LETO XXIX — Številka 43 27. oktobra 1977 Cena 4,— šil. (4 din) Poštnina plačana v gotovini P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt 11. svetovni kongres katoliškega tiska na Dunaju Mednarodni kongresi so navadno v veliki nevarnosti, da splavajo zaradi raznih slavnosti in slavnostnih nagovorov kar kmalu v oblake. Kongres katoliške svetovne zveze tiska (Union Catholigue Internationale de la Presse — UCIP) pa je moral še proslaviti njeno 50-letnico obstoja. Zato se tudi ni treba čuditi kritiki, ki so jo izrazili predvsem zastopniki Tretjega sveta, ki so bili močno zastopani (razveseljiva tudi udeležba iz vzhodnih držav in iz Jugoslavije): premalo se je delalo, premalo je bilo možnosti medsebojnega spoznavanja, preveč se je govorilo s podija. Albert Tevoedjre je ugotovil, da „se je beseda .solidarnost' tako zlorabljala, da se ljudje nanjo skli- cujejo, čeprav ji ne zaupajo več. Informacija mora prevzeti spet veliko vlogo, da bo dala besedi njen prvotni pomen. Solidarnostna pogodba je obvezna, nepopustljiva. Doživljamo solidarnost pri naravnih katastrofah in nesrečah, ki zadenejo dele človeštva. Ista solidarnost bi morala biti na dnevnem redu tudi v navadnih časih, da bi se preprečile bodoče katastrofe in bi se zadostilo najvažnejšim potrebam narodov." „Clovek je razumno bitje. Ta vrednota se mora podčrtati in poudariti. Moramo vse podvzeti v smer pospeševanja kritičnega duha, svobode, udeleževanja, z eno besedo, osnovnih stremljenj človeštva. Po- zivamo odgovorne časnikarje, naj usmerijo pozornost javnega mnenja na te bistvene potrebe in na prizadevanja, ki hočejo poglobiti medsebojno pomoč narodov in narodnostnih skupnosti," je nadaljeval Albert Tevoedjre in zaključil svoje predavanje z ugotovitvijo, da je „vloga tiska bistvena za splošno razumevanje premika k novi solidarnosti. Ta premik bo omogočil prepojitev sveta z novim socialnim vzdušjem in razširil duhovno obsežnost komunikacije, to je odnosa do bližnjega." H. Stritzl, glavni urednik koroške Kleine Zeitung se bučnemu aplavzu poslušalcev ni pridružil. Razumljivo. F. K. UVODNIK Vlada je bila tista, ki le prekinila razgovore z nami! (Iz govora Filipa VVarascha na zborovanju Kluba slovenskih občinskih odbornikov v Borovljah) Na dan avstrijskega državnega praznika ?noramo ugotoviti, da republika Avstrija ni rešila manjšinskega vprašanja, kot to vedno spet trdi koroški deželni glavar Leopold IVagner, da še nikdar ni bilo tako malo politične volje, da bi se stva-n y prid življenjskih interesov koroških Slovencev pomikale naprej. Da, postavili so na Koroškem nekaj dvojezičnih napisov. Še vedno stojijo, kajti stražijo jih iz noči v noč. Toda to niso prvi dvojezični napisi na Koroškem. Pred letom 1916 so stali vsepovsod, od Šmohorja do Labota, od Djekš do e‘> in ne le na krajevnih tablah, marveč tudi na občinskih hišah in ‘flezniških poslopjih. In še vsi pnamo v spominu, da so stali dvojezični krajevni napisi tudi leta N2. Le nekaj dni in noči sicer, °mpak stali so in bilo jih je več danes. Res je, niso jih posta-V^1 Prost°voljno, prisilila jih je oroska slovenska javnost, predvsem naša mladina. Teh par tabel K- bilo znak za nemške nacionaliste in neonaciste na Koroškem, da s° šli v protinapad in odstranili v 8nemški noči 10. oktobra 1972« zadnjo dvojezično tablo. Toda ne 'molj; šli so v napad in zahtevali 8 končno rešitev« manjšinskega jln ašanja v smislu tretjega rajha. ,stl> ki so mislili in upali, da bo 'avstrijska vlada stopila po robu ukernu početju, so morali kaj malu spoznati, da so dobile sile, 1 bt jih bilo treba zatreti, podpo-z najvišje vladne strani. Kljub temu Jiismo bili nikdar 01 oški Slovenci tisti, ki bi odkla-nlaH pogajanja z avstrijsko zvezno ado. Nasprotno: zahtevali smo Pogajanja na enakopravni, partner-. 1 podlagi in jih zahtevamo tudi ' danes. V zadnjih par letih smo , sestali z vladnimi predstavniki /" 12 krat. Šli smo v iskanju prag-rnulične rešitve celo tako daleč, da Srn° morali pričakovati, da ta ali mi pripadnik slovenske narodne hipnosti, kompromisne rešitve ne več razumel in odobraval. Mo-1 pa smo spoznati, da je bila jZna vlada na Dunaju od vsega Cetka pripravljena kapitulirati e še več, prevzela je popolno-' njihovo argumentacijo in po-j.^Pnla z nami so imela le še zna-.1 alibi-pogovorov. In še nekaj ■ ,reba ponovno poudariti: vlada J bila tista, ki je 31. maja 1976 ekinil.a razgovore z nami! ■ 1 a dejstva nam torej nakazuje-J' da trenutno znotraj Avstrije ni Zahtevamo odstop koroškega varnostnega direktorja in državnega tožilca Stoiserja! Na svoji seji v ponedeljek, dne 24. oktobra t. I., je predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev obširno razpravljalo o kazenskem postopku proti osrednjemu tajniku NSKS Filipu VVaraschu, ki se je končal pretekli četrtek z oprostilno sodbo pred deželnim sodiščem v Salzburgu. Kakor je predsedstvo vzelo razsodbo z zadovoljstvom na znanje, kajti dokazuje, da se avstrijska javnost zunaj Koroške le ne da zavajati od koro- ških nacionalističnih parol in hotenj, je na drugi strani ocenilo tudi konsekvence, ki bi jih morale izvajati sodne in varnostne oblasti na Koroškem zaradi ugotovitev, ki jih je sprejelo salzburško sodišče. V bistvu pravi salzburško sodišče, da so varnostne oblasti na Koroškem malomarno raziskavale v »zadevi Warasch“ in slepo verjele ovaduhu Guttlerju, prav tako pa da je državno tožilstvo v Celovcu, za katero odgovarja državni tožilec dr. Stoiser, sestavilo obtožnico na podlagi izjave ene same dvomljive priče, namreč spet Giittlerja. Predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev zahteva zato od pristojnih zveznih ministrov, da odpokličeta tako koroškega varnostnega direktorja dr. Adolfa P i c h I e r j a , kot tudi vodjo celovškega državnega tožilstva dr. VViihelma Stoiserja. Ne moremo namreč dopustiti, pravi dalje izjava NSKS, da bi odgovarjale za varnost na Koroškem osebe, ki 12 malomarnosti dopustijo, da se celih devet mesecev ne odvali sum od vodilnega pripadnika slovenske manjšine na Koroškem. Potrjuje se s tem že večkrat izraženo prepričanje, da gre za poskus kriminaliza-cije vodstva manjšine po starem vodilu »deli in vladaj". Predsedstvo NSKS je končno sklenilo, da bo v tej smeri podvze-lo potrebne korake! Enotno smo za samostojni nastop koroških Slovencev ® Na svojem zborovanju na dan avstrijskega državnega praz-® nika v Borovljah je Klub slovenskih občinskih odbornikov izrazil 9 soglasno in enoumno svojo pripravljenost, nadaljevati boj za ena-9 kopravnost, ne nazadnje tudi s tem, da bo enotno podprl samo-® stojni nastop koroških Slovencev pri naslednjih občinskih volitvah 9 leta 1979. 9 O zborovanju Kluba, na katerem so spregovorili predsednik ® Filip W a r a s c h o politični situaciji koroških Slovencev, višji 9 vladni svetnik dr. Pavel A p o v n i k o razvojnih programih dežele ® Koroške ter Franc W e d e n I g o perspektivah glede občinskih ® volitev 1979, so sprejeli resolucijo, ki jo v celoti objavljamo. O po-9 teku zborovanja bomo poročali v naslednji številki NT podrobneje. »Na zborovanju Kluba slovenskih občinskih odbornikov zastopani občinski odborniki in člani samostojnih slovenskih občinskih list z ogorčenjem ugotavljamo, da izvaja avstrijska vlada dosledne sklepe, ki so jih sprejele in uzakonile v parlamentu zastopane stranke proti volji in življenjskim interesom slovenske narodne skupnosti na Koroškem, kateri tako skuša vzeti s členom sedem avstrijske državne pogodbe zajamčene pravice. Odklanjamo tako zakon o narodnostnih skupinah kakor tudi njegove izvedbene odredbe, ki delijo, oziroma jemljejo Slovencem pravice na podlagi krivičnega, od manjšine uspešno bojkotiranega ljudskega štetja posebne vrste lanskega leta. Hkrati opozarjamo na nesprejemljivo absurdnost, da nova do- moč najti rešitve manjšinskega vprašanja. Upam si trditi, da v nobeni politični strukturi republike Avstrije danes ni resne volje, da bi zboljšali situacijo koroških Slovencev. Zato smo koroški Slovenci slej ko prej prepričani, da bo potrebna tudi v primeru Koroške formalna internacionalizacija manjšinskega vprašanja. Konkretno mislim, da bo morala tudi o našem vprašanju razpravljati generalna skupščina OZN. Južni Tirolci so internacionalizacijo izsilili z dinamitom. Koroški Slovenci pa nasilje odklanjamo. Doživeli smo nasilje, doživeli smo nacifašizem. Nasilju smo se tudi uprli. Zato ločila izključujejo iz že okrnjene dvojezične ureditve celo take občine, v katerih so v občinskih svetih tudi zastopniki slovenskih samostojnih list; ® da nova določila ne dopuščajo uporabe slovenskega jezika na občinskih forumih in da imajo v nekaterih krajih postavljeni dvojezični krajevni napisi samo namen, da potrjujejo lažnive trditve o ^tokih1 s slovenskim ali jezikovno mešanim prebivalstvom. Mnenja smo, da so vse avstrijske stranke dolžne se boriti za resnično izpolnitev sedmega člena avstrijske državne pogodbe, s čimer bi lahko dokazale svojo pripravljenost, končno prispevati k mirnemu razvoju v deželi. Odločno se postavljamo proti vsem poskusom strank, da bi vzele voditeljem obeh osrednjih sloven- vemo, koliko gorja lahko prinese nasilje, koliko nedolžnih žrtev terja tako nasilje. Koroški Slovenci tudi ne bomo spremenili svojega mnenja, četudi bodo uprizarjali proti nam proces, četudi bodo hoteli kriminalizirati slovensko narodno skupnost in njegovo vodstvo. Vsa ta izvajanja pa ne pomenijo, da se hočemo diktatu brez odpora vdati. Zaupamo in računamo tudi na senzibilnost mednarodne demokratične javnosti, da pravočasno spozna, da se ponovno rojeva in poraja na Koroškem tudi mračnjaški totalitarni duh hitlerizma, ki je bil vojaško sicer premagan pred (Dalje na 5. strani) skih organizacij pravico zastopanja manjšine in izjavljamo svojo sofidarnost z obema organizacijama, ki se borita za uresničitev v ustavi zagotovljene manjšinske zaščite. Prav tako obsojamo vse poskuse kriminalizacije pravičnega boja Slovencev in izražamo upanje, da se končno le uveljavi pravica, kakor v primeru predsednika Klu- ba slovenskih občinskih odbornikov, Filipa VVarascha. Z ozirom na to, da koroške stranke nočejo ali ne zmorejo pravične rešitve narodnostnega vprašanja, izjavljamo svojo pripravljenost, nadaljevati boj za enakopravnost ne nazadnje tudi s tem, da bomo enotno podprli samostojni nastop koroških Slovencev pri naslednjih občinskih volitvah.- Wagnerjev politični stil onemogoča plodno diskusijo V zadnji številki nt smo bili prisiljeni objaviti pismo, ki ga je poslal uredništvu odvetnik deželnega glavarja Leopolda VVagnerja, dr. H. Som-mer. To pismo se je nanašalo na objavo pisma Globašanov deželnemu glavarju, v katerem so ga prosili za termin za diskusijo, v kateri bi diskutirali o zadnjih izjavah deželnega glavarja in njegovem odnosu do slovenske narodne skupnosti. Deželni glavar ni bil pripravljen za diskusijo v Globasnici, ampak je predlagal kot kraj razgovora Celovec. Pod pogoji, ki jih je ustvaril deželni glavar Leopold VVagner, pa ne more priti do plodne diskusije, slej ko prej bi se razvila pred koroškimi časnikarji v tribunal deželnega glavarja proti koroškim Slovencem. Zaradi tega objavimo tudi pismo Globašanov, v katerem utemeljujejo, zakaj so proti diskusiji v tem času. „Z Vašim pismom z dne 3. oktobra 1977 nas vabite, da bi izvedli v Celovcu diskusijo, katero smo mi predlagali in ki smo jo hoteli izvesti v Globasnici. Mi naj bi se povezali z Vašim tajništvom zaradi termina. Bili smo k temu pripravljeni, čeprav zunanje okoliščine in kraj diskusije niso odgovarjale našim predstavam. Toda, ko je bil objavljen v Našem tedniku z dne 20. oktobra 1977, štev. 42 .odgovor' (Entgegnung), ki ga je zahteval celovški odvetnik dr. Helmut Sommer po Vašem naročilu, je nastal za nas docela nov položaj, ker se omenjeni .odgovor' ukvarja z našim Vam naslovljenim pismom in s tem s temo nameravane diskusije. Objava .odgovorov' se more (če so pogoji tiskovnega zakona dani) izsiliti po sodnijski poti. Ker je naše pismo z dne 18. septembra 1977 in s tem osnova predvidene diskusije postalo predmet .odgovora', se nahaja naša diskusijska tema že na pred-sodnijski stopnji. Če bi za- čeli pod temi pogoji, ki ste jih Vi povzročili, z diskusijo o tej temi (ki je medtem postala predmet sodnijskega postopka na podlagi tiskovnega zakona), bi morali pričakovati, da bi postal iz nameravane politične diskusije .tribunal'. Saj se da domnevati, da bi tudi časopis Naš tednik o tej diskusiji poročal in prišel s tem v nevarnost, da bi moral spet objavljati .odgovore'! Pripravljeni smo slej ko prej na svobodno politično diskusijo z Vami, na žalost pa moramo ugotoviti, da .odgovori' po tiskovnem zakonu k diskusijski temi kot priprave ali osnovne stopnje za sodnijske postopke proti udeležencem diskusije (tudi časopis Naš tednik bi bil seveda povabljen) onemogočajo prosto, politično diskusijo, škoda." Volilna skupnost Globasnica Slovensko kulturno društvo Globasnica Krajevni odbor NSKS Globasnica Krajevni odbor ZSM Globasnica Kratke vesti GOSPODARSKI KOMENTAR: Vlada hote prebivalstvu zategnili pas Vsako leto so zadnji trije meseci čas ocene gospodarskega razvoja in merjenja sil, ki na njega vplivajo. To je čas, ko zvezna vlada pred parlamentom tolmači državni proračun za prihodnje leto in ko zagovarja njegove postavke, ki so v bistvu odsev občega gospodarskega razvoja v tekočem in prognoze v prihodnjem letu. Letos bo razprava o državnem proračunu 1978 ze'o napeta. Verjetno bo bolj žolčna kot je bila v zadnjih letih. Vzrokov za to domnevo ne manjka. Našteti so bili že dostikrat. Zato jih tokrat ni treba posebej navajati. K stvari sami pa še sledeče: da bi se znebila na- Akcija koroških kristjanov za sporazumevanje je priredila čez konec tedna v Vernberku seminar pod naslovom „Breznasilna akcija". Seminar je imel namen spoznati podlage breznasilnosti, brez-nasi'ne drže in metode ter konkretizacijo take strategije na primeru narodnostnega konflikta na Koroškem. Predavateljica je bila avstrijska zastopnica mednarodne zveze za spravo, dr. Hildegard Goss-Mayr, ki je napisala o tej tematiki več knjig ter realizirala take akcije v Južni Ameriki. Seminarja v Vernberku se je udeležilo nad dva ducata Korošcev obeh narodnosti, ki so bili pripravljeni sodelovati na takem modelu. Uvodoma pa je predavateljica ponazorila različne variante nasilja. Nasilje ni le fizično nasi'je, nasilje oboroženih vojsk. Nasilje je povsod tam, kjer vplivajo na človeka, da v svojem osebnem razvoju ne pride tako daleč, kakor bi mogel priti v času, v katerem živi; — isto velja za skupino ljudi. Nasilje obstaja tudi v različnih strukturah, npr. v zakonih ali tradicijah, ki ovirajo človekov razvoj. Nasilje je nadalje tudi latentno, če ga ni najti na površju, v časopisih in televiziji, a kljub temu obstaja. Kaj napraviti proti nasilju? Pre-davate'jica dr. Goss-Mayr je dejala, da je pasivno zadržanje napram krivici, ali kot danes rečemo, nevtralnost najslabše, najbolj nečloveško zadržanje. Če se kdo hoče izogniti konfrontaciji s problemom, s tem ničesar ne spremeni na obstoječi krivici — nasprotno, postane steber nepravičnosti. Predvsem vzgoja igra zelo pomembno vlogo. Protisila je že boljša, je dejala predavateljica, ker človek nudi čelo krivici. Sprva je protisila instinkt, toda že stopnjo višje, ker se človek čuti vezanega na vest, da se postavi nasproti krivici. Ta protisila je osvobodilna sila, ker se noče prilagoditi. Taka protisila se ne sme obsojati, če ljudje ne najdejo drugega izhoda. Kritika pa prične pri izbiri sredstev. Kajti nove oblike sile ne odstranijo prve sile. Logika oboroženega odpora: biti mora močnejši kot nasprotnik. Obstaja pa še druga možnost: breznasilna sredstva. Tudi tisti, ki se jih poslužuje, odločno zavrača krivico, ki jo je spoznal, ter se radikalno postavi nasproti krivici, ki jo je spoznal. Pri njemu pa je ljubezen gonilna sila, da premaga krivico in se s tem boj premakne na višjo, duhovno raven. Sprva se je treba boriti z lastnimi močmi in se truditi, da se spravi nasprotnika iz njegovega položaja. Osvoboditi je treba zatiralca — podobno torej geslu, ki ga je videti na demonstracijah: narod, ki druge zatira, sam ne more biti svoboden. Sprava je možna šele, če je krivica odstranjena. raščajoče zadolženosti države, hoče vlada prihodnje leto na strani izdatkov pas močno zategniti, na strani dohodkov, ki v bistvu izvirajo iz dotoka davkov in pristojbin, pa povečati njihov obseg. To je trdo jedro govora finančnega ministra Androscha, ko je 18. oktobra parlamentu predložil osnutek državnega proračuna za prihodnje leto. On pričakuje na strani dohodkov zvečanje za 15,9 odstotkov, na strani izdatkov pa za 10,6 odstotkov. Kljub temu pa naj bi po osnutku izdatki dosegli globalni obseg 267 milijard šilingov, medtem ko bodo dohodki znašali kvečjemu 227 milijard šilingov. Pri- V posameznih delovnih krožkih so se udeleženci seminarja nato soočali s temi deloma novimi argumenti ter imeli hude pomisleke proti tezi, da je nenasilje povsod izvedljivo: kako npr. bi bilo možno breznasilno rešiti teroristične konflikte, ki smo jih ravno zadnje dni doživeli? Kako je možno boriti se proti raznim monopolom v gospodarstvu? Je breznasilna akcija v večstranskem državnem sistemu sploh mogoča? Kako je možno breznasilno nastopati proti monopolu obveščanja? Je breznasilna akcija možna le kot gibanje, ki šele od korenin naprej novo nastane — in (človek ostane človek) mar ne obstaja za takšno nenasilno gibanje ogromna nevarnost, da se sama spremeni v silo in se poslužuje sredstev sile, če je enkrat le močna dovolj? — Spoznanje je bilo enoumno za udeležence: vsi so si nalezli sile. Pri načelni diskusiji navrh je bil vsekakor najvažnejši stavek ta, da je v breznasilje pač treba verovati, akoravno argumenti dajejo vsaj kratkoročno nasilju prav, ker je bolj učinkovito. Kako izvesti breznasilno akcijo? Sprva je treba obstoječ konflikt temeljito analizirati ter pripraviti vzgojni proces. Metode, kako se konflikt potem v praksi breznasilno reši, so dialog, pogajanja, direktna Kar dolgo časa nismo hoteli verjeti, se je v Zvezni republiki Nemčiji uresničilo. Peščici posameznikov je uspelo povzročiti v celi državi paniko, posledice pa so, kot jih poznamo iz zgodovine srednjega veka, pravi lov na „coprnice“, to pa predvsem po umoru H. M. Schleyerja in po ugrabitvi letala nemškega podjetja Lufthansa. Nekaj ljudi, ki imajo očividno napačne odnose do okolja, je moglo postaviti na glavo cel red, to pa ne v prid ..delavskemu ljudstvu", za katerega se menda borijo, temveč v njegovo škodo. To je peljalo tako daleč, da so se začeli rušiti temelji osnovnih človekovih pravic. Pripravljajo se zakoni, po katerih je državi dovoljeno, poslušati telefo-nate in odpirati pisma (pisemska in telefonska tajnost so osnovne človekove pravice). Če pa bi šlo po StrauBu, bi se vrgel v ječe največji del nemških študentov, ker se največji del le-teh ne strinja s trenutnim družbenim redom, torej jih imenujejo simpatizante, čeprav to v smislu besede niso. Simpatizant je tudi že tisti, ki reče, da dela tudi vlada svinjarije. Vse akcije RAF niso pomagale porušiti ..fašistične" in ..policijske" države, ampak te doprinašajo le svoj del, da bo to postalo. manjkljaj v državni blagajni se bo torej prihodnje leto gibal pri 40 milijardah šilingov, nasproti 46 milijardam, do katerih bo prišlo letos. Finančnemu ministru bo torej prihodnje leto manjkala ena petina dohodkov za pokritje državnih izdatkov, čeprav bodo morali davkoplačevalci vseh kategorij v državno blagajno prispevati več kot so od nje navajeni prejemati. Razmerje med davčnimi bremeni in obsegom stori'nosti države se bo — upoštevajoč inflacijo — torej v prihodnjem letu poslabšalo. Verjetno pa bo to negativno razmerje trajalo še naprej, kajti med izdatki prihodnjega leta je določe- akcija — sem spadajo masovne demonstracije, častne straže, neko-operacija, civilna nepokorščina, stavka, bojkoti ter zasedbe — in kar je najbolj važno kot zadnja točka: konstruktiven program. Delovni krožki so v nedeljo popoldne na podlagi treh konkretnih primerov — od tega sta bila dva v zvezi z narodnostnim vprašanjem na Koroškem — skušali napraviti strategijo, kako ta konflikt uspešno rešiti na breznasilen način •— od analize pa do izvedbe. Če morda ni uspelo docela zadostiti zastavljenim ciljem, je bil to morda prekratek čas, ki je bil na razpolago. Kajti v poldrugem dnevu ni moč rešiti takega problema in tega tudi nihče ni pričakoval. Pač pa je bila pripravljenost velika, da se konflikt analizira do korenin, in vsak je aktivno sodeloval, akoravno so udeleženci prišli iz vseh krajev in se prej niti medseboj niso poznali. Pa že zaradi spoznavanja takih ljudi, pripravljenih za angažma, bi se bil seminar izplačal. Da bo treba strategij za globinsko delo po vaseh, leži na dlani, prav tako pa tudi, da bo trajalo še zelo dolgo, da bo to spoznanje doseglo primerno širino, in še dalje, da se bodo na Koroškem porajale nove, kreativne oblike breznasilnega boja. Nemčija ni še prava fašistična in policijska država, edinole ker to trdijo pripadniki RAF, saj imajo nemški prebivalci le še nekaj osnovnih pravic, kot npr. pravice do demonstracij itd. Kriminalne akcije nemških teroristov pomagajo edinole neonacistom in fašistom, kateri jih smatrajo kot dobro priložnost za klic po „močnem človeku" ali pa izreke kot tega: „Ko je bil Hitler na oblasti, tega ni bilo". Kdo pa nosi krivdo na celotnem razvoju? Čisto sigurno ne sama RAF, Baader & Co. Tudi ZRN je doprinesla svoj delež do tega rezultata, ker je dolgo časa pritiskala na ekstremno levico (Radikalener-laB), ta je morala potem v ilegali-teto, kjer je našla dober povod za „boj“ proti diktatoričnemu sistemu. RAF je res organizacija posameznikov, kateri nimajo nobenih zaveznikov, nimajo za seboj tistih mas, za katere se borijo. S terorjem dosežejo le to, da se te obrnejo od njih. Umori in ropi ne predstavljajo nobenega boja za delavski razred, ampak edinole to, kar v resnici so: umor, rop... Izberejo pa si vedno tiste ljudi, katere hočejo kaznovati, ker so se posebno izkazali v boju proti terorizmu na postavka 24,6 milijard šilingov zgolj za odplačilo letnega obroka obstoječih državnih dolgov in obresti za nje. S svojimi ukrepi hoče finančni minister — kakor je v svojem govoru pred parlamentom dejal — doseči ravnovesje v zunanji trgovini, kjer obseg im po rtov še vedno in to čedalje bolj prekaša obseg eksportov. Istočasno pa hoče s temi ukrepi postopoma zmanjšati proračunski deficit (letos bo znašal najmanj 46 milijard šilingov) in čimprej zagotoviti večjo razpoložljivost državnih denarjev za poživitev gospodarstva in za boljšo zagotovitev delovnih mest. V tej smeri operira že sedaj. V proračunu 1978 ima 2,8 milijard šilingov določenih za stabilizacijo gospodarstva, nadaljnjih 2,5 milijard šilingov pa za njegovo poživitev. Po predloženem osnutku bo torej v prihodnjem letu vlada zahtevala od prebivalstva večje davčne žrtve kot letos. Drugače ne bo v stanju, da zmanjša državne dolgove. Če bo omenjeni osnutek proračuna dobil pristanek večine parlamenta — in to je gotovo — se bo konec prihodnjega leta obseg državnih dolgov zmanjšal na 31 milijard šilingov, s čemer bo znašal le še sedmino dohodkov državnega proračuna. To pa pomeni, da bo v Avstriji obdobje večjih davčnih bremen za sanacijo gospodarstva trajalo še nekaj let. (bi) (Buback). Somišljeniki v ječah, katere hočejo osvoboditi, pa so le pretveza. Ta boj v Zvezni republiki Nemčiji nima nobenih zgodovinskih osnov, ni boj za svobodo, kot npr. pri gverilji v Južni Afriki ali Južni Ameriki. Dobiva osnovo iz študijskih knjig intelektualcev, kateri ne morejo spraviti v sklad svojih subjektivnih potreb s politiko. Ob koncu pa je še treba povedati, da se mora vsakdo boriti proti tem mednarodnim pojavom, v zvezi s tem pa je tudi treba braniti proti dvojni morali tistih, ki se na eni strani zgražajo nad terorjem v Evropi, na drugi strani pa odobravajo fašistične režime kot v Čilu in Perziji in proti tistim, ki z odprtimi rokami sprejemajo ljudi Kap-plerjevega formata. KHD in nacisti Zadnjo nedeljo so se srečali v Celovcu v gostilni Muller desničarski ekstremisti, katere je vodil SS-ovec van Verbelen, ki so ga na Nizozemskem obsodili na smrt, kateremu pa je uspelo pobegniti v Avstrijo. Tega srečanja sta se udeležila tudi dr. Scrinzi (FPO) in dr. Josef Feldner ter še več drugih so-mišljencev iz Nemčije in ostalih avstrijskih zveznih dežel. Srečanje je prirejala neka organizacija, ki se imenuje „Aktionsgemeinschaft fur Politik". Koroški KHD pa je na tem srečanju enkrat več imel priložnost pokazati, od kod jemlje svojo miselnost; upamo, da bodo razen Kreiskega tudi drugi kmalu spoznali, da se z neonacističnimi organizacijami ne da govoriti, kajti KHD je pokazal, da se počuti med starimi SS-ovci v najboljši družbi. Upajmo, da bodo tri največje avstrijske stranke uvidele, kdo je diktiral do sedaj manjšinsko politiko na Koroškem in kdo stoji v ozadju. NOVE ŽRTVE V RODEZIJI O Po najnovejših poročilih rodezijske vojske je le-ta ubila 26 črncev, pristašev gverilskega gibanja. Drugih podrobnosti ne omenja, pač pa samo pripominja, da je vojska zajela mnogo orožja. ZA NOVO POGODBO MED JUGOSLAVIJO IN BRAZILIJO ® Kakor poročajo iz Ria de Ja-neira, prispe v kratkem v Brazilijo llija Vakič, predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije, v zadevi sklenitve nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Brazilijo. V smislu dosedanjega dogovora so se kupčije med državama zaključevale v kliringu. Toda ta je na koncu lanskega leta pokazal velik primanjkljaj za Jugoslavijo. Vrednost izmenjave je lani dosegla 220 milijonov dolarjev, vendar ie bila bilanca aktivna za 159 milijonov dolarjev v prid Brazilije. Predsednik Gospodarske zbornice Jugoslavije naj bi sklenil takšno pogodbo, ki bi omogočila zmanjšanje jugoslovanskeoa primanjkl-aia. Jugoslavija kupuje v Braziliii kavo, sojo, železno rudo, rastlinsko olje in nekatere industrijske izdelke ter lahko opremo. NOVO IZRAELSKO NASELJE OB JORDANU # Reuter poroča iz Tel Aviva, da je judovska uradna agencija (Je-wish Agency) sooročila, da je polovica novega judovskega naselja Kefar Ruth na arabskem ozemliu, ki ga ie izraelska vojska zasedla leta 1967. Naselitev tega naselja je bila izvršena v smislu načrta bivše laburistične vlade, ki pa je potrdila tudi nova vlada koalicije Likud-Še ta teden bodo uredili drugo novo naselie na arabskem ozemlju. Svoi ustrezni program namerava vlada izoeliati ne glede na nejevoljo Američanov. DVE NOBELOVI NAGRADI ZA MIR ® Nobelova nagrada za mir za leto 1977 je bila podeljena organizaciji Amnestv International, ki ji predseduje Thomas Hammarberg iz Stockholma, medtem ko sta nagrado za mir za leto 1976 prejeli Irki Betty VVilliams in Maierad Cor-rigan, voditeljici gibanja za mir na Severnem Irskem. Norveški komite za Nobelove nagrade utemeljuje svoj sklep s tem, da Amnesty International iz humanih razlogov podpira ljudi, ki so preganjani zaradi svoieoa političnega ali verskega prepričanja. Nagrajeni Irki sta dokazali, koliko lahko vsakdo stori za mir. fJtss Corrigan iz Belfasta se je zjokala, ko so ji sporočili, da je bila nagrajena. Nagrada za mi* za letošnje leto znaša 700.000 švedskih kron (okoli 145.000 dolarjev), za leto 1976 pa 681.000 kron (142.000 dolarjev). Omenjeno gibanje za mir je bilo ustanovljeno avgusta lanskega leta. ŠE VEDNO VOJSKA V ETIOPIJI ® UPI poroča iz Nairobija, da so še vedno pogosti spopadi med etiopsko vojsko in somalskimi overile! na področju severnega Oga-dena. Radio v Mopadišu trdi, da je bilo ubitih 800 etiopskih voiakov, in to blizu Dire Dawe, industrijskega središča in železniškega križišča. Hkrati navaja radio, gverilski list „Danab“, ki trdi, da je bilo ubitih 500 etiopskih vojakov pri Ha-mareysi, tri milje od Dire Dawe-Ubitih je bilo tudi 300 mladih Eti-oocev, slabo oboroženih, in to od Dire Dawe do Hararja. STERILIZACIJA PREPOVEDANA ® „New York Times11 poroča i* Hardorfa (Connecut), da so starš' treh deklet v starosti 12 do 15 le*-slepih in slaboumnih, vložili prošnjo na oblasti, da dovolijo sterili' zaciio teh otrok. Za to je bila p°' trebna posebna vloga, ker zakon prepoveduje sterilizacijo otrok in umsko zaostalih. Materi dveh deklet sta zboleli med nosečnostjo za rdečkami. Seminar Akcije koroških kristjanov Mednarodni teror... PROCES PROTI VVARASCHU — PROCES PROTI VVARASCHU — PROCES PROTI VVARASCHU — PROCES PROTI WARASCHU — PROCES PROTI VVARASCHU — PROCES V Salzburgu konian sodnijski postopek proti ttfarasdiu Pretekli teden je bila pred višjim deželnim sodiščem v Salzburgu obravnava proti osrednjemu tajniku narodnega sveta koroških Slovencev Filipu VVaraschu. Končala se je z popolno oprostitvijo obtoženega, da je predal upokojencu Gottfriedu Guttlerju „peklen-ski stroj" s katerim naj bi ta razstrelil glavni transformator v noči na 14. november preteklega leta. Kaj se je zgodilo? 11. januarja 1977 je prišel 61 -letni upokojenec Gottfried Guttler k varnostni direk- ciji v Celovcu in tam naznanil, da je dobil od Filipa VVarascha bombo. Eno prvih vprašanj je bilo po 100.000 šilingov, katere bi naj dobil tisti, ki bi podal odločilne informacije za ugrabitev razstreljačev. Nameravali so VVaraschu na videz vrniti bombo in policija bi celo predajo opazovala in s tem dobila dokaz, da stoji VVarasch za atentati. Varnostna direkcija je o tem poročala notranjemu ministrstvu, katero je odgovorilo, da bi se ta postopek zakonsko ne pustil kriti. Nato je varnostna direkcija naznanila Filipa VVarascha državnemu tožilstvu, katera je v nočni akciji, katere se je udeležilo okoli 100 ljudi, uklenila Filipa VVarascha. VVarascha so šele po šestih dneh na zahtevo njegovih odvetnikov dr. Grilca in dr. Zvvittra izpustili iz preiskovalnega zapora. Za državno tožilstvo ni bilo dvoma, da je Filip VVarasch kriv. Verjelo je dosledno izjavam Guttler-ja, o katerem so rekli, da je absolutno zanesljiv. Zato se je držav- Človeške zamenjave in časovni premiki »Obtožba državnega tožilca v Celovcu gradi edinole na izjavah Giitt-lerja, o katerih pravi tožilstvo, da so tako verodostojne, da bi se dalo obtoženemu dokazati, da je predal 12. oziroma 13. novembra 1976 priči Giittlerju bombo z nalogo, da razstreli v noči od 13. na 14. november 1976 9iavni transformator v Celovcu. K temu je treba pripomniti, da izjave Guttlerja sodišče na noben način niso mogle prepričati,“ je izjavil sodnik dr. Eckehard Ziesel, ki je predsedoval prisednemu sodišču (Schoffen-senat) v Salzburgu. Državno tožilstvo v Celovcu je izjavilo, da proti pravilnosti Giitt-•erjevih izpovedi ne goji nobenih Pomislekov, prisedni senat pa je Po končani obravnavi izrazil svoje velike pomisleke. Po zasliševanju Guttlerja, glavne priče tega postopka, se je namreč pokazalo, da b' moralo državno tožilstvo v Celovcu le tudi preveriti verodostojnost ovaduha. Izkazalo se je, da vsebujejo izpovedi Guttlerja velika Protislovja, predvsem kar se tiče njegovih izjav pred državno poli-oijo v Celovcu januarja letos in Pred deželnim sodiščem pri obravnavi v Salzburgu. Guttler se ]e večrat zapletel v protislovja, iz katerih se je vedno izmuznil z opravičilom, da so možne človeške zamenjave (menschliche Vervvechs-lungen) in časovni premiki (zeitli-che Verschiebungen). S takimi opravičili sodišče nikakor ni bilo zadovoljno, v občinstvu pa so si Prišepetavali, kako bi kaj v Celov-nu ravnali, če bi se odvijal proces le-iam. Sodnik dr. Ziesel je končal svo Jo utemeljitev sodbe z ugotovitvijc da -izjave Guttlerja nikakor ne t zadostovale za obsodbo, tudi 6 "Varasch za omenjeni čas ne t ^nel alibija." S tem je kritiziral di iesel tudi trditev vodilnega čelov ske.ga državnega tožilca dr. Stoi Serja, kateri je že med preiskoval nim zaporom VVarascha poudarja v radiu in televiziji, da so izjavi Guttlerja povsem pravilne in da s< 0 njih pravilnosti sploh ne da dvo miti. Enkrat več se je pokazalo, da °roška stvarnost požene svoje cvetove tudi v ravnanju oblasti, posebno še tedaj, ko se gre proti Slovencem. VVarascha so imeli od vsega začetka za tistega, ki je predal Guttlerju tako imenovani peklenski stroj. Zato državno tožilstvo niti ni poskušalo poizvedeti, kdo in kaj je Guttler, čeprav je tako težko obdolžil VVarascha in z njim celo slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Ob robu naj tukaj omenimo, da je Guttler pravil, da je VVarasch vtaknil pištolo pod blazino postelje v spalnici. Sodnik mu je nato odvrnil, da stoji v Wa-raschevi spalnici postelj brez blazine. Nato Guttler: „Človek bi moral domnevati, da vsakdo spi na blazini." To je bilo v Salzburgu, v Celovcu pa še videli niso, da Wa-rascheva postelja nima blazine. Po procesu ostane v zraku še vprašanje, od kod je Guttler dobil tisto bombo, s katerimi osebami se je pogovarjal o celi akciji. Zelo neverjetno je namreč, da si je Guttler priskrbel bombo sam. Vprašanje je tudi, od kod je vedel, da VVarasch ravno v tistem času, 12. novembra, od 17. do 18. ure ni bil nekje izven Koroške in s tem imel takoj neomajen alibi. Zelo težko nalogo pri tem procesu ie imel državni tožilec dr. Hanke, ker so mu oblasti z delegacijo postopka v Salzburgu „položile smrdljivo kukovičje jajce v gnezdo", kot se je izrazil dr. Štern. Zastopati je moral obtožbo, na katero sam po prvem dnevu ni več mogel verjeti; po prvem dnevu (zasliševanje varnostnega direktorja Pichlerja in višjega policijskega komisarja Schmidmeierja) so mu morali priti prvi pomisleki proti pravilnosti izjav Guttlerja. Spoznati je moral, da koroška policija pri preiskavah niti ni dvomila o Gutt-lerjevi verodostojnosti in mu vse Cvetnik dr. Michael Štern (desno) in državni tožilec dr. Hanke (levo) sta se srečala za kratek razgovor v odmoru med obravnavo. verjela. Guttler sam pa niti ni vedel, kaj naj bi razstrelil in tega tudi danes še ne ve. Prav tako tudi Schmidmeier ne, ki je na vprašanje, kje naj bi Guttler izvedel nahajališče transformatorja, odgovoril, da bi lahko pogledal v telefonsko knjigo. Dvomljivo je sploh, tako državni tožilec, ali je Guttler sploh kdaj imel bombo skrito v gozdu ali jo je imel stalno pri sebi doma, ker je policija pustila Guttlerja spet izpred oči, potem ko ji je pripovedoval o nameravanem atentatu. Tako se zdaj sploh ne ve, ali je peklenski stroj sploh kdaj ležal v gozdu blizu Vrbskega jezera, ker pri preiskavi še pod debelo snežno odejo niso pogledali, ki je menda zagrinjala ,grob’ bombe. Na vprašanje, ali so sploh preiskali plastične vreče, v katerih naj bi predal VVarasch Guttlerju tisto bombo, na prstne odtise, je odgovoril Schmidmeier, da tega niso storili, ker jim je Guttler rekel, da je nosil VVarasch pri predaji rokavice. Tudi nobeden ni mogel razložiti dejstva, da je nosila vreča najprej napis Metanol (ko ga je prinesel Guttler k policiji), strokovni izvidnik inž. Massak pa je dobil vrečo z napisom Nartanal! Tile primeri povedo že vse. Potemtakem bi proces proti Filipu VVaraschu v Salzburgu utegnil biti navečja sodnijska groteska druge republike. Višek zasliševanja Schmidmeierja je bila tudi napačna ugotovitev državne policije, da se je tajništvo ZSO že pred meseci preselilo iz Gasometergasse v kolodvorsko cesto. Spraševali so o tej preselitvi neke zaupnike državne policije, kateri so povedali, da se je ZSO pred več meseci preselila. Tudi tega niso preverili pri ZSO sami ali pri lastniku stanovanja, v katero naj bi se preselilo njeno tajništvo. Dvomi na resnici Guttlerjevih izjav pa so se še povečali po zasliševanju njega samega, ko se je zapletel v protislovje za protislovjem, kar je upravičeval s tem, da kot star človek (62 let!) lahko zamenja osebe, da nastopijo lahko časovni premiki. Čeprav se je pri policijskem zasliševanju januarja t. I. spomnil vsake podrobne minute. V svojem zagovoru je naglasil dr. Flanke, državni tožilec, da ga Guttler na noben način ni mogel prepričati. Rekel je, da ne more verjeti, da mu VVarasch, če mu je res predal bombo, ni povedal, kje je glavni transformator in kaj je treba storiti v primeru, da razstrelitev ne bo uspela. Neverjetno se je zdelo državnemu tožilcu tudi, da bi se vozil VVarasch dva dneva pred ljudskim štetjem z bombo v avtomobilu, ko je tedaj mrgolelo žandarjev in policajev na cestah. Poudaril je tudi, da ima ta zgodba vrhu tega še lepotno napako, ker je Guttler kot glavna priča takoj na začetku svojih pogajanj vprašal po plačilu za svoje „delo“. To je bil, se zdi, za državnega tožilca no tožilstvo koncentriralo izključno na preiskavo VVarascha. Poskušali so mu podtikavati vse mogoče zločine, medtem ko se za Guttler-jevo verodostojnost še brigali niso. Obtožba je zasledovala edini cilj, potisniti slovensko narodno skupnost v slabo luč, jo postaviti kot kup teroristov ob zid. Bila pa je ovadba Guttlerja tudi dobra priložnost popraviti slabo ime koroških varnostnih organov, kateri so absolutno odpovedali pri razrešitvi vseh bombnih atentatov, kajti v Filipu VVaraschu so našli človeka, ki naj bi bil na vsem kriv. - ; ' Filip VVarasch pred sodiščem Wara$(h ovadil Guttlerja 23. marca 1977 je naznanil Filip VVarasch državnemu tožilstvu Gott-frieda Guttlerja zaradi obrekovanja, da se mora tisti kaznovati, ki izpostavi nekoga uradnemu zasledovanju, čeprav ve, da je sum napačen. VVarasch je zahteval, da se napravi sodnijski postopek proti Gottfriedu Guttlerju tudi, če ni drugih dokazov, kot jih je navedel le-ta. VVarasch je navedel tudi dokaze, da so njegova izvajanja nepravilna. Gottfried Guttler je varnostni direkciji povedal, da mu je VVarasch 12. novembra 1976 dal bombo, s katero naj bi razstrelil glavni celovški transformator. VVarasch je nato odgovoril, da je Guttlerju pri ovadbi šlo edino le za denar, kajti eno prvih vprašanj, razvidno iz zasliše-valnih aktov, je bilo, če dobi on tudi denar, katerega je notranje ministrstvo izpostavilo za razrešitev bombnih atentatov na Koroškem. Guttler je interveniral pri več politikih na takšen način, da zgleda on kot človek, kateri ima težave z okoljem, se ne more oživeti in ki gleda, kje bi kaj izbil v svoj prid. O tem priča tudi pismo uredniku „profila“ P. M. Lingensu, v katerem je zahteval, naj L. prinese s seboj kamero in ček, izstavljen za 100.000 šilingov, za katere mu je nameraval prodati storijo, ki si jo je on izmislil. Da bi bila njegova zgodba verjetnejša, se on spominja v protokolu na vsako minuto. Guttler trdi, da mu je VVarasch predal bombo 12. novembra 1976 okoli 17. ure. Res pa je, da je bil Filip VVarasch v tem času na tiskovnem razgovo- ru z jugoslovanskimi novinarji na sedežu Zveze slovenskih organizacij, kar so ti novinarji tudi potrdili. Nadalje trdi Gottfried Guttler, da sta se Filip VVarasch in on 13. novembra 1976 srečala v krnskem gozdu, kjer mu je Filip VVarasch izmenjal uro, mu razložil mehanizem bombe ter mu povedal, naj razstreli glavni transformator v Celovcu. Ni mu pa povedal, kje je ta transformator in on tega tudi danes še ne ve. Res pa je, da se je on ob tem času vozil s Feliksom VVieserjem, tajnikom Zveze slovenskih organizacij na podeželju, kjer sta urejevala zadnje priprave za bojkot jezikovnega štetja. Tudi to je potrdil Feliks VVieser, kot tudi druge osebe, pri katerih sta VVarasch in VVieser bila v Slovenjem Plajberku in v Selah. Potemtakem zgodba Guttlerja ne more več čisto držati, ima več lepotnih napak in z zgoraj omenjenimi dejstvi, da je Filip VVarasch bil za časa predaje bombe na tiskovnem razgovoru, kar so mu potrdili tudi novinarji, da je bil tisti čas, ko naj bi se bil srečal z Giltt-lerjem v krnskem gradu, v Slovenjem Plajberku in v Selah, je Filip VVarasch naznanil Guttlerja državnemu tožilstvu, kateremu pa oči-vidno ne leži veliko na tem, da bi se Guttler kaznoval za kaznivo dejanje. Kdo nas bo ščitil, ker se kaj sličnega lahko pripeti vsakemu izmed nas, če se bo preveč postavljal proti krivici, se bo boril za svoje pravice, ki mu pripadajo. zelo važen moment, ker je ta nato rekel, da bi si morala varnostna direkcija točneje ogledati tega moža, ki je bil v Celovcu znan kot človek, ki ima težave z okoljem in si vedno spet dela samemu sebi težave. Državni tožilec niti ni stavil kazenske vloge za VVarascha zaradi nedovoljene pištole. Prepustil je to branilcu in „prijatelju obtoženega" dr. Francu Zvvittru. Dr. Zvvitter je naglasil predvsem dejstvo, da je VVarasch takoj priznal, da ima pištolo. Da jo je dobil od Guttlerja, le zato ni hotel takoj povedati, ker Guttlerja ni hotel potegniti v zadevo. Dr. Zvvitter je tudi priznal, da v tej točki obtožbe krivo rek ne bo izogiben in menil, da bo zadostovala denarna kazen, pri- merna finančni situaciji obtoženega. Drugi branilec dr. Michael Štern se je zaključno zahvalil sodniku za nadvse pravičen postopek in da je opazil na državnem tožilcu dr. Plan-keju, da je le-ta že v prvi uri zasliševanja Guttlerja podvomil nad njegovo verodostojnostjo. Priznal je tudi, da sam ni smel takoj, ko je dobil naloženo branilstvo VVarascha, uporabiti dokaze njegovega alibija, koledar in seznam časnikarjev, ki so bili navzoči na tiskovni konferenci na sedežu Zveze slovenskih organizacij. Čeprav je mnenja, je naglasil dr. Štern, da se pri postopku ne gre za političen proces, razume argumente dr. Zvvittra in dr. Grilca, da nista šla z dokazi alibija na celovško sodišče. PROCES PROTI VVARASCHU — PROCES PROTI VVARASCHU — PROCES PROTI VVARASCHU — PROCES PROTI WARASCHU — PROCES PROTI VVARASCHU — PROCES DR. ROBERT SAXER: Koroški tisk nevarnejši od KHD V torek, 18. oktobra 1977, je na povabilo tamkajšnjega solidarnostnega komiteja predaval v Salzburgu v prostorih Katoliške visokošolske zveze dr. Robert Saxer o poročanju koroških dnevnikov v zvezi z aretacijo tajnika NSKS Filipa Wa-rascha. Saxer je poudaril, da je bil na Koroškem krivec od vsega začetka Filip VVarasch in da so si dali nalogo, da to samo še dokažejo. Podtikavali so mu od vsega začetka kriminalno dejanje in ga risali kot človeka, ki podkopava avstrijsko demokracijo in ruši s tem tudi ustroj naše države. Ob aferi VVarasch so se Korošci znebili pri prebiranju časopisja vseh svojih emocij in agresij, saj se je pisalo tedaj januarja v koroških časopisih tudi to, kar se je doslej samo potihoma podtikavalo slovenski manjšini na Koroškem. Važen moment so bila tudi, po Saxerju, pogajanja naših zastopnikov z dunajsko vlado o zakonu o narodnostnih skupnostih. Na teh pogajanjih so koroški Slovenci, predvsem pa Filip VVarasch, zastopali zelo jasna in trdna stališča. VVarascha so takoj imeli za ekstremista, na Koroškem pa se je govorilo o njem kot teroristu, čeprav koroški tisk teh svojih pojmov nikoli ni bil obrazložil in definiral. Na mesto argumentacije je kar kmalu stopila dolžitev. S tem postopkom so hoteli izolirati VVarascha od pripadnikov manjšine, s tem da se je potegnilo v krog osumljenih tudi predsednika NSKS dr. Matevža Grilca, pa se je hotelo zabiti klin med osrednje organizacije in koroške Slovence. Hoteli so ustvariti novo vodstvo manjšine, ki bi bilo vladi bolj pogodu, ki bi sprejelo novo zakonodajo o narodnostnih skupinah in ki bi s tem bilo tudi pripravljeno za sodelovanje v sosvetih. Gnala se je kampanja v imenu miru, sprave in demokracije in se risalo Slovence kot tisti element, ki dela proti miru, spravi in demokraciji. Robert Saxer je zaključil svoje predavanje z ugotovitvijo, da je koroški tisk za manjšino bolj nevaren kot Heimatdienst, ker ima pač več vpliva na prebivalstvo dežele in ker nima Slovencem naklonjeno gibanje nobenega ustreznega orožja proti hujskaškemu tisku na Koroškem. ™i*3iie™ Okoli 200 ljudi se je večer pred začetkom procesa proti Filipu VVaraschu udeležilo demonstracije proti poskusom kriminalizacije slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Demonstranti so zahtevali ukinitev procesa proti VVaraschu kot tudi ukinitev vseh nameravanih sodnijskih postopkov proti pripadnikom slovenske narodne skupnosti. Z odvetnikom dr. Michaelom Sternom se je pogovarjal sodelavec NT Danijel Štern (slika spodaj): ali na Dunaju. Bilo je zelo verjetno in ni bilo izključeno z ozirom na mnoge razstrelitve na Koroškem, da je Guttler morda povedal resnico. Sigurno pa se je mnogo, mnogo zdelo tudi državnemu tožilcu na obravnavi in tudi meni zelo nenavadno, namreč, da so se samo zanesli na to, kar je Guttler .rekel. nt: Ali menite, gospod dr. Štern, da bodo morale slediti konsekvence, da si oblasti ne morejo privoščiti napak, kakršne so se pripetile koroški varnostni direkciji? Štern: Prosim, v kolikor bo to imelo konsekvence za Guttlerja, v kolikor in kakšni ukrepi bodo potrebni, da se nekaj podobnega ne pripeti več, o tem jaz ne morem soditi. Čisto sigurno pa si bo pristojno ministrstvo pustilo o tem poročati. nt: Gospod dr. Štern, mi se vam zahvaljujemo za ta pogovor. Zo U% akati &