LISTEK. Vojvodina Kranjska. 17 zemljepisnih nariskov v baryotisku z besedilom. Sestavil in narisal Fran M a r o 11, učitelj na III. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Izdaja B: Priročno učilo za učence. Cena 1 E. Tako je naslov manjši izdaji zemljepisuih nariskov trudoljubivega tovariša Fr. Marolta, že dobro znanega po večji izdaji zemljepisnih nariskov Kranjske, ki je izšla 1. 1907. in ki je namenjena kot razredno učilo. Ta manjša izdaja je naraenjena kot priročno učilo učencem 4. šolskega leta. Tovariš Marolt je s tem delom zadel v črno, zakaj s skiciranjem obravnavanega zemljepisnega učira na šolski deski, s prehodom na večji obris, ki ga bo učitelj obesil na ateno iu s čigar pomočjo bo utrjeval učilo ter slednjič s prehodom na tiskani zemljevid učivo le še oi toliko utrjeno; da bi ga učenci ne pozabili. Treba je ponavljauja tudi doma. In prav s tem Maroltovim najnovejšim delom, ki ga je c. kr. dež. šol. svet z razpisorn z dne 28. jaauarja 1908, žt. 463, kot učilo odobril in z razpiaom z dne 28. aprila 190y, št. 2430, šolskim vodstvom in krajnim šolskim 8?etom priporočil v objavo učeneem — je Tsem zgoraj naredenim zahtevam ustreženo. zakaj poleg priročnega zemljevida bodo imeli učenci obravDavano učivo pregledno urejeno, predmete pa vzporedoo z besedilom označene na tem manjšem narisku. Naalovna stran tega dela priča, da je tov. Marolt mialil učencem, ki se jim podajajo tudi kratke zgodovinske črtice iz domače zgodovine podpreti spomin na zgodorinsko učiro. Zanimala bo učenca slika gradu Kamena, ki je o njern čul; radovedao bo zrl kip rimskega dostojanstrenika, ki ga je videl že v Budolfinumu; pogled na Blejsko jezero z otokom in gradom ga povede v našo lepo Gorenjsko, grozdje s steklenico vina ga epominja DoleDJskega, ki je o njim čul toliko zanimi- vega posebno še ob trgatvi, in slednjič ga Bibničan z rešeti spomni obrtnega trga Bibnice, suhe robe in drugib znamenitosti živahnega ribniškega ljudstva. Tolmač zemljepisnih znamenj, ki si jih učenci izpožetka najtežje zapomnijo, je prva stran te priročne knjižice. Mesta, trgi, vasi in kraji sploh so razvrščeni po številu prebivalcev, ne oziraje ae na zgodovino. V podrobnejšo razvrstitev glede gostote prebivalstva se knjiga ne spušča, kar na tej stopuji pač tudi ne kaže. Od notranjih strani nam nudi lera urejeno razvrščeno učivo, a desna dotični zemljepisni uaris. Eer je učivo na narisu označeno le s kraticami, obrisi niso prenapolnjeni, zato razvidni. Pa še drugo dobro je ob teh kratieah. Učenci morejo s pomočjo besedila na levi yae predmete na narisu iskati in tem načinom učiro ponavljati, kar jim vsekakor pridi. Ugaja nam prazeo prostor na desni besedila, ki ga bodo učenci za morebitne krajevne opazke in beležke s pridom tabili; ta- kisto ae nam zdi dobra uredba zemljepisuih potovanj. ki vsa vodijo v središče dežele — belo Ljubljano in ki niso imenovana, ampak označena zaporedno. Posamezne šole pa jih lahko imenujejo po svoje. Podatki visočin gora (v okroglih številih), kratke opazke zgodovinske ali splošno-kulturne, gospodarske vsebine pri znamenitib. krajih in končno dodana občila, vse to bo gotoro z zanimanjem in s pridom uporabljala radoučna deca. Nariski so risani v enotnem merilu 1:35.000 (lcm = 31/, km). Doslej so učenci risali posamezne izlete v zvezke ali na liste. Na tej stopnji je paS tako risanje brez haska, zakaj od učencer na tej stopnji ni moči kaj dobrega zahtevati. — Prerisovali pa bodo učenci lahko iz te knjižice posamezne izlete v Y"5jem merilu, kar bo utrjevalo poznavanje zemljepisnih znamenj in vadilo čitanje merila. Izbor učiva se — izvzemši neznatnib. prememb z ozirom na razno ležeče kranjske šole — naslanja doslovno na podrobni učni načrt, ki ga je c. kr. dež. šol. svet z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, odobril in ki velja kot normativ domoznanskemu pouku v četrtem šolskem letu slovenskih ljudskih šol. — Prepričani pa smo, da bodo tudi meščanske šole to Maroltovo delo s pridom rabile. Tisk je ličen, vnanja oprema lepa, obrisi pa so izvršeni v štirih barvah, kar provzroča ceno 1 K. Pogrešamo pa v tej izdaji zemljevidov Gorenjskega, DoleDJskega in Notranjskega po završenih dotičnih potovanjih. Takisto bi bilo dobro na kbncu priložiti zemljevid cele Kranjske v enakem merilu in izvršitvi. Vsekako naj se to upošteva pri drugi izdaji. To bi sicer knjižico nekoliko podražilo, predmetu samemu pa veliko koristilo. V drugi izdaji naj se popravi mesto Kostanjevica, ki stoji ob Krki, a ne pod Krko. Brezdvomno bo to lepo delo tov. Marolta jako pospeševalo domoznanski pouk in čitanje zemljevidov ter s tem neposredno budilo v mladini Ijubezen do rodne zemlje, polne krasa, bogate naravnih čuda. Delo, ki dela avtorju vso čast, toplo priporočamo, posebe še učiteljem, ki naj ga širijo in si tako olajša o zeraljepisni pouk  A. R.