V M a r I b o r u, dne 24 . XII. !93J. Mariborski »VEČERENIK« Jiftra Q M B f O M n n j* M " '*r* ■■■iht« 1 r t u i r i m k Stran 3. Radivoj Rehar: P Božični sonet m U Š n Spet angel božji vsem ljudem oznanja — od belih mest do revnih vaških koč - spomin na ono betlehemsko noč, , ko spolnil se je sen pričakovanja. Spet vdano ves se svet Gospodu klanja, ki je pr šel ljubav oznanjujoč, spet veruje v njegovo večno moč in spet o miru in o sreči sanja. 0 daj, Gospod, da sen ne bo le sen in up v svetlejše dni ne bo prevara, da vera naša nas ne razočara! Odreši bede težkih nas bremen, pomiri z bratom sprtega spet brata, odpri v srečnejši, lepši čas nam vrata! 1 1 - M m f g V noči Skrivnostni običaji na Koroškem* na Pohorju in v Prlekiji. V današnji dobi, ko je boj za obstanek vedno težji, bi pričakovali, da bodo za­ čele popuščati tudi lepe domače navade, kakor je izginilo že ob lo starih narod- n h običajev. Toda izkušnje zadnjih let kažejo, da so se n. pr. božični običaji v Sloveniji v polni meri ohranili. Opaža­ mo celo, da se n. pr. na Pohorju in Koz­ jaku ob nazadovanju lesnega gospodar­ stva, ' vera v učinkovitost raznih star.h običajev celo utrjuje. Najstarejša priča slovenskih božičnih običajev je naš Valvazor, ki 1 . 1693 v svoji zgodovini omenja in pop suje tri svete večere (pred Božičem, pred No­ vim letom iti pred Tremi kralji). Poroča kot posebno zanimivost, da se takrat v drobno testo namaže med in se potrosi z orehi, st sne in zvije ter speče in s n e , ---------- pod imenom »potica«. Poleg tega opi- > suje »poprtnik« (bel božični kruh) in UraS° znano blagoslavljanje hiše in shramb z __ . v i vodo in kadilom. Tudi »koledniki« so ta " J J 0 f o n C 6 k krat že hodi i od hiše do hiše. V 18. in 19. stoletju so se prej enotni Vese a bož čna zgodba, slovenski božični običaji razkrojili v p d p . od nekd ™Znl ",aVr de,’ ._kl::S0 tako, da brez večjih in manjših prepirč- Ako sl sijo med tem v skednju ropot, bo tisto leto nekdo pri hiši umrl. Kdor to noč ob 11. uri na pokopališču pod kri­ žem stoji, vidi vse tiste, ki bodo prihod­ nje leto umrli. Na sv. večer hodjo prisluškovat k meji. Če se zasliši godba, bo pri sosedu gostija, če se zasliši zabijanje krste, bo nekdo umrl. ♦ Na sv. večer se pri studencu spreme­ ni voda v vino, ravno med povzdigova­ njem pri polnočnic.'. Zato je treba sesti na studenec in — moliti. * Važen je pohorski običaj, ki dek'etom prorokuje možitev s fantom. Na sv. ve­ čer mora ujeti žabo, jo odreti in zako­ pati v zemljo. Ako žabo snejo mravlje, ga ne dobi, če pa ostane žaba cela, pa jo fant poroči že v prihodnjem predpu- stu! čim bolj so kraji oddaljeni od prometa. Koroški Slovenci imajo zanimive obi­ čaje. Na sveti večer gre gospodar in blagoslovi hišo in živino. Hlapci in dekle pa med zvonenjem k polnočn’ci vlivajo raztop jen svinec v vodo, da zaznajo za svojo usodo v prihodnjem letu. Na dan sv. Tomaža (21. dec.) imajo vero. da ti­ sto dekle, ki se zvečer po telesu umije in z levo nogo v posteljo zleze, v sanjah zagleda svojega bodočega moža. * V Labudu pospravijo v božičnem ča­ su vso kulvnjsko posodo pod mizo in jo oklenijo z verigo, da bo pr hodnja žetev obilna in bi bila gospodinja srečna. Na vrata narišejo tri križe in pa moro. * Korošci verjamejo, da med polnočnico vlivajo d vji lovci svoje krog'e. Tudi ži­ vina v tem času govori v hlevu. V sveti noči je videti na pokopališču sence tistih ljudi, ki bodo drugo leto v fari umrli. * vet'a in jasna božična noč kaže na slabo letino in nesreče. Duše tistih, ki umrjejo na sveti dan, gredo naraviost v nebesa. * Tudi v Prlek ji pravijo, da tisti umrje, ki na poti od polnočnice pade. Za poslu­ šanje živine pa je treba praprotovo se­ me v čevelj dati. ♦ Na sv. post (dan pred Božičem) bežijo dekle po obedu po drva in si jih hitro natložijo; katera polena na pare prinese se bo tisto leto omožila. * V Slov. goricah pravijo, da morajo na sv* v večer, ko »Zdravo Marijo« zvoni, bežati iz hiše pod slivo in tam moiti. kov ni bilo miru v hiši. Zakonca Ana in Ožbalt Pipec sta si bila pač vedno navzkriž: če je ona rekla »belo«, je on trdil »črno« in seveda obratno. Lanski božični večer pa je vendar prisilil Ož balta Pipca, da je prvič po poročnem »da« pritrdil svoji boljši poovici. Preljubi Bog je namreč osrečil pre­ srečna zakonca s hčerko Milko in sin kom Draškom. Hčerka je bila dokaj sta rejša in baš, ko je začel Draško trgati hlače po šolskih klopeh, se je Milka za gleda a v poročnika M liča, poročnik Mi !'ič pa v Milko. In ker sta bila oba ene misli, da se morata čim prej poročiti, je Milka ta lepi načrt razodela staršem. Ker pa je mama rekla »da«, je papa, zvest svojim načelom, rekel »ne«. In pti tem je ostao. Uboga Milka in njen po­ ročnik Milič! Na bož:čni večer je pripravljala Milka v salonu božično drevo. Mama Ana pa je sedela v fotelju in monotono čitaia ne­ ko spiritist čno razpravo. Kajti specia­ liteta mame Ane je bil spiritizem. Misli­ la je, da jo M ika posluša. Ko pa je vi­ dela, da se Milka solzi, je stop la k nji »Ja, moj Milkec, kaj pa jokaš?« Milka se je zaupno obrnila k mami. »Mama, daj no, reci še enkrat papanu ir. ga lepo prosi Mogoče se bo dal vsa; nocoj pregovoriti!« »Bom,« je potolažila Mi’ko mama »Ampak nocoj ga bom prijela trdo, dedca stnega!« Dekle je hvaležno pogledalo mamo, »Ah mama, ti si mi tako dobra. Nikoli ti ne pozabim tega!« »Že dobro! Zdaj pa grem kar nad nie- ga!« In mama je z odločnimi koraki šla nad soproga. Sedel je v svoji sobi in puši debeo cigaro. »Ožbalt, prosim, nekaj bi rada s teboj I govorila!« • Soprog se je sitno obregnil: »Kaj je zopet? Ali zopet kaka spiritistična seja?« »Ne,« je užaljeno rekla soproga. Nato pa je takoj napela struno in pričela pri­ povedovati o Milkini detinjski dobi in o njeni bodoči sreči. »Glej Ožbalt, najbolje jo preskrbiš, če o dobro poročiš. In Milič je vendar do­ bra partija. Pusti ji torej, naj se vza­ meta. Saj on ni takšen kot so drugi. Srečna bosta, srečnejša, od naju. Usliši ji torej prošnjo, vsaj nocoj!« \ Ožbalt je še parkrat puhnil v zrak in nato s čudovito mirnostjo spravil skozi zobe svoj odločni »Ne!« Soprogi so od jeze stopile solze v oči. »Živina! Svoji edini hčerki, pa ne iz­ polniš želje. Ali te nič ni sram? Oh, kaj si le misli tvoj rajni brat Jurij. Njegovi jubljenki, pa ne izpolniš želje. Ožbalt, daj, privoli!« »Ne!« »Že prav, Ožbalt. Ti bo že rajni brat Jurij povedal svoje. Naprosim ga pri pri­ hodnji spiritistlčni seji. Ti garantiram!« Ožbalt se je neverno nasmehnil. »Kar naj, prosim! Ampak, da te le ni sram, da vlačiš pokojnega vedno po zo­ beh in spiritističnih mizah. Moja zadnja beseda je: ne!« Jezno je gospa Pipčeva zaloputnila za seboj vrata. Ožbalt pa je vrgel < ja njo nekaj laskavih besed in nato puši! dalje. Na hodniku se je sinček Draško igral z balončkom. Metal ga je v zrak, toda ba­ lonček, že napol prazen, ni hotel več kvišku. Živčno razdražena mama je na­ hrulila Draška, mu vzela balonček in ga vrgla v Ožba tovo knjižnico. Seveda se je Draško hrupno zajokal, kar pa ni nič pomagalo. S par krepkimi bunkami ga je mama spodila v kuhinio. Tam pa si je še nad služk njo ohladila svojo jezo. Soprog Ožbalt je postal po dvogovoru s soprogo zelo slabe volje in je čez čas odše' v svojo knjižnico, da se porazvedri s kako knjigo. »Ha, in mene straši z rajnim bratom!« je mrmral, tipaje po temi, da bi prišel do pisalne mize in luči. »Ubogi, rajni Jurij, ko bi ti res lahko prišel, potem b i...« Nenadoma pa mu je zastala beseda. S tipajočimi rokami je zadel ob nekaj meh­ kega. Obstal je kakor ukopan. »Ah, nesmisel,« se je hrabril. »Saj ni nič!« Z iztegnjenimi rokami je hotel naprej. Toda, sv. Ožba t, pomagaj! Znova je za­ del ob nekaj mehkega, lahkega. Obšel ga je strah in spomnil se je Anine grož­ nje o bratu. Hotel je prijeti za to mehko­ bo, a lahka stvar se mu je izmuznila iz rok. Pričel se je tresti in sam je čutil, da mu vstajajo lasje. — Domislil se je uži- ga ic. Segel je v žep in skušal u kresniti. A roka se mu je tresla, in tako se mu je ukresnila šele četrta vžigalica. Z izbuljenimi očmi je zastrmel v temo. Le kratek hip je videl tik pred seboj, v svitu vžisalice, nekaj velikega, okrogle­ ga in rdečega. Nato pa, — kratek pok, — visok pla­ men in par utrinkov. Ožbalt je bil zopet v temi. Urno je skočil skozi vrata in po hodniku v salon. Tu se je naslonil, ves poten in prestrašen na vrata. S komaj slišnim glasom je zajecljal: »Ja! Ja, Ana!« Soproga ga je gledala začudeno, a že je plani' k njej. »Jurij se mi je javil, — telefoniraj Mi­ liču, naj pride takoj! — Milka, tvoj je —!« M;lka je vsa srečna nekaj zajecljala in nato burno objela papana. Kmalu nato je prihitel poročnik Milič in pod božičnim drevescem so siavili zaroko. Mali Draško pa se je ob kupu novih igrač mahoma spomnil balončka, ki mu ga je vzela mama in se skrivaj splazil iz salona v knjižnico. In ko je bilo razpoloženje vseh naj- 'epše, se je pojavil na vratih Draško ves v solzah, noseč v roki bedne ogorke ba- 'ončka. »Mo-o-oj balooonček ...!« Zakonca Ana in Ožbalt Pipec sta se začudeno spogledala in hipoma se je jbe- ma posvetilo. A sta topot oba diskretno molčala. Milka in njen zaročenec pa sta oblju­ b ila DraŠku nov, velik balonček. Robinson našega časa Na avstralskem otoku Deliverance, južno Nove Gvineje, je nedavno umri mož, ki je živel tam petintrideset let kot moderen Robinzon. O tem čudnem člo­ veku, rodom Dancu, so si pripovedovali ribiči in iskalci biserov na sosednjih oto­ kih čudne reči. Kako je prišel na otok, o tem ni znano nič gotovega; pravijo, da se je v viharju razbila njegova ladja in se je od vse posadke edino on rešil; mogoče pa je tudi, da je prostovoljno postal puščavnik. Dejstvo je, da se je »stari Harry« — pod tem imenom je bii znan po okoliš­ kem otočju, naselil pred več ko tremi desetletji na skoro neznanem otočju De­ liverance, ki meri jedva dva štirjaška ki­ lometra. Imel je s seboj psa, par kokoši in kos pločevine. To pločevino je pora­ bil za streho koče, ki si jo je zgradil sam. In je tako samcat in srečen živel v svojem raju, obdainem od koralnih čeri. Živeža mu ni primanjkovalo, saj je tam mnogo kokosovih pa'm, po zalivih polno rib, in tudi dober studenec je na otoku. Mož pa ni živel popolnoma sam, včasi ga je le obiskal kak ribič z bližnjih oto­ kov in mu prinesel kako darilo, srajco, hlače, malo čaja ali tobaka. Ampak Har- ry takih reči niti ni potreboval, to je dokazal med svetovno vojno, ko živa duša ni prišla več na njegov otok. In ko so po tej dolgi dobi spet prija­ drali prvi biserolovci k temu otoku, ra­ dovedni, kako kaj gre Harryju, ki je bil takrat star že blizu sedemdeset let, so našli moža pri najboljšem zdravju. Vihra svetovne vojne je šla mimo njegovega otoka, ne zapustivši sledov. Samo oble­ ka starega moža je bila razpadla med tem v cunje; pa si je iz velike angleške zastave skrojil novo. S to pisano zasta­ vo, ki jo je nosil kakor rimsko togo, dol­ gimi belimi lasmi in dolgo belo brado ja izgledal uprav fantastično. V dobi vojne si je bil zlomil roko, a si jo sam spet uravna', tako da se mu je dobro po­ zdravila. Ker sta mu med tem pošla čaj in tobak, si je pomagal z raznimi zeli­ šči. Sleherni dan ob gotovi uri je hodil, ribarit: ribe je lovil z ostmi. Nato si je pripravil kosilo. V ostalem je porabljal dan, da je hodil po vodo, nabiral gorivo, jajca kornjač. kokosove orehe in drug® sadeže. Poleg tega je moral vedno skr­ beti, da mu ni ugasnil ogenj, ki je skoz petintrideset let neprenehoma gorel. Kadar je imel kaj več prostega časa, se je zabaval s svojim psom — bil je to že njegov tretji pes in star menda že pet­ najst let, — ali pa s svojimi kokošmi ali pa se je bavil z dvema problemoma, s katerima se je v svoji samoti vedno be- 'ii glavo. Nekdaj v svoji mladosti se je bil na­ učil neko mornariško pesem, ki je ime­ la štiri kitice, on pa je znal samo prve tri kitice. Na četrto pa se nikakor ni mo­ gel več spomniti, najsi je še tako na­ penjal možgane. In to ga je jezilo. Pa kadar ga je kak ribič obiskal, je bilo pr­ vo, kar ga je vprašal, ali zna četrto ki­ tico tiste stare m o rn arišk e... Ampak nihče mu nikoli ni vede! tega povedati. Stari Harry pa ni izgubil upanja, da se bo nekega dne spomnil na tisto kitico. Druga zadeva, s katero je imel veli­ ko opraviti, je bil rodovnik evropskih vladarjev. To je vedel vse na pamet: kdaj se je kateri vladar rodil, kdaj ože- rnil, kdaj nastopil vlado itd. itd. Skratka: Imenitno se je spoznal v tem, — dokler ni prišla svetovna vojna. Ta mu je vse to znanje zm ešala. .. Vsa dolga leta, ki jih je preživel sa­ motar Harry na otoku, ni bil nikoli bo­ lan. Njegovo življenje je bilo tako mir­ no in urejeno in njegova hrana, obstoje­ ča iz kokosovih orehov, sadja, jajc in rib, tako zdrava, da ni imel nikoli nobe­ nih težav. Ampak nekoč je le zbo'el in sicer močno, tako da je stari mož za­ skrbel celo avstralske oblasti, ki so ga pos'ale v mornariški azil na Thursday- ske otoke. Lovec na rajske ptice Roche je dobil takrat nalog, da odpravi starega puščavnika tjakaj. Pa se je H arry po­ slovil od svojega otoka, njegovo borno imovino so spravili v čo'n, in šlo je tja na Thursdayske otoke. Toda moderni Robinzon povratka v civilizacijo ni pre­ nesel. In ie že čez par tednov tako pro*