slu-be in nazadnje tudi organizator var-nostno-obveevalne slube na Pri-morskem.
- Se spominjate vstaje?
Vstaja je bila proces, prva organi-zirana oboroena akcija pa je bila le sad vsega, kar se je prej pripravljalo. Seveda, spominjam se, kako je gore-lo na Raici in kaken strah je prev-zel Ijudi, eprav e niso natanko ve-deli kam to pelje. Tesno nam je bilo pri srcih.
Edi Brajnik-tefan je bil takrat se-kretar aktiva SKOJ za srednje ole v Ljubljani, in policija je postala pozor-na nanj e 16. avgusta, potem ko so v Ljubljani zaprli vrsto skojevcev. Za-nimivo je, da je prav tistega avgu-stovskega dne zaplapolala rdea za-stava na enem od drogov daljnovoda v Dravljah, kjer je bil na sobesednik doma.
Ko smo to naredili, smo se uma-knili v ilegalo. Sodili so mi v odsot-nosti, in sicer so mi za subverzivno dejavnost odredili kar 30 let jee. Me-ne, seveda, niso nikoli dobili, pa pa so za to kaznovali oeta. Odsedel je mesec dni. Zal ga je leta 1944 ubila
rna roka, je povedal Edi Brajnik, ki se med vojno ni vraal domov, ker je bila njihova hia za ino ograjo.
Partijska organizacija ga je zadoli-la za varnostno slubo, mu omogoi-la ilegalne dokumente in doloila ile-galna stanovanja v Ljubljani. Nekaj asa je stanoval v neposredni bliini italijanske policijske postaje in se tam sestajal s tovarii, s katerimi je vodil politine in oboroene akcije v mestu.
Najdlje, eno leto, sem prebil v bunkerju na Pleternikovi ulici sku-paj z Zdenko Kidri in Vitom Kraig-herjem. Nihe, razen kurirke, ni ve-del za nae bivalie kamor so se ste-kale vse vaneje informacije in od koder so vodile niti v mreo obvee-valne slube, razpeto po vsej Ljublja-ni, saj je v njej delovalo ve sto ljudi, je pripovedoval nekdanji borec te-fan in nam pokazal originalne slike iz ilegalnih legitimacij, na katerih je bil vasih svetlolas, vasih skodran, dru-gi ravnih las, skratka, spreminjal je svojo podobo, da ga ne bi dobili v pest.
Bunker je bil v nekdanji greznici in tam prav gotovo ni bilo prijetno, saj je bilo tesno, primanjkovalo jim je zraka, a bilo je varno.
Podnevi so ljudje iz bunkerja in njihovi sodelavci hodili okrog po Ljubljani, nabirali inf ormacije, se tol-kli, delali preiskave pri sumljivih lju-deh, kaznovali izdajalce in sejali strah med okupatorje in njihove pri-vrence. Sestajali so se ria razlinih krajih, najvekrat v gostilni Fortu-
na na Vodovodni cesti. Imenovali so jo kar Deseti brat. 300 policistov je sodelovalo z OF, kar je bil edinstven primer v Jugoslaviji
- Ali ste vedno imeli oroje pri sebi?
Oroje smo nosili samo ob oboro-enih akcijah, ker smo praviloma morali hoditi okoli neoboroeni. Oroje so na dogovorjeno mesto no-sila dekleta in ga po akciji tudi odne-sla, da smo lae pobegnili. Pri tem niti ene same enske niso dobili, kar pomeni, da so bile zelo iznajdljive in zanesljive.
Tako se j^ v osirju sovranikovega gnezda dogajalo najhuje in Ljublja-na, kakor je izjavil sam grof Ciano, je bila za Italijane praktino nepreho-dna. Nikoli niso vedeli za katerim voglom bo poilo. Padali so okupa-torji, padali so njegovi sodelavci od Natlaena do Erliha, Majdia, efa bele garde in efov policije. Za nepo-sredne oboroene akcije je bilo v Ljubljani zadolenih okrog tirideset partijskih mo.
Vendar bistvo VOS niso bile le oboroene akcije in zbiranje podat-kov, je poudaril Edi Brajnik, mar-ve je VOS pomenil veliko ve. Kaj takega, kot je bilo v Ljubljani, ni bilo nikjer v Jugoslaviji. Kar 300 policij-skih stranikov in pripadnikov poli-tine policije v slubi okupatorja je bilo dejansko povezanih z OF. Drug-je je vsa polifcija bive Jugoslavije stopila na stran okupatorja, le v Ljubljani je sodelovala z nami. Sam pomonik efa policije, Vladimir Kante, je bil na tesni sodelavec. Ta-ko smo vedeli za as racij, za aretaci-je, za narte okupatorja in podobno. Hkrati so nam nai sodelavci poma-gali reevati nae ljudi iz zaporov. Tako je lahko pobegnil Popit, Lesko-ek, Avbelj in drugi, je nateval Edi Brajnik.
VOS je tako imel svoje ljudi v sa-mih vrhovih sovranikove organiza-cije, od policije, taba bele, plave gar-de do samega gestapa, ki je imel se-de v Miklievem hotelu. Ti sodelav-ci so sodili k specialni obveevalni slubi VOS. VOS je bil namre razde-ljen v varnostno in obveevalno slubo.
Do leta 1943 je VOS deloval samo v Ljubljani, nakar so ga organizirali po vsej Sloveniji. Tako je moral Edi Brajnik iz Ljubljane. Preko ice je priel v obleki pomonika kurjaa na lokomotivi in se tako pripeljal do No-vega mesta, od koder ga je vodila pot na osvobojeno ozemlje.
Na koncu smo ga e povpraali, s kaknimi obutki se danes spominja teh davnih dni okupirane Ljubljane?
Bilo je hudo. iveli smo v nene-hnem strahu, v nenehni nevarnosti, napetosti in brez doma. Hkrati je bil to tudi as herojev, je zakljuil svojo pripoved eden od stebrov VOS v Ljubljani, ki je sedaj tudi na oban.
Albina Adami
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si