b.linjft v L a It ¡ ¿eiriL-l; it Víljrt ï poAwino vred iti v Mariboru b po&iljitnjeiii na dom na tolo leto . 8 ti. „ po! let» , 1 Jt, Sok. , . . -il.SOlt. ilre* i.nütJjrtnjEi tta naj bolj razširi meti ljudstvo spodnje Stajarske, so od otiili mladih ljudi, ki bodo hoteli v vinorejsku šolo hodili, samo zahteva, da znajti to, kar se uči v ljudskih šolah iu sicer v šolali s tremi razredi, kakoršne se navadno v spodnjem Stajarju nahajajo. V ljudskih šolah so učenci učijo brati, pihati iu računati, neki se tudi nauči ji 200 — nemških be-ted, kterc vendar spet v kratkem po zalito ker nimajo prdoluosti jih rabiti. Ker se v viuorejsko šolo v Maribora bodo prijemali le učenci 17 let slori, je cel i naravako, tla so ti že večidel onega pozabili, kar so se v ljudskih šolah naučili in zatoraj bo se prt njih spet moralo pri uheeedu začeli. P o da Sevali bi ae i s k 1 j c č t v n u le moralo v n a r o d u e m jeziku i u ker je vinorejska šola za spodnje Štajarsko, toraj za slovensko ljudstvo spodnje Stajarske odločena, tiri a že pravica, da morit hiti učui jezik v vmorejski šoli tudi slovenski. To zahteva tudi dragi ozir. V popolnoma vredjeni gospodarski ali poljedelski šoli v Krottenhofu je učni jezik nemški. Zavod je odločen za nemški del Stajarnkih prebiva vee v: nič ue rečem proti temu, da jo ta zavod eelo nem ški, da je lepše in popolnejšo vredjon kakor vi nore j ska šola v Mariboru, ker je nemških prebivaveev na Štajarskem več, kakor slovenskih, Viuorejska šola v Mariboru pa je odločena za spodnje Štajarsko, kjer se posebno slovensko ljudstvo peča z vinorejo; praviea toraj zahteva, da kakor je v gospodarski šoli v Krottenhoiu učni jezik nemški, naj bo v Mariboru slovenski. Predlagam toraj naj so pristavi k temu oddelku končni stavek: Učni jezik je slovenski. G. Fierman jc o tej zadevi govoril takole: Z vednost uči iu jo tudi eelo uaravska stvar, da ¿kole, posebno uiže, obiskuje naj več ljudi iz onega kraja, v kterem se nahajajo. Preti ložo na šola pa se naj napravi pri Mariboru tedaj celo za slovensko ljudstvo in posebno za kmetijsko mladino. Ni tedaj mč bolj prostega, naravskega in samo po sebi razumljivega, kakor to, da je učui jezik on jezik, kterega go vori ljudstvo, za k ter o se ta šola snuje. I/. od borovega poročila iu iz govorov, kterc smo ravno čuli, se vendar celo nasprotno kaže. Naravnost se je iireklo da nimamo pričnk ivati, da bi se tnkaj gledalo tia naša zalite vanje narodnih šol, Kaineu vinurejske šole ne zahteva tajega jezika, te in o c ga oelo zavrguje. Kako bi mogoče bilo, da bi slovenski mladeuč tukaj mogel pri nemškem učenju so kaj naučiti ? ker v ljudski šoli še se dozdaj, kakor je že rečeno, noben slovenski mladeneč ni nemščino naučil, ker zvun šole doma nima se z kini vaditi, ker se po vseh vaseh samo Hloveusko govori, in zalo še on nun malo nemških besed, kteri h se je v šoli naučil, v kratkem spet pozabi. Pu predloženem glavnem načrtu ne bo koristila vinorej-ska šola ljudstvu spodnjega Šfajari», koristila bi mu vendar iu mnogo koristila če bi hii učiti )e*ik slovenski. Obiskovali tli jo tedaj tudi lahko |irebivavei mest ¡n trgov, ker sini teh tudi govorijo iu razumejo slovenski proti temu ko slovenski kmetijski sini ue razumejo nemški. O zmožnosti, urnosti kakega jezika, gospoda, pa nima odločevati niti deželni zbor, liti ministrstvo, naj manj pa nemška večina deželnega zbora. Kar se tiče literature iu šolskih knjig, se bodo Že priskrbite, tudi se ¿e nahajajo in kar še ni, se hode storilo; ali kdo bi pisal knjige Če se ne potrebujejo? Mora bili prej potreba, morajo se prej snovati šole, in potom bodo rodoljubi knjige tudi pisali iu kar še Slovenci v tem nimajo, najtlej i pri svojih sonaivdih. Žiiano jo, da češka literatura ni zaostala zu nemško, da je poteka literatura jedttaka nemški, iu tla so Jugoslovani i mili literaturo in jezik, ki je bil tako popoln, kakor stari grški vre j, ki še je nemški jezik začel biti jezik, in /nauo je, tia imajo vsi Shvani skupaj naj vekšo literaturo, iu čc se slovanskega jezika učijo, ču se lejednega narečja naučijo, no tudi lahko naučijo drugih narečij in odpre se jim zemlja, na kteri biva mil j ono v, zemlja, ki obseže pol Evrope, iu ni jim treba iskati prt pfujem ljudstvu svojega, kinha. Zdi se mi vendar, da se hočejo Slovenci poMUiČiti, da se zalo nemški jezik vpelje v šole. Na to som že pri iidre-snem besedovanj n odgovoril, da ta tirjutev ni prava in sem tudi vzroke povedal. Večina naroda je vsi k 1er sa narodnost, kjer ni zapeljana. - Drugače tufH ue tnore biti, Namen o ti borovega poročila gre do toga, tla se vinorejska Sofa rabi k'it orožje, po kterem se bo odpravljala narodnost. Ali je to praktično izvrševanje tako visoko cenjenega g, l'i osnovnih postav? Ali je to prosto p dje, na ktermu se vsi narodi morejo prosto razvijati, kakor se reče v vaši adrusi? To ni pot, po kteri bi se napravil mir. Če «e zabrani vpe-ijanje slovenskega jezika kakor nčuega, se bo to imelo za veliko breziiziruost, in bo iuielo svoje nasledke. Vi delate Iiroti vaši lastni koristi. Vi nnm očitate, če se mi dr o ga m ;amo oziramo — V j uas k temu silite! Gospoda moja, jaz še bi vam lahko nekaj povedal na vašo lastno srečo. Tu se ni mogoče poraz ti met i, kakor ju že rečeno, ker vi nočete misliti na tuje okolsčino, iu ker vi, če fïnjdete v naš kraj, obiskujete *amo ponemčen t mesta, dežele pa ue poznate. V spodnjem Štajarskcm se morebiti nahaja i -2 procentov čistih Nemcev, i—o procentov po ne mč eni h Slovencev in 94 nroccntov trdih Slovencev. Pretežko je podučiti tako veliko tnnožiooi bilo pa hi pravično, ce bi hc jej razjasnilo, in vsem razjasniti, traja predolgo. Mi se obračamo do pravice iu višega raznmljenja vlade in zahtevamo, da nam dojde na pomoč po eksekntivni poti. Po njihovem večnem komaudiraujn in grajanju, po njihovem ameba vrednem zahtevauju, po lam da hočejo vse uaj bolj vedeti in povsod biti kult uro u o se i, po njihovem vsiljenjn jezika, so Nemci žo tako daleč dosll, da je vsi narodi črtijo, tako da se nemščina povsod nazaj riva iti da je moralno eelo zagospodînjila. V korist svojega naroda hi jaz takemu zalitovanju nasproti stopil in se vprašal : Kar meni ni prav, tega tndi ne storim drugemu narodu in kar je meni sveto, to tudi čislam pri drugih narodih. Jaz podpiram predlog tir. Vošnjaka. Dr. Prelog ja o šolski zadevi taki) govoril: Dr. Wei¿s pravi v knjigi ,,Eiu trenes iJild dea HarjmgtttttmsSteiermark*,, — „Nekdaj je hi¡ eeli Staja* slovenski" in to jo eclo mogoča in resnično, ker dokazov še se nahaja zadosti, ker še se dandanašnje nahajajo slovenska imena v zgornjem Staj a ral t cm in v^tukajšni okolici. Po čem pa ste se že skoraj dve Iretini Štajarske ponemčile? Po jmaemeevauju, in kteri so bili glavni pomočki pouemeevauju'? L'radt in šole. Samo po tem, da se je v ¿ole vpeljal nemški uíni jeaiik je bilo mogoče, čo nuno počasn, napredovati v pon uničevanj a. Zdaj se snuje spet šola v Mariboru i o sjcer za naj nižje stanove, t. j. za vbi¡čare in kmete dolqje Stajarske in spet se hoče v to šolo vpeljati nemški učni jezik, t, j. hoče se spel po tem pomočku dalja pouemčevati, da id so tako oela dežela spremenila v nemško. Gospoda moja, tega pa vendar ue-lioste dosegli, k e r slovenski narod je z e z b u j en, se čuti kakor slovenski in je ponosen na to, da je slovenski „ker Slovani imajo prihodnost!" (.'e se v vlnorejski šoli v Maribora ne bode učilo v slovenskem jeziku, se si (d prostih ljudi ne bodo celo nič naučili, Slovenski kmetijski in viniéarski sini, se v ljudskih šolali nitju le v svojem jeziku. Jtes pa je, kar jo že dr. Vošujak rekel, da čo se rivuo kikdi sl i ueiiiikili botad naučijo, jih vendar v kratkem spet pozabijo, ker niaiaju priložnosti se v nemščini vaditi, Ce na hi se tudi v vse ljudske šole vpeljal nemški učni jezile, so ga vendar noben nebi naučil, kar jaz iz lastne skušnje vem. Ko sem jni v ljudsko šolo hodil, jo vse v nemškem jeziku učilo, učitelj je bil I rdi nemee, učil nas sicer je, mi fantje vendar nismo rezumeli je^a ou pa nas iw. Učili smo se brati, pisati, raj tati in celo nemški katekizem na pamet, zastopili pa nismo niti besedice. Tri leta sem zgnhij v tej šoli, naučil sem se sicer nekoliko brati pisati iu rajtati, nemščino vendar celo nič, še le telaj, ko scju prišel v uemSJto mesto, sem se apocas, naučil nemški. Slavonsko ljudstvo se na deželi ne more naučiti nemškega jezika, če pa tedaj IT let stari fantje, ki no vedo nemški, tiojdejo veo! - nemško šolo, ne bodo nič zapopadli, kar se bo učilo in se /.alo tudi ne bodo mogli nič naučiti. Prvo leto bo tedaj za uje celo zgubljeno in potem hb se le morebiti toliko naučijo, da bodo nekoliko nemške knjige razumeli. Oí ¡ta lii sa re* slovanski fant prvo leto toliko naučil, da bi že druga nenisk i učenje nekoliko zastopil, se vendar ne bo naučil toliko nemškega jezika, da bi razumel vse potrebne tehnična in raze, ker teli so ni mogoče naučiti v tako kratkem času. posebno ne ks 17 let starega slovenskega fanta, ki je že privajen slovenskemu jeziku. in slovenski misliti. V poročilu se dalje nahaja, da bi naj nfienec o tu m. kar se je v viuorejski šoli naučil, tudi druge ljudi doma pmluce v al. kako se namreč to ali ono Inlj in lože pridela. Kako pa bo slovenski učenec to mogel storiti, či nemških i »razo v, ktere so jn v nemški šoli nauči! ljudstvo neb ■ rázamelo? Slovenskih besod uimiz.i svoj poduk. ker se je samo upniških naučil, kterib pa slovenski kmet uc razume, prakhčuo bn mu m Oreh i t znal kaj pokazati, razložiti pa mu nikdar ne bo mogel. Sploh j« tedaj potrebno, d i, če se ža hoče za Slovence v spodnji Stnjarski kaj storiti, se mora vpeljati v vi-norejsko šolo si ¡i venski učni jezik ker drugače smo prisiljeni reči: Za nas, za našo korist se noče uič storiti! Po I i. g. tretji točki osnovnih postav ua lahko zihteva, da se pri nas mora po vseh učilnicah učiti slovenski na nemški. Tamo stoji: Vsakemu narodnemu plemenu se morajo dali potrebni pomočki, da se izomiki v svojem jeziku, ne da bi bit prisiljen so učiti dragega deželnega jezika: Po tein paragrafu bi mi tedaj imeli pravico zahtevati, da sc za nas celo napravi slovensko vseučilišče. Mi vendar samo zahtevamo slovenski učni jezik v vino-rejski šoli, ktera sc bode napravila za vinorejee v spodnjem Stajarju, v kterem so veči del ali skoraj vsi prebivava] Slovenci Iti ktero iiod i tedaj veči del samo Slovenci obiskovali, če tedaj hočete da bo ta šola Slovencem kaj koristila, morate vpeljati slovenski učni jezik v tO šolo. Nočem daljo razvijati, kako daleko še bo to segalo, čo sc Siovcnoem ne bo celo nič dalo, če nas še nadalje ne bote hoteli pripoznati; spomenotivas vendar moram na to, da se tudi ua nas ozirate, da spoznate, da je slovensko ljudstvo v Stajarslti postalo muožiea ^faktor), s kterim boste tudi morali raj tati. Tod i jaz podpiram predlog g, dr, Vošnjaka. Gospodarska si vari. Giio|enio in |iovlačeii|e <*en okoren j. Po skušnjah, ktere je napravila gospodarska učilnica v Vorats-u o goojenju in povlačenju senokošeuj , sejo na jedni, cclo jeduake dobrote šenokošnji, ktero so ua četiri kose razdelili, opazilo sledeče: A- na nejpogflojeunrn in nepo vlučenetn kosu jo izraslo 7o4 funtov «eua. Stroškov ni bilo. B. na pognojenem s mešauoo (kompost) vendar ne po-vlačeucai li.su se je dobilo I0G6 funtov sen i: Stroški ,so bdi ti gld. iti 60 kr. C. na povbčsnftm vendar ne pognojenem kosu se je dobilo 1541 fantov sena. Stroški so bili 1 gld. 20 kr. D. n a pognojenem in povlafienotn kosu se jo dobilo 3127 fantov sena. titrošti so bili 7 gld, 21) kr. Iz tega se lahko vidi. kako zlo je koristno senokošnje gnojiti in povlaeiti. ItiirclAMiti-o (tripoina^a H obrodKvi tiitdu. Dokazano je, da bučele mnogo pripomorejo da obroditve koristnih rastlin, ker so vzr.ik, da se cvetje bolj in lože obro-divi in sicer ti m lože, čim bliže se nahajajo rastline poleg ulujaki. V sadovnjaka, pol^f kterega se nahajajo bučcle, bn vsikdar več sadu iirastlo, kakor v drugem ravno tako obdeluncin ali vonder od bučol oddaljenem sadovnjaku. V Uatnški so naj glasov i tejši sadovnjaki v srednjih In dolnjih krajih reke ftena. V teh krajih pa tudi ima vsaki gospodar v sadovnjaku bučelnjak. Kes sicer je, da so ti kraji že od n staro za ^adjorejo mnogo boljši, kakor oni v južni in severni Nemški ; imeuito pa jc veodar zmiroiu to, da tamo nikdar ue zmanka sadu, kar sc v drugih krajih mnogokrat zgodi. Ta prikazen ua Renu se pripisuje samo liučelarstvu, ktero se tamo zl.i goji. Čim bliže nlnjakn imajo bučele cvetje, lini rajše delajo iti ravno s svojim murljvim delovanjem čini jo, da sad bolj obrodi. Angleški natoroznanec Danvin tiravi, da je od 100 stebel bela detelje, ktero si obletale bučele , dobil 3593 kal i vi h semenskih iiruie, v tem ko od 2u drugih stebel, od kterili so se Imčele odganjal^ ni ne enega samega zarodnega zrn ca dobil. — To ist i sc tudi pokazal* pri rdeči detelji. Gospodarji postavite tedaj v vaše sadovnjake ulujake z bučelaaii iu imeli boste dvovrstno korist! Hvilorej,! v «hnouiji. Grof A d o I f Pe j a k o v i č je vpeljal ua prigovarjanje barona lire Um a sviloreio na svojem posestvu Kefalii j a pa tiskih sviloili črvičev tako imenonanih „Gambi* Zaniamaja" ki So su le pred kratkim doštt v Evropo iu ki so redijo s hrastovim listjem. — Letošnja prireja jajec ,teh črvi-čeh je nvtinredno dobra iu obilna in zaloraj je ogerska vlada skoraj ne Bkupila, "la jih razdeli po več i h krajih v deželi, da. se v pel i a spliŠtio ta dobra iu ue draga svilorcja. Grof Pejakovič, kterega je vodila ta jedina misel, da pri* skrbi svoji očetnjavi nov in dober zaslužek, ni gledal ua velike stroške, samo da se je vpeljal ta koristen zavod tako, kakor mu ga jo predložil v tem izvrsten inženir Tli. Steru, pa je d,izdaj tiidi od in te verste v celi Avstriji; mora pa se tudi po pravici reči, da so v tem zavodu vse potrebne stvari za s Vilo rej o, tako izvrstno napravljene, da boljše biti ne morajo. Sova krma za svil ne črvi če. Gospoda B a c k i in Stiebar na Moravskem sta skusila Sviliu črviče krmiti z listjem onega osata, ki se pri nas Skrb in ko ali mleS {GausedUtel, sontbus otcracas) imenuje. Črvičl so to listje prav radi žrli in prav zdravi ostali, kn so drugi zlo bolehali z.t zlatenieo, kteri ao se krmili s morbinim listjem. PoiitUiii Offled. Iz šLajarskega deželnega zbora, V 22, seji dežel, zboru 3. oktobra je dosla na vrsto nova šolska postava, o njej je poročal dr. Flekb. V generalni debati so govorili naj prej Garaeri ki je naviašč došel zavolj tega v Gradec in ki je spet posebno napada! duhovne virilue glase in sploh njih upljiv pri Šolah.— IIcr-man odgovori prav dobro Carueri-ju in ga je prav izvrstno pobil. Koče mu tudi: Od lujoga kullurčiua \z Wlldhaasa slovenski narod uič noče vedeti. Tujci le izsrknjo našo deželo in naš narod, jemljejo od grofi a guldinar in ue od goldinarja gros. — ,,Svct se je že davno odvračal od liberalizma, Dr. Preloff ja o šolski zadevi tako govoril: Dr. Weiss pravi v knjigi ,,Eiu (renes Bijd des Herjtogttrams Steierniark*,, — „Nekdaj je bi¡ eeli Stajaí slovenski" in ta jo eclo raogOía in resnično, ker dokazom še se nahaja zudosíi, ker še se dandanašnje nahajajo slovenska imena v zgornjem Staj a ral t cm in v^tukajšni okolici. Po čem pa ste se že skoraj dve tretini Štajarske ponemčile? Po jiouemeevauju, iu kteri so bili glavni pomočki pouemčevauju'? Uradi in šole. Samo po tem, da se je v šolo vpeljal nemški učni jezik je hilo mogote, če rarno pogrni, napredovati v ponemČOTanju. Zdaj se snuje spet šola v Mariboru in sjcer za naj nižje Stanove, t. j. za vin ¡čare in kmete dolnje Stajarske in spet se hoče v to šol>» vpeljati nemški učni jezik, t, j. hoče se spel po tem pomoekn dalja pouemčevati, da id se tako oela dežela spremenil« v nemško, Gospoda moja, tega ¡n vendar ne-hoste dosegli, k e r slovenski narod je i. e z b u j on, se čuti kakor slovenski in je ponosen na to, da je slovenski „ker Slovani imajo prihodnost!" (.'e se v vi nor ej ski šoli v Mariboru no hode učilo v slovenskem jeziku, se sini prostih ljudi ne bodo čelo nič naučili, Slovenski kmetijski in vitiičarski sini, se v ljudskih šolah učijo le v svojem jeziku. Jtes pa je, kar je že dr. Vošujak rekel, da čo se rivuo kikiii sli ueiiiikili boied naučijo, jih vendar v kratkem spet pozabijo, ker njaiaju ¡iriloí-nosti se v nemščini vaditi, Ce na bi se tudi v vse ljudske šole vpeíjid nemški učnr jezik, sc ga vendar noboa nebi na nč.il, kar jaz iz lastne skušnje vem. Ko sem jaz v ljudsko šolo hodil, jo vse v nemškem jeziku nčilo, učitelj je bil trdi nemee, učil nas sicer je, mi fantje vendar nismo rezumeli jega on pa nas usf Učili smo se brati, pisati, raj tati in celo nemški katekizem na pamet, zastojiili pa nismo uiti besedice. Tri leta sem zgnhil v tej šoli, naučil sem se sicer nekoliko brati pisati in rnjtati, nemščino vendar celo nič, le le telaj, ko sem prišel v uemšlco mesto, sem se npočas, naučil nemški. Slovensko ljudstvo se na deželi uc more naučiti nemškega jezika, čs pa tedaj IT let stari fantje, ki ue vedo nemški, ti oj dejo veo I - nemško šolo, ne bodo nič zapopadli, kar se bo učilo iu se /.alo tudi ue bodo mogli nič naučiti. Prvo leto bo tedaj za nje celo zgubljeno in potem še se le morebiti toliko naučijo, da bodo nekoliko nemške knjige razumeli. Oí pa hi se re* slovenski fant prvo leto toliko naučil, da bi že druga nemšk i učenje nekoliko zastopil, se vendar ne bo naučil toliko nemškega jezika, da hi razumel vse potrebne tehničue i i raze, ker teli so ni mogoče naučiti v tubo kratkem času. posebno ne za 17 let starega slovenskega fanta, ki je že privajen slovenskemu jeziku. in slovenski misliti. V poročilu se dalje nahaja, da hi uaj učenec o tem, kar se je v viuorejski šoli naučil, tudi druge ljudi doma podu-čeval, kako se namreč to ali ono h ilj iu lože pridela. K:iko pa ho slovenski učenec to mogel storiti, či nemških i »razo v, ktere se jn v nemški šoli naučil ljudstvo neb ■ razumelo? Slovenskih hesod uiiuiz.i svoj poduk, ker se je samo nemških naučil, kterib pa slovenski kmet uc razume, praktično ho mu morebit znal kaj pokazati, razložiti pa mu nikdar ne ho mogel. Sploh j« tedaj potrebno, > 1 l. če sc ža hoče za Slovence v spodnji Stujarski kuj storiti, se mora vpeljati v vi-norejsko šolo si o venski učni jezik ker drugače sni') prisiljeni reči: Za nas, za našo korist se noče uič storiti! Po I i. g. tretji točki osnovnih postav se lahko zihteva, da se pri nas mora po vseh učilnicah učiti slovenski ne nemški. Tamo stoji: Vsakemu narodnemu plemenu se morajo dali potrebni pomočki, da se izomiki v svojem jeziku, nc da bi bit prisiljen so učiti dragega deželnega jezika: Po tein paragrafu bi tai tedaj imeli pravico zahtevati, da sc za nas celo napravi slovensko vseučilišče. MÍ vendar samo zahtevamo slovenski učni jezik v viuorejski šoli, ktera sc bode napravila za vinorejce v spodnjem Stajarju, v kterem so veit del ali skoraj vsi prebivava! Slo* veuci hi klcro hod i tedaj voči del samo Slovenci obiskovali, če tedaj h očelc da bo ta šola Slovencem kaj koristila, morate vpeljati slovenski učni jezik v tO šolo. Nočem daljo razvijati, kako daleko še bo to segalo, če sc Slovencem ne bo celo nič dalo, če nas še nadalje ne bote hoteli pripoznati; spomenoti vas vendar moram na to, da se tudi na nas ozirate, da spoznate, da je slovensko ljudstvo v S ¡ajara ki postalo muožiea ^faktor), s kterim boste tudi morali raj tati. Tod i jaz j/odpiram p red log g, dr, Voínjaka. Gospodarska si vari. G»o|eiiie in |iovliueii]e <*en okoren j. Po skušnjah, ktere je napravila gospodarska učilnica v Vorms-u o gnojenju iu povlačenju senokošeuj , sojo na jedni, cclo jeduake dobrote šenokošnji, ktero so ua četni kose razdelili, opazilo sledeče: A- ua nepognojeantn in nepo vlačenetn kosu je izraslo 7o4 funtov «eua. Stroškov ni bilo. B. na pognojenem s mešano t (kompost) vendar ne po-vUčeuein k isu sc je dobilo I0G6 funtov sen i: Stroški so bili ti gld. iu 60 kr. C. n:t povlnč-juern vendar ne pognojenem kosu se je dobilo 1511 funtov sena. Stroški so bili 1 gld- 20 kr. D. ua pognojenem in povlačcnein kosu sc jo dobilo 3127 funtov sena. Stroški so bili 7 gld, 21) kr. Iz tega se lahko vidi, kako zlo je koristno senokošnje gnojiti in povlaeiti. Iturclariiti-o priponi a^A H obroditvi tiitdii, Dokazano je, dahučelo mnogo pripomorejo da obroditve ko-ristuib rastlin, ker so vzr.ik, da se cvctjc bolj iu lože obro-divi in sicer ti in laže, čim bliže se nahajajo rastline poleg ulujaki. V sadovnjaka, poleg kterega se nahajajo Imčcle, bo vsikdar več sadi; izrastlo, kakor v drugem ravno tako obdelanem ali vonder od bučol oddaljenem sadovnjaku. V Nemški so naj glasov i tejši sadovnjaki v srednjih in dolnjih krajih reke ftena. V teh krajih pa tudi ima vsaki gospodar v sadovnjaku bučelnjak. Kes sicer je, da so ti kraji že od n staro ?ia sadjorejo mnogo boljši, kakor oni v južni iu severni Nemški ; imuuito pa je vendar žanrom to, da tamo nikdar ue zmnnka sadu, kar sc v drugih krajih mnogokrat zgodi. Ta prikazen na Renu se pripisuje samo hučelarstvu, ktero se tamo zlo goji. Čim bliže ulujaka imajo bučele cvetje, tirn rajše delajo iu ravno s svojim mar! j vini delovanjem čini jo, da sad bolj obrodi. Angleški natoroznanec Darwin pravi, da je od 100 stebel bele detelje, ktero si oblcule bnčeie , dobil 3593 kal i vi h semenskih zruic, v tem ko od 2u drugih stebel, od kterilt so se hučele odganjale, ui ne enega samega zirodnega zttica dobil. — To isto se je tudi pokazalo pri rdeči detelji. Gospodarji postavite tedaj v vaše sadovnjake nlujake z bučelam! iu imeli hoste dvovrstno korist! Hvilorejii v Sinvi*iiiji. Grof A d o I f Pe j a k o v i č je vpeljal ua prigovarjanje barona Brettcma svilorejo na svojem posestvu Kefaln j a pu tiskih svilnili črvičev tako imeuoaanih „Gumbi* Zamamaja" ki So sn le pred kratkim doštt v Evropo iu ki so redijo s hrastovim lisljoin. — Letošnja prireja jajec ,teh čivi-čeh je zvunredtio dobra iu obilna in zaloraj je ogerska vlada skoraj ne skupila, da jih razdeli po več i h krajih v deželi, da. se v pel i a apl^lurj ta dobra iu ue draga svilorcja. Grof Pejakovič, kterega je vodila ta jedina misel, da pri* skrbi svoji očetnjavi nov in d-iher zatdužek, ui gledal ua velike stroške, samo da se je vpeljal ta koristen zavod tako, kakor mu ga je predložil v tem izvrsten inženir Th. Steru, pa je dozdaj tudi edin te verste v celi Avstriji; mora pa se tudi po pravici reči, da so v tem zavodu vse potrebne stvari za svilorejo, tako izvrstno napravljene, da boljše biti ne morajo. Sova krma za eriluti črvi če. Gospoda B a ck i in Stiebar na Muravskem sta skusila Sviliu črviče krmiti z listjem onega osata, ki se pri nas skrbi n ko ali mleS (Gausedistel, sonfthus oleraens) imenuje. Črviči so to listje prav radi žrli in prav zdravi ostali, ko so drugi zlo bolehali z.t zlateniflo, kteri so se krmili s morbinlm listjem. Politični ogled. Iz š t a j a r s k eg a deželnega zbora, V 22. seji dežel, zboru 3. oktobra je dosla na vrsto nova šolska postava, o njej je puročal dr. Flekh. V generalni debati so govorili uaj prej Garaeri ki je uavlašu dosel zuvolj tega v Gradec in ki je spet posebm napada! duhovne viriluc glase in sploh njih upljiv pri Šolah.— i I e rman odgovori prav dobro Carueri-ju in ga je prav izvrstno pobil. Reče mu tudi: Od lujoga kullurčiua \z Wlldbau3a slovenski narod nič noče vedeti. Tujci le mrk njo našo deželo in naš narod, jemljejo od groša guklinar in ue od goldinarja groš. — ,,Svct se je že davno odvračal od liberalizma, ki so ! i* goji z zakljanjem narodnosti, ob ropanj cm deželni li pravic in zrenjem Škofov iu papeža*. ■- Oc je šola slaba, temu ni kriva duhovščina, temoč le država, klora zapoveduje, kako in po ktcrib knjigah se mora učiti v šolali. Pred vsem se naj poboljša slabo stanje učiteljev. Baron Buol v dolgom in skoz in skoz telil nem govoru brani svoje konservativno-katoliško stališče. Mudi napadi od strani licchbaner-ja na njega niso podrli logičnih jogo-Yib dokazov. Tudi F. Braadatetter, poslanec mesta mariborskega se je oglasil pri tej priliki. On spada med tiste poslance, kte-rim teče jezik, kakor ndinsko kolo; zbornica se vsakokrat ustraši, ko se ou oglasi k besedi, ker prvo četrt ure nikdo ne ve, ali govori za ali soper nasvet. Govoril je soper Kaiserfelda inSchranerja in jima očital, da nista prava liberalca, in če hi ljudstvo zdaj voliio, bi ju morebiti 00 volilo. Hcbrei-ner mu odgovori prav ostro. Se enkrat povzdigne Braud' stelter svoj gla*, ali zastonj. Po geralni debati se začne Specialna, ki so pri tej seji ni mogla dovršiti. V 23. seji dežel, zbora 4. oktobra so se naj važnejše Jitvari, ki tii se morale na vse strani premisliti in dobro pre-tehtaii, odločile v nekih minutah, ker konec deželnega zbora jo bil pred (ivermi in „Keiohsrnih" se bliža. Tudi v tej seji se Je navedlo mnogo prošenj od vseh strani slov. Štajarja za upeijanje slovenskega jezika v šole in urade in za zjodmjenjo slovensko. Po tem je bilo posvetovanje o deželnem proračunu za leto 1869. Sopct snu imeli lepo priliko se prepričati, kaj imamo mi Slovenci pričakovati od nemške večino v dciel," zboru v Gradcu. Skozi 50 let jo bil na Gradškcm vsončelišču učitelj slovenskega jezika s pičlo plačo 120 gld. na leto. Ko je učitelj Kvas umrl, se ta služba ni več razpisala. Herman tirja, naj se ta služba spet razpiše in se naj postavi v deželni račun 420 gld. Dokaže prav izvrstno, daje sila potrebno, da se slovenski dijaki v Gradcu učijo slovenščine ali vse je bilo zastonj. llermauov predlog je s puhlimi dokazi spodbijal O. S c h m i d t, marenberški poslanec, in če ravno eelo nič ni dokazal, se je Hermanov predlog vendar zavrgel, kakor sko-rej vsi pred]rpyi slovenskih poslancev. In vendar še se Nemci čudijo, zakaj se hočejo Slovenci ločiti od njih! Dr- Ijitnger je sprejel prošnje iz ptujskega in Št. Lenart-skega okraja, ki so neki podpisana od 40 županov za upe-Ijanjc nemščine v šole. Tu prošnja pa sc tudi obrača proti advokatom in notarjem, naj delajo za manjše plačilo m proti Uradnikom naj hitreje rešujejo vloge. — Tako tedaj naši nasprotniki vse v eno prošnjo mečejo, da zmotijo i j udi i 11 si vlovijo nekoliko podpisov. Rodoljubi pazite! V 24. seji dežel, zbora 5. oktobru je cesarski namestnik M.ceacrv naj prej odgovoril na vprašanje (interpelacijo) do vlade, ktero je dr. Vošnjak vložil v 13. soji dežel, zbora zastran narodne ravnopravnosti na ¡Staj n rs k e m. Po glasovi-tem §. 10 smo si nekaj vendar obetali, ali ta odgovor, kte-rega iše morebiti občasu svojim bralcem oznanimo, nam v kratkem rečeno, celo nič ni obljubil, narodna ravno prav nos t ostane tudi za naprej - v §, ¡9. — O ip d iu j e Bj n Slovenec v c. k. namestnik celo ni nič rekel. —■ Po tem se je nadalje posvetovalo o šolski postavi, L>r. Vošnjak predloži, da so ne bi prepuščalo srenjskfimu Šolskem 11 sveto vidatvu predlaganje, o k rajne mu šolskemu sveto valsivu pa uc odločcvanje zastrau učnega jezika. Predlog so vendar podpirali samo slovenski poslanci iti b. Buol. — Ko se je govorilo o tem, ali bi ostal katebet brez volitve v okrajnem šolskem svctovalstvu, jeO. Schmldt bral svoj govor iu hudo napadal sploh katoliško duhovščino in kalo* liško crKcv. Da je kot ¡irutestant tako nesramno govoril in sodil o katoliških zadevah iu samo svoje pastorje hvalil, se je zameril vsem nasoiim, G. Kaisnrfeld mu odgovarja prav dnbru i 11 je v svojem dolgem govoru zagovarjal katoliško duhovščino in rekel — res prav čudno, ker je ztuirom bil soper koukordat — da on nikoli ni bil te misli, da bi sa šola popolnoma ločila od crkve. -— Govoril je tudi proti onim liberalcem, kterim jo ta postava preveč klerikalna itd,, ker sc jc vendar opustil v angleško zgodovino in mnogo govoril o angleški ustavi, je govor postal zlo dolgočusen. — Po tem je govoril g. Herman in reke! Kaiserioldn, da bi bolje bilo če biae bolj podučil rajše o avstrijskih razmerah, kakor o angleških. Schmldtu pa reče, kako sc more on predvznoti kot protestant in ptujec o našem katoliškem du-hovstvu soditi- Taki govor mora razžaliti vsakega A v stri- junca. To so poaledkj, da vedno v Avstrijo to vemo ptujce, ktere ČC bi kaj vredni bili, bi gotovo doma obdržali. Ker je cas že bil zlo kratek, so se zadnji pantgrafiaamo po številkah imenovali, in kor nikdor ni nič soper govoril, ao se vsi od ibrili. V 2o. ali zadnji soji dežel, zbora 6. oktobra so še se neke stvari, kakor postava, kako bi se podida živinoreja, rešila vžitnma itd., hitro rešila in k slednjemu jc dr. Hosehel poročal o prošnjah za z od i njo nje Slovencev iu o protestih nekterib mest iu trgov. Poročevalec navede mnogo napak v prošnjah in predloži, da se vse te proánjo naj izročijo deželnemu odboru pa uo vladi. Na to se vzdLgue g. Herman blizu takole: Ko smo stavili vladi našo interpelacijo, smo vedeli, da jej to ne bo vgodno iu da se proti njej bodo vzdigli glasovi iz srede našega naroda, iz onih [itujočnib, ki so narodu tuji postali. Velika večina naroda pa je na naši strani, ker ni zapeljana. Nasprotne ádrese so večidel nespodobno pisane, siovcuske pa celo pošteno in mirno zahtevajo svoje pravice; kultura tedaj ni na strani nasprotnikov. Smo mi krivi, da ti polujčeni ljudje z arad svoje hude vesti iu straha pred Slovaui skoraj norijo i Drava bo še zmirom tekla iu Vi še bodeto zrni rom kupovali vino pri nas, mi pa železo pri Vas, čeravno vsi Slovenci imamo svojo cesarsko namestili jo iu svoj deželni zbor v Ljubljani. (Nemir med Nemci.) Po te tu graja znani protislovenski lisi v Gradcu (nTlagespoaf), ki zmirom huj-ka proti Slovencem. Protislovenske ádrese so lirjali birokrati in ptujei, nosebno ona v Ptuju je od nekega tamošucga advokata; Ta hudobija, ktera suata slovensko ljudstvo, da prosi proti svojemu matcrneiuu slovenskemu jeziku, so bo maSčevala uad svojimi roditelji iu zupeljaut narod sam bo zastarela krivo vero svoje sužnosti maščeval. (Veliki nemir mod Nemci.) G. Hermana to vendar celo ne moti iu on nadaljuje mirno. Dokaže, da Nemci in nemškutarji Slovencem ni ene knjigo, ni enega slovenskega časnika niso podali. Nusnrot 10 ádrese dokazujejo le samo to, kako daleč jc že seglo apridenjo. Tujci so si vse prisvojili iu nočejo, da bi jih kdo motil v vživanju. Če se narod tudi sili k potni miti, sa pravi : Vi kalite mir! — PopraSa, kaj bi Vi rokli, če bi se Vam na Nemškem tako godilo, kakor na in ua Slovenskem ? Slovenski narod v tisočletni sužuoati ni zgubil svoje narodnosti. Ne bo se zalo vresniiiio prerokovanje enega Vašib prvih liberalcev, da v pedesetili letih nobenega Slovenca vet ne ha. Narod zbujati v novo življenje je toliko, kakor še ga enkrat stvari ti, Iu slovenski uarod bo od smrti vstal i 11 so z edinih Ne ene koče no eue vasi ue bo več požrl nemški liberalizem. Slovenska dežela je lepa in rodovitna, sega od Drave da jadranskega morja, slovenski narod j a lepe rasti in prirojen« inteligeuoijc. Slo v ona ko jc dandanes „nobci". (Krohot med Nemci). Ponašam se, da so tudi moji preddodje kakor V aá i bili Šlo van L Alijo Avstrija že pozabila zakaj se vse ima zahvaliti Slovanom í .\vatrija brez Slovanov ni nič! Slovanska kri iu slovansko premoženje še se zmirom rabi, pripoznajo pa se ne. Ste pozabili, da sc za vašo umiko in za različne zavode večidel imate zahvaliti slovanskemu denarju; ktero so pa tiste dobrote, kijiliod Vas ima Slovani Hormau še v svojem govoru k slednjemu doknzuje, da Nemci niso sposobni cesarstvo ustanoviti iu vladati. Konča na s temi besedami. Dokler bo trajala ta politika neusmiljenosti in teorija nižjih plemen, dokler še eden uarod so mora bati v Avstriji za svojo narodnost, ne bode miru, ne pokoja „S I 0- Po tem še dr. Vošnjak, klorega govor prinesemo prihod-je govoril cesarski namestnik in deželni veni | a" je io vprašanje časa (smeb in nemir), je govoril njič, — K slednjemu še glavar iu po tem je bil deželui zbor končan, zbor tako živahen, kakor še noben do z-hi j v Štajarju in kako živahnega morebiti tudi več ne bo. V Tirolskem deželnem iiboru seje i», t. m. hesedu-valo b Šolski postavi in ker seje prvih 10 paragrafov tako sprejelo, kokor jih je predložil šolski odbor, sc vzdigne dr. Grcbner in reče v imenu leve stranke, da o šolski postavi nobudo nič govorili niti glasovali. Na to prime desna stranka celo postavo brc/, firemciabe in besedovanja, po od-borovem predlogu, ki jc bil celo nasproti vladiuem. Cesarski namestnik rečo po Le m dežel uemn glavarju naj zbor sklene, kar se je tudi taki zgodilo. Mmisteratvo iiotrajnih zadev izdelava neki novo organizacijo, in jo hoče dokončati prej ko ec bo začel državni zbor. Mi n i Barskega predsednika še Jimirom iščejo, neki hočejo vedeli, da ho grol Adolf Auersberg, drugi da bo grof Traut-mansdorf ali grof Wrbua jun., gotovega še vendar celo ni nič. Praw se, da ho cesarski namestnik .Štajerske Mecsej-j šel v pokoj iu da mesto njega rlojde g. K aiserfcld. Geski e. k. namestnik harott Kellersberg je s pohvalo v [tokoj postavljen in mesto njega je imenovan general Koli er. „Ga/. Narod" pravi, daje adresa io rezolnci ju deželnega zbora (v Galiciji) vse stranke flpet združila. Vsakdo v deželi se čuti iilajšruiega ker je prepričan, da sloji vsa dežela za svojim zborom proti ministeistvu. To dela vladi nekoliko zadreg, ker v teli deželi ne dobijo nobenega neodvisnega moža, ki lij hotel biti namestnik v Galiciji. Galicija, Sulnograško in Kranjska dobijo v kratkem novo organizacijo. Cesar je v PeStn sprejel hrvaško depntaeijo in v svojem odgovora rekel, da bo zasfrau ličke stavil po svojem ogerskent minislerstvu nove predloge deželnemu zboru oger-skenui i a hrvaškemu. Jz Petro g rada se poroča, da jc ear izpustil mnogO vojakov na odpust. V Serbijt je za ministra begočoetja iu aka izvoljen dr. M a t i č. Iz Bolgarije se je pnut že razširil tudi vMacedonijo, Pregnana španjolska kraljica ostane v Francoski. V Turški so zasledili zaroto, ki je imela namen vmorili scdajuega Slikana in ua jegovo mesto spraviti jegovega vnuka Morala Elfendija, Preiskava proti zarotnikom jc skrovua. V Spanj olski je začasna nova vlada osnovana, iu po-velnik armade je izrekel, da armada ni za to, da l;i se v Španiji napravila republika. Uradni časnik „Goreta" piše da se ho v kratkem vpeljalo splošno volilno pravo, svobodna vera iu tik, pravica do društev iu zborov, tiskovna svoboda, decentralizacija uprave, porotnice iu popolnoma neodvisnost sodnikov. Novicam Slovenski 4al>or pri Neiipaitii. Dne 18. oktobra I I. bo slovenski tabor pri Sen pasa uit Primorskem, ki se hode začel ob 'i. uri, zahtevani je predloženo: 1. Naj se zedinijo vsi Slovenci v eno kronovino s svojim edinim t] e žel ni m zborom. 2. a. V vseh šolah na Slovenskem naj se podučuje v slovenskem jeziku in to naj ho precej začne ali vsaj v enem letu. h. V Ljubljani naj se vstane vi visoka pravna šola. 3. Naj se uradne na Slovenskem po vseh uradnijali slovenski in to brez ouloga. i. V ta namen naj se podelijo javne službe le domačinom, kterih je veliko število t tuli zunaj sloveuakih krajev. Tabor želi: 5. Naj se uraduje v škofijskih in sploh cr-kvenili uradih po slovenski. (j. Naj se napravijo nektere glnvne šole na Slovenskem Goriškem iu naj se lim pridruži naj potrebne ¡.ši poti tik v kmetijstvu. L natno, da se bode prnv mnogo rodoljubov v deleži I o in da bodo vse te točke soglasno odobrene. Da bi se naj upeljal slovenski jezik v šolo in urade in se naj Slo venci zjeilinili pod edno narodno slovensko upravo, so še sledeče občine poslale prošnje do viš. dežel, zoora v Gradcu; Občina N a r š a n c i, P ris to v s, Paradi lami, G e l a n j e v c i, li a d o s 1 a v e i, l! a n o v c i, 5 a 1 i n c i, S a v e i, Laboniii, Voračiei, Trn o vel, Braslavci, trgVoj-n i k, občina st, M i k I o v ž, H r e h r o v n i k, II e r m a a c e, 11 i j a š c v c i, ¡1 o r e j i k a, Nova e c S t a; občina J c r t! n i n a, okrajni zaslop Šmarje, trg Ljub n o, občina C i ge I u c a, S m a r t no, P r aj b a m, V o j t i u a, S m e r e č u o, O s 1 a, Kal š e; spodnja in zgornja st. J.i k o p s k a do I in a, P lo d eršn i ca, it. Jan ž: Občina sv. Vid nad Valdekom, sv. Jati ž pri Dmhernici, Otiška, Ve rb e, Zarnzbor, sv. Pav c l pri Vol-ski, trg B ras lovce, Peticij iz celega slovenskega Šta-jarjaje dozdaj došlo više slo, upamo vendar, da še jibbodo več došlo če ravno je že zbor sklenjen. Pravila tega društva je e. k. na mestni stvo 29. pret. meseca že potrdilo. Po teh lahko k društvu pristopi vsak svoboden državljan stanujoči v štujarski. Pstanovniki društva plačajo 3 leta porodoma vsako loto g1d.f družbeniki pa 3, leta poredotua vsako leto 20 gJd, C. kr. oficirja v Šta-jarski stanujoči htbko pristopijo brez plače. Dramatično društvo v Ljubljani je oii narodne večine deželnega zbora v podporo prijelo 200 gld. Odbor tega društvu je zato v svoji zadnji seji sklenol večini Ijubljnnakega deželnega zbora izreči svojo zahvalo iu to pismeno izročiti dr. T o m a u u. Društvo za vnigti o. Trgovska zbornica in kmetijska družba v Gorici ste se zediniii v ta nameu, da se bo širila kupčija s tamošniini vini in da se bodo priorarttai» hranljiva vina, ki se bodo dala izvažali tudi po morju. Nove kmečke čitalnice se snovajo v Kndiiiu, Bokolt in Loužeri v tržačkej okolici. Slav« \ (Slovenska Matica.) Gg. Erjavec, Ivan Tušek, vil. Ogriuee tn Ivan Znjec so se dozdej radovoljno oglasili, da, hočejo prestavljati Schodlerjevo knjigo „k u j i ga narave" (Jiuch der Natur) v slovenščino. Če ie se kdo drugi hoče vdeležiti jiri tem izvrstnem delu, naj se v kratkem oglasi in naj pove predmet o kterem boče pisati. — Iz Trsta jo maličin odbot dobil veseli -las, da g. Koseški hoče pripustiti Matici \eč svojih rokopisov : da ima že pet ¡-res ta v iz ruskega, \ kterih je viša 4000 verzov, za tisk eelo pripravljenih ia tla boče kesnej vse svoje knjige Matici podunti. — G. OrosL Caf jc poslal matici dva zveska narodnih pesem in jc v svojem pisma izrekel, da bo „Slovenska Matica" vso jegove slovenske in slovanske rokopise podedoval«, — Gg. profesorja Suman iuMajeiger na mariborski gimnaziji sta naznanila, da hočeta spisali slovanski naro-dopis (Etbnograíyo), ki bo obsegaj 20-25 tlttkauih pul, če ga Matica natisne. riNtiilea vrednUlvii. O F. .], jjñ Nego vi Dopis iu denarju t-trio prijeli; dopÍE dojde-v kratkem deai! ija ^jb smo taki izrodil i dotHttema gospodu — „8. N.- dolóte, — ^Badjer^}«)3 bo umn prav dobro dcieF. Hvalu! U. I>. v u a m i rotil prav d o slu. A.-J. ba jc j;i c«na pretekli teden. f a ¿=3 o i 60-- i UO 1 so •2 a a - 3!- f-a s Ü. k. rt, k. 4 i>'6, i 30 3 10 81-, - 8 10 1 70 !ir V Zagrebu začne v kratkem nstranka prava* 2krat na mesec izdava ti političen časopis „Herval". V Gradcu se je osnovala družba, ktera namenja podig-noti konjsko rejo na Stajarskem._ 190 Í 80 H 20 2 40' a — 1- J 10 -- 18 - i-0 — J I -25 — ¿4 — 20 — '20 — 20 —'30 - if — 26;— 26 it — 8 SO 10 — 6 j-,0---- t; _ 6 - tí — 1 50 -!- »a",;---- — Sil _ iio, — 46 - ■ 90 — i j 3 — 80 - Í0 I 'JO 1 2Vr- BO, i — ]---1—]T0 -30 70 a — 1 U0 —'00 :io - Pir-nicfl vngaTi (dreveniš! , Kii .... Joiifitna „ . Ona n .... fursice kiiroie. vaKtna Prosa Krompirja ».■*«'.. Govedine funt , Teh; ti oe b .... Svinjpline Ortivc fanl Drv SUIJ trdih seiooj .lilnfterj iT. :>.j n - . . . W metki Ji „ , 18" -I ' ' Oglarja \x ttdega Ic»u v&gKo IT „ Hiehkega „ „ Stan Mnt .... Slami cent v šojmii t, _ „ »a steljo Slanina (Ipeh*) cent Jajoc, pet a , , , . Cesarski zlat velja 5 fi. 52 kr, V/iji» srebra 1 13.50. HoruiJiK» drž. posojilo C)2.15. I.olerijiie srečke, V Gradcu 7. oktobra 1668: T «« Prihodnje itečkauje je 5i, okiubni 1:GS, Mežnarska služba pri romarski crkvi sv križa v Črneški tari se z prvim novembrom oddaja. Potrebno je znauje mimstriranja, — z lin nje orglanja iu pel j a všečno, pa vendar ne neobhodno potrebne, Oženjeui rokodelci, kakor šivarji, črevljarji itd. imajo prednost. Kdor želi to službo dobiti, naj se oglasi do konca tega meseca ali osebno ali pismeno pri farnem pred-atojništvu v Černečah blizo spodnjega Dravborka._ - bo — m— co -40 — 40 — -12 — S3 - 10 - 1(1-a. v. -10'— 2or pri Šenpa^u, Dne 18. oktobra I I. bo slovenski tabor pri Sen pasa na Primorskem, ki se bode začel oh 'i. uri, zahtevani je predloženo: 1. Naj se mlini jo vsi Slovenci v eno kron o vin o s svojim edinim deželnim zborom. 2. a. V vseh šolah na Slovenskem naj se podučuje v slovenskem jeziku in to naj so precej začne ali vsaj v enem letu. h. V Ljubljani naj se vstane vi visoka pravna šola. 3. Naj se uradiye na Slovenskem po vseh uradnijah slovenski in to brez odloga. i. V ta namen naj se podelijo javne službe le domačinom, kterih je veliko število tudi zunaj slovenskih krajev. Tabor želi: 5. Naj se uraduje v škofijskih in sploh cr-kvenili uradih po slovenski. (j. Naj se napravijo nektere glnvne ioie na Slovenskem Goriškem iu naj se lini pridruži naj pofrehnejši poduk v kmetijstvu. L pa ni o, da se bode prnv mnogo rodoljubov v deleži I o in da bodo vse te točke soglasno odobrene. Da bi se naj upeljal slovenski jezik v šole in urade in se naj Slovenci zjetonili pod edno narodno slovensko upravo, so še sledeče občine poslale prošnje do viš. dežel, zbora v Gradcu ; Občina N a r s a n c i, P11 s t o v o, ^ P e r n o ž 1 a v c i, G e l a n j c v c i, H a d o s 1 a v c i, l! a n o v c i, 5 a I i n c i, S a v e i, Labonui, Voračiei, Trn n vel, Braslavci, irgVoj-n i k, občina si. M i k 1 o v ž, B r o h r o v n i k, II e r m a u c e, II i j a š ev e t, B o r e j č k a, Nova cesta; občina J er e u i ti a, okrajni zaslop Šmarje, trg Ljub n o, občina C i ge I u c a, S m a rt no, F r aj b a m, V o j t i u o, S m e r e č u o, O s 1 a, Kal š e; spodnja iu zgornja sk J ¿ikonska do I in a, PI o d eršn i ca, st. Jan ž: Občina sv. Vid nad Valdekom, sv. Jan ž pri Dmbernici, 0 tiska, Ve f h e, Zarazbor, sv. Pav e l pri Vol-ski, trg B in s lovce, Peticij iz cclega slovenskega Šta-jarjaje dozdaj doBhi više slo, upamo vendar, da še jih bode več došfo če ravno je la zbor sklenjen. Pravila tega društva je e. k. namestništvo 29. pret. meseca že potrdilo. Po teh lahko k društvu pristopi vsak svoboden državljan stanujoči v Stujarski. Lstanovniki društva plačajo 3 leta poredotna vsako loto oO gld., družbeniki pa 3, leta poredonia vsako leto 20 gld. C. kr. oficirje v Štajerski stanujoči lahko pristopijo brez plače. Dramatično društvo v Ljubljani je o«J narodne večine deželnega zbora v podporo prijelo 200 gld. Odbor tega društva je zato v svoji zadnji seji sklenol večini ljubljanskega deželnega zbora izreči svojo zahvalo in lo pismeno izročiti dr. T o m a u u. Društvo za viugti o. Trgovska zbornica in kmetijska družba v Gorici ste se zedinili v ta namen, da se bo širila kupčija s lamošuimi vini in da se bodo priorarttaia hranljiva vina, ki sc bodo dala izvažali tudi po morju. Nove kmečke čitalnice se snovajo v Kudinu, Bokolt in Lonžeri v tržačkej okolici. Slav« \ (Slovenska Matica.) Gg. Erjavec, Ivan Tušek, Vil. Ogriuee tn Ivan Z;ijee so se dozdoj raduvoljno oglasili, da, hočejo prestavljati S c b o d I erj c v o knjigo „k u j i ga narave" (Bach der Natur) v slovensčino. Če ie se kdo drugi hoče vdeležiti pri tem izvrstnem delu, naj se v kratkem oglasi in naj pove predmet o kterem hoče pihati. — Iz Trsta je matičin odboi dobil veseli -las. da g. Koseški hoče pripustiti Matici \eč svojih rokopise v : da ima že pet ¡-res ta v iz ruskega, \ kterih je vilo 4000 verzov, za tisk celo pripravljenih in tla hoče kesnej vse svoje knjige Matici podanti. — G. OrosL Caf je poslal matici dva zvezka narodnih pesem in j c v svojem pisma izrekel, da bo „Slovenska Matica" vso jeguve slovenske in slovanske rokopise podedovala, — Gg. profesorja Suman in Majciger na mariborski gimnaziji sta naznanila, da hočeta spisati slovanski naro-dopis (Etbnograíyo), ki bu obsegal 20-25 tiskanih pol, če ga Matica natisne. riNtiiica vrednUlvii. O F. .], Neg o vi Dopis iu denarje t-trio prijeli; dopiE dojile v kratkem deiimja smo taki izročili dotHDema gospodu, — „8. N.-dolóte, — 1Sftdjtr^eí;11 bo umn prav dobro dcieF. Hvalu ! U. Ii. v u a m i rotil prav d O Širi, a.-j, be jc j;i c«na pretekli teden. f a ¿=3 o i 60-- i UO 1 •2 a a - 3!- Ü. k. 11, k. 4 lif) ; 4m i 30 3 10 S- 8 10 1 70 !ir V Zagrebu začne v kratkem nstranka prava" 2krat na mesce izdavaii političen časopis „Hervat". V Gradcu se je osnovala družba, ktera namenja podig-notj konjsko rejo na Stajarskein._ 190 Í 80 h 20 2 40' a — 1- J 10 -- is - i-o — ji -aa — ¿4 — — ao — as — 30 - if — 26;— 26 it — 8 50 10 — 6 ao---- 0 — e - tí — i so -!- aa«',;---- — so _ 00, — 46 - ■ 90 — i j 3 — :>(>;— 80 - Í0 MG 1 SO1 — 80 i — 1---1—]t0 -30 70 a — 1 U0 —'00 :io - Pir-nice vngaTi (drevenial , Kii .... Ječmena „ . Olbd n .... PuT&iee korutei va^ae Prosa ¡, . . . Krompirja , . . . Govedine funt .... Teh; ti oe b .... Svinjpline črti ve fanl Drv M" trdili seiooj .lilnfterj n r> - . . . W iiifliitii „ , 18" -I ' ' Oglarja \x ttdega Ic»u IT „mehkega,, „ StuH cent .... Slame cent v ggpali t, _ „ »a steljo Slanina (¿pelia) eent Jajoc, pet za .... Cesarski zlat velja 5 fi. 52 kr, V/iji» srebra 1 13.50. \iit>iifliio drž- posojilo G2.15. I.olerijiie srečke, V Gradcu 7. oktobra 1668: T «« Prihodnje irečkauje je 5i, oktubni l Mežnarska služba pri romarski crkvi sv križa v Čvneški turi se z prvim novembrom oddaja. Potrebno je znauje mimstriranja, — znnnje orglanja in petja všečno, pa vendar ne neobhodno potrebno, Oženjeui rokodelci, kakor šivarji, črevljarji itd. imajo prednost. Kdor £eli to slnžbo dobiti, naj sc oglasi do konca tega meseca ali osebno ali pismeno pri farnem pred-atojništvu v Černečah blizo spodnjega Dravborka._ - so — m— co - 40 — 40 — -12 — S3 - 10 - 1(1 ■ a. v. -'10'- 2or pri NeiipaKu. Dne 18. oktobra I I, bo slovenski tabor pri Sen pasa pa Primorskem, ki He hode začel oh 'i, uri, zahtevani je predloženo: 1. Naj se zedinijo vsi Slovenci v eno kronovino s svojim edinim deželnim zborom. 2. a. V vseh šolah tla Slovenskem naj se podučuje v slovenskem jeziku in to oaj so precej začne ali vsaj v enem letu. h. V Ljubljani naj se vstane vi visoka pravna fiola. d. Naj se nradiy"e ua Slovenskem po vseh uradnijali slovenski in to brez ouloga. i. V ta namen naj se podelijo javne službe le domačinom, kterib je veliko število tudi zunaj slovenskih krajev. Tabor zeli: 5. Naj se uruduje v škofijskih in sploh er-kvenili uradih po slovenski. (j. Naj se napravijo nektere glnvne šole na Slovenskem Goriškem iu naj se lim pridruži naj potrehnejši poduk v kmetijstvu. I'na m o, da se bode prnv mnogo rodoljubov v deleži I o in da bodo vse te točke soglasno odobrene. Da bi se naj upeljal slovenski jezik v šole in urade in se naj Slovenci zjeaiafli pod edno narodno slovensko upravo, so še sledeče občine poslale prošnje do viš. dežel, zbora v Gradcu ; Občina N a r s a n c i, J111 s t o v o, ^ P e r n o i I a v c i, C e l a ii j e v c i, li a d o s 1 a v c i, l! a n o v c i, 5 a 1 i n c i, S a v e i, Labtinei, Voračici, Trnovei, Braslavci, trgVoj-n i k, občina si. M i k I u v ž, B r e h r o v n i k, II e r m a u c c, 11 i j a s e v e i, B o r e j č k a, Nova e c S t a; občina J c t u u i n a, okrajni zaelop Šmarje, trg Ljub n o, občina C i ge I u c a, S m n r t no, P r aj b a m, V o j t i u a, S m e r e č u o, O s 1 a, Kal č e; spodnja iu zgornja siv J a ko pek« do I in a, P lo d eršn i ca, it. Jan ž: Občina sv. Vid nad Valdekom, sv. Jan ž pri Diobernici, 0 tis k a, Ve rb e, Zarnzbor, sv. Pav c l pri Vol-ski, Irg B ras lovce, Peticij h celega slovenskega Šta-jarjaje dozdaj doSlo više slo, upamo vendar, da še jibbodo več došfo če ravno je la zbor sklenjen. Pravila tega drufitva je e. k. namestništvn pret. meseca že potrdilo. Po teh lnhko k društvu pristopi vsak svoboden državljan stanujoči v štajarski. Pstanovniki drufitva plačajo 3 leta poredema vsako loto g1d.f družbeniki pa 3, leta poredoma vsako leto }fO gJd, C. kr. oficirje v Šta-jarski stanujoči htbko pristopijo brez plače. Dramatično druStvo v Ljubljani je o«i uarodue večine deželnega zbora v podporo prijelo 200 gld. Odbor tega društva je zato v svoji zadnji seji sklenol večini Ijobljanakega deželnega zbora izreči svoja zahvalo in to pismeno izročiti dr. T o m a u u. Društvo za vi usti o. Trgovska zbornica in kmetijska družba v Gorici ste se zedinili v ta namen, da se bo širila kupčija s tamošniini vini in da se bodo priorarttai» hranljiva vina, ki se bodo dala uvažali tudi po morju. Novo kmečke čitalnice se snovajo v Kadinu, Bo k o lt in Lonžeri v tržačkej okolici. Slav« \ (Slovenska Matica.) Gg. Erjavec, Ivan Tušek, vil. Ogriuee tn Ivan Z;ijee so se dozdej radovoljno oglasili, da, hočejo prestavljati Scbodlerjcvo knjigo „k u j i ga narave" (Buch der Natar) v slovensfino. Če ie se kdo drugi hoče vdeležiti pri tem izvrstnem delu, naj se v kratkem oglasi in naj pove predmet o kterem boče pihati. — Iz Trsta je matičin odbot dr.bi! veseli glas, da g. Koseški koče pripustiti Matici \eč svojih rokopisov: da ima že pet ¡-res ta v iz ruskega, \ k¡c;íb je vilo 4000 verzu v, za tisk eelo pripravljenih in tla boče kesnej vse svoje knjige Matici podunti. — G. OrosL Gaf jc poslal matici dva zvezka narodnih pesem in jc v svojem pisma izrekel, da bo „Slovenska Matica" vso jegove slovenske i a slovenske rokopise podedovala; — Gg. profesorja Suman inMajeiger na mariborski gimnaziji sta naznanila, da hočeta spisali slovanski naro-dopis (Etbuograíyo), ki bo obsegal 20-25 tlttkauib pul, če ga Matica natisne. riNtnica vrednUtVH. O F. .1, pñ Nego vi Dopis iu denarje t-trio prijeli; dopiE dojila v kratkem denarje smo taki izročili (k ti finemu gospodu — „8. N.-Ilohite, — ^Badjerq}«)* bo umn prav dobro dcieF. Hvalu! U. Ii. v u a ni i rom prav doSio, a.-j. ba jc j;i c«na pretekli teden. f a o i 60-- i UO 1 so •2 a a - 3!- f-a j; Ü. k. H, k. 4 lif) ; 4m i 30 3 10 81-, _ 8 10 1 70 !r V Zagrebu začne v kratkem nstranka prava* 2krat na mesce izdava ti političen časopis „Hervat". V Gradcu se je osnovala družba, ktera namenja podig-notj konjsko rejo na Staja rak eni._ 190 Í 80 h 20 2 40' a — 1- J 10 --18 - i-o — j i -aa — ¿4 — *jö — ao — as — 30 - if — 26;— 26 fl — 8 so 10 — 6 j-,0---- - . . . W metki Ji... 18" -I ' ' Oglarja \x ttdega Icau viipan IT „ muhkega „ „ Senu cent .... Slame cent v šopnii t, _ n steljo Slanina (¿pelia) cent Jajoc, pet za , , , » Cesarski zlat velja 5 fi. 52 kr, t/ijii srebra 1 13.50. rudno drž- posojilo G2.15. I.oterijiie sreike. V Gradcu 7. oktobra IB68: T «or pri Šenpa^u, Dne J oktobra I I. ho slovenski tabor pri Sen pasa na Primorskem, ki se hode začel ob 'i. uri, zahtevani je predloženo: 1. Naj se zedinijo vsi Slovenci v eno krouovino s svojim edinim deželnim zborom. 2. a. V vseh šolah na Slovenskem naj se podučuje v slovenskem jeziku in to naj ho precej začne ali vsaj v enem letu. h. V Ljubljani naj se vstanovi visoka pravna šola. 3. Naj se uradiye ua Slovenskem po vseh uradnijah slovenski in to brez ouloga. i. V ta namen naj se podelijo javne službe le domačinom, kterih je veliko število tndi zunaj slovenskih krajev. Tabor želi: 5. Naj se uraduje v škofijskih iu sploh cr-kvenili uradih po slovenski. (j. Naj se napravijo nektere glnvnc šole na Slovenskem Goriškem iu naj se lim pridruži naj potrebne ¡ši poduk r kmetijstvu. I'na m o, da sc bode prav mnogo rodoljubov v deleži I o in tla bodo vse te točke soglasno odobrene. Da hi se naj upeljal slovenski jezik v šole in urade in sc naj Slovenci zjeilinili pod edno narodno slovensko upravo, so še sledeče občine poslale prošnje do viš. dežel, zbora v Gradcu ; Občina N a r s a u c i, P ri s t o v o, ^ P e r n o ž I n v c i, C e l a n j c v c i, Rad o si aVe I, l! a n o v c i, 5 a 1 i n c i, S a v c i, Lahontii, Voračiei, Trn o vel, Braslavci, trgVoj-n i k, občina st M i k I u v ž, B r o h r o v n i k, II e r m a u c c, II i j a š cv e i, ¡1 o r e j i k a, Nova cesta; ubčina J c r e u i n a, okrajni zaelop Šmarje, trg L j u h n o, občina C i ge I u c a, S m a rt no, P r aji h a m, V o j t i u a, S m e r e č u o, O s 1 a, Kal š e; spodnja iu zgornja st. J a k o psk a do I in a, P lo d eršn i ca, it. Jan ž: Občina sv. Vid nad Valdekom, sv. Jan ž pri Dmbernici, Otiika, Ve rb e, Zarazbor, sv. Pav e l pri Vol-ski, trg B v a s lovce, Peticij iz celega slovenskega Šta-jarjaje dozdaj došlo više slo, upamo vendar, da še jih hode več došlo če ravno je že zbor sklenjen. Pravila tega društva je e. k. namestništvo 29. pret. meseca že potrdilo. Po teli lahko k društvu pristopi vsak svoboden državljan stanujoči v štajarski. Pstanovniki društva plačajo 3 leta porodoma vsako leto gld., družbeniki pa 3, leta poredoma vsako leto 20 gld. C. kr. oficirje v Štajerski stanujoči lahko pristopijo brci plače. Dramatično društvo v Ljubljani je od narodne večine deželnega zbora v podporo prijelo 200 gld. Odbor tega društva je zato v svoji zadnji seji sklenol večini lj ubija na kega deželnega zbora izreči svoja zahvalo in to pismeno izročiti dr. T o m a u u. Društvo za vi usti o. Trgovska zbornica in kmetijska družba v Gorici ste se zedinili v ta nameu, da se ho širila kupčija s tamošnimi vini in da se bodo priorarttai» hranljiva vina, ki sc bodo dala izvažati tudi po morju. Nove kmečke čitalnice se snovajo v Kndinu, Bokolt in Lonžeri v tržačkej okolici. Slava \ (Slovenska Matica.) Gg. Erjavec, Ivan Tušek, vil. Ogriuee tn Ivan Z;ijce so ne dozdej radovoljno oglasih, da, hočejo prestavljati Schodlerjcvo knjigo „k n \ i ga narave" (Bnch der Natur) v slovcnsrino. fie še se kdo drugi hoče vdeležiti pri tem izvrstnem delu, naj se v kratkem oglasi in naj pove predmet o kterem hoče pisati. — P; Trsta je matični od bo t dobil veseli -las, da g Koseški hoče pripusliti Matici \eč ,v,.jih rokopisov : da ima že pet ¡-res ta v iz ruskega, \ k¡e;íh je vilo 4000 verzov, za tisk eelo pripravljenih in tla boČe kesnej vse svoje knjige Matici podariti, — G. OrosL Gaf je poslal malici dva zvezka narodnih pesem in j c v svojem pisma izrekel, da ho „Slovenska Matica" vso jeguve slovenske in slovanske rokopise podedovala, — Gg. profesorja Snmau iuMajeiger na mariborski gimnaziji sta naznanila, da hočeta spisati slovanski nnro-dopis (Ethnograíyo), ki bo obsegal 20-25 tiskanih pul, če ga Matica natisne. riNhiica vrednUlVii. O F. .1, Nego vi Dopis iu denarji t-trio prijeli; dopiE dojde v kratkem deiimja ^jb smo tuki izrodili detHneina gospodu —- „8. N.-dohite, — „Ba^jersieo* bo oain prav dobro dcieF. Hvalu! U. I>. v u a m i rom prav d o slu. A.-J. be jc j;i ep n a pretekli teden. f a o i 60-- 1 UQ 1 •2 a a - 3!- f-a j; Ü. k. H, k. i Lif) ; 4M i 30 3 10 81-, _ 8 10 1 70 !ir V Zagrebu začne v kratkem nstranka prava" 2krat na mesec izdava ti jmlitičen časopis „Hervat". V Gradcu se je osnovala družba, ktera namenja podig-noti konjsko rejo na Stajarskem._ 190 Í 80 H 20 2 40' a — i- J 10 -- 18 - 26 —•'-l — ¡35 — ¿4 — ua — ao — as — 30 - if — 26;— 26 f! — 8 $019 — 6 j-,0---- - . . . W metki Ji,, , 18" -I ' ' Oglarja \x trdega Icau vag^n IT „ mehkega „ ,, Stna cent .... Slame cent v gopah t, _ „ »a steljo Stani na (¿peli a) cent Jajoc, pet za , . , Cesarski zlat velja 5 fi. 52 kr, V/iji» srebra I 13.50. Iiorui)drž- posojilo G2.15. I.olcrijne srečke. V Gradcu 7. oktobra IB68: T «« Prihodnje it-ečkauje je 5i, oktubni l :GB. Mežnarska služba pri romarski crkvi sv križa v Čvneški turi se z prvim novembrom oddaja. Potrebno je zmutje mimstriranja, — z lin nje orglanja iu petja všečno, pa vendar ne neobhodno potrebno, Oženjeui rokodelci, kakor sivarji, črevljarji itd. imajo prednost. Kdor želi to službo dobiti, naj se oglasi do konca tega meseca ali osebno ali pismeno pri farnem pred-atnjništvu v Černečah blizo spodnjega Dravborka._ - bo — m— co -40 — 40 — -12 — S3 - 10 - Ida. v. -'10'- 2or pri Šenpa^u, Dno IS. oktobra l I. ho slovenski tabor pri Sen pasa ti« Primorskem, ki se hode začel ob 'i. uri, zahtevani jc predloženo: 1. Naj se zedinijo vsi Slovenci v eno kronovino s svojim edinim t] e žel ni m zborom. 2. a. V vseh šolah tla Slovenskem naj se podnčuje v slovenskem jeziku in to oaj so precej začne ali vsaj v enem letu. h. V Ljubljani naj se vstane vi visoka pravna šola. 3. Naj se nradige na Slovenskem po vseh uradnijah slovenski in to brez ouloga. ■L V ta namen naj se podelijo javne službe le domačinom, kterih je veliko število tndi zunaj slovenskih krajev. Tabor zeli: 5. Naj se uraduje v škofijskih iu sploh cr-kvenili uradih po slovenski. (j. Naj se napravijo nektere glnvnc šole na Slovenskem Goriškem i a naj se lim pridruži naj potrebnejši pod trk r kmetijstvu. I'namo, tla se hode prnv mnogo rodoljubov v deleži I o in da bodo vse te točke soglasno odobrene. Da hi se naj upeljal slovenski jezik v šole in urade in se naj Slovenci zjeilinili pod edno narodno slovensko upravo, so še sledeče občine poslale prošnje do viš. dežel, zbora v Gradcu ; Občina Naršanci, P r t s t o v o, ^ P e r n o i 1 a v e i, C e z a o j e v c i, Rad o si aVc i, l! a n o v e i, 5 a 1 i n c i, S a v e i, Labnnoi, Voračiei, Trnovei, Braslavei, trgVoj-n i k, občina st M i k I u v ž, H r o b r o v n i k, II e r m a u c e, II i j a š ov e t, B o r e j č k a, Nova e c s t a; občina J e r o u i n a, okrajni zaslop Šmarje, trg L j u h n o, občina C i g« I u c n, S m r t u o, F r aj h a m, V o j t i u a, fci m e r o č u o, O s 1 a, Kal č e; spodnja iu zgornja st. J .i k o p s k a do I in a, P lo d oršn i ca, it. Jan ž: Občina sv. Vid nad Valdekom, sv. Jan ž pri Drubernici, Otiška, V o rh e, Zarazhor, sv. Pav e l pri Vol-ski, trg B ras lovce, Peticij iz celega slovenskega Šta-jarjaje dozdaj ilošlo više slo, upamo vendar, da še jih hode več došfo če ravno je že zbor sklenjen. Pravila tega društva je e. k. namestništvo 29. pret. meseca že potrdilo. Po teh lahko k društvu pristopi vsak svoboden državljan stanujoči v štajarski. Ustanovniki društva plačajo 3 leta poredoma vsako loto gld., družbeniki pa 3, leta poredomn vsako leto 20 gid. C. kr. oficirje v Šta-jarski stanujoči lahko pristopijo brez plače. Dr« mati dno društvo v Ljubljani je mi narodne večine deželnega zbora v podporo prijelo 200 gld. Odbor tega društva je zato v svoji zadnji seji sklenol večini ljubljanskega deželnega zbora izreči svojo zahvalo iu to pismeno izročiti dr. T o m a u u. Društvo za vnigti o. Trgovska zbornica in kmetijska družba v Gorici ste se zedinili v ta nameu, da se bo &irilii kupčija s lamošuimi vini in da se bodo priorarttaia hranljiva vina, ki se bodo dala izvažali tudi po morju. Novo kmečke čitalnice se snovajo v Kndinu, Bokoll in Lonžeri v tržačkej okolici. Slava J (Slovenska Matica.) Gg. Erjavec, Ivan Tušek, vil. Ogrinee tn Ivan Z;tjee so se dozdej rndovoljno oglasih, da, hočejo prestavljati S c h ü d I erj c v o knjigo „k n j i ga uarav-e" (lineh iler Natur) v slovensrino. Če še se kdo drugi hoče vdeležiti pri tem izvrstnem delu, naj se v kratkem oglasi in naj pove predmet o kterem hoče piliti. — Iz Trsta jo matičin od bo t dobil veseli -las, da g Koseški hote pripustiti Matici \eč svojih rokopisov: da ima že pet ¡-res ta v iz ruskega, \ k¡e;íh je višo 4000 verzov, za tisk eelo pripravljenih in da boČe kesnej vse svoje knjige Matici podariti. — G. OrosL Gaf je poslal malici dva zvezka narodnih pesem in j c v svojem pisma izrekel, da ho „Slovenska Matica" vso jegove slovenske iu slovanske rokopise podedovala, — Gg. profesorja Snmao iuMajeiger ua mariborski gimnaziji sta naznanila, da hočeta spisali slovanski naro-dopis (Ktbnogra^jo), ki bo obsegal 20-25 tiskanih pul, če ga Matica natisne. riNhiica vreAnUlvii. O F. .r. pñ Nego vi Dopis iu denarji t-trio prijeli; dopÍE dojde v kratkem deaisija smo taki izrodili (k ti Snetim gospodu — „8. N.-dohite, — 1Sftdjt r^ei;11 bo umn prav dobro dcieF. Hvalu ! U. I>. v u a ni i rom prav d o slu. A.-J. be jc m c«na pretekli teden. f a o i 60-- i UQ 1 •i a a - 3!- f-a s Ü. k. rt, k. i LI 0 ; 4M i 30 3 10 81-, _ 8 10 1 70 !ir V Zagrebu začne v kratkem nstranka prava" 2krat na mesec izdava ti jiolitičen časopis pHerraiu. V Gradcu se je osnovala dražba, ktera namenja podig-noti konjsko rejo na Staja rak eni._ 190 Í 80 H 20 2 40' a — i- J 10 -- is - i-o — ji -aa — ¿4 — jts — ao — as — 30 - if — 26;— 26 f! — 8 SO 10 — 6 fiO---- (>;— 80 - Í0 I 'jo 1 2Vr- 80, i — ]---1-m - so 70 a — 1 20 — DO :io - Pir-nicfl vngati (dreTenial , Kil .... Ječmena „ , , Ovsa, n .... rursifie knruie. vagua p Prosa Krompirja Govedine funt .... Teh; ti oe „ .... Svinjpline črti ve fanl Drv ii«" trdili seionj (Elnller) iT. :>., n - . . . W mehkih „ , 18" 'f • ' Oglarja \x trdega Icau vii^an IT „mehkega,, „ Slina cent .... Slame cent v šojmii „ _ n steljo Sianina (¿pelia) cent Jajoc, pet a , , , . Cesarski zlat velja 5 fi. 52 kr, srebra 1 13.50. ^orodni» drž- posojilo G2.15. I.olerijite sretke. V Gradcu 7. oktobra IB68: T «« Trihodnje ¿rečkauje je 5i, olitubra l :GS. Mežnarska služba pri romarski crkvi sv ki-iža v Čvneški tari se z prvim novembrom oddaja. Potrebno je zuauje mimstriranja, — znnnjc orglanja iu pel j a všečno, pa vendar ne neobhodno potrebno, Oženjeui rokodelci, kakor šivarji, črcvljarji itd. imajo prednost. Kdor želi to službo dobiti, naj so oglasil do konca tega meseca ali osebno ali pismeno pri farnem pred-atojništvu v Černečah blizo spodnjega Drai borka._ - so — m— co -40 — 40 — -12 — S3 - 10 - 1(1 ■ a. v. -10'— 2