UDK 669.296:620.18:532.135 Izvirni znanstveni članek/Original scientific paper ISSN 1580-2949 MTAEC9, 40(3)93(2006) M. MARINŠEK ET AL.: ŠTUDIJ MIKROSTRUKTURE TISKANIH SLOJEV YSZ NA PODLAGI Ni-YSZ ŠTUDIJ MIKROSTRUKTURE TISKANIH SLOJEV YSZ NA PODLAGI Ni-YSZ MICROSTRUCTURE CHARACTERISATION OF SCREEN-PRINTED LAYERS OF YSZ ON Ni-YSZ SUBSTRATE Marjan Marinšek, Barbara Kapun, Andreja Zupančič Valant, Klementina Zupan, Gregor Kapun, Jadran Maček Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Aškerčeva 5, 1000 Ljubljana, Slovenija marjan.marinsekŽfkkt.uni-lj.si Prejem rokopisa – received: 2005-10-10; sprejem za objavo – accepted for publication: 2006-01-23 Kompozitni material na osnovi niklja in z itrijevim oksidom stabiliziranega cirkonijevega oksida (Ni-YSZ) je bil pripravljen po metodi zgorevalne sinteze z vsebnostjo 50 prostorninskih deležev niklja. Uporabljeni ionski prevodnik YSZ je bil komercialno dostopna kemikalija proizvajalca TOSH z oznako TZ-8Y. Difuzijski členi so bili pripravljeni s stiskanjem mešanega oksida NiO-YSZ v tabletko in kasnejšim nanašanjem ionskega prevodnika s tehniko tiskanja. Ionski prevodnik YSZ je bil za tiskanje pripravljen tako, da je bila suha snov (YSZ) dispergirana v organski fazi z različnimi masnimi deleži prahu YSZ (40, 50 in 60 %) ter homogenizirana pri različnih časih (0, 5, 10, 30 in 60 minut). Rezultati reološke analize pripravljenih past ionskega prevodnika pokažejo, da ima pasta, homogenizirana 10 min in 30 min, za tiskanje najugodnejše elastične in viskozne lastnosti. Po sintranju in redukciji difuzijskih členov je bila med plastema opažena najboljša oprijemljivost in sinterbilnost pri pasti z masnim deležem 40 % suhe snovi ter časom homegenizacije 10 min oziroma 30 min. Prav tako v tem primeru ni bilo videti razslojevanja med plastmi. Z redukcijo NiO do Ni postane anodni material porozen, medtem ko elektrolit ohrani relativno visoko gostoto. Ključne besede: sitotisk, paste YSZ, viskoelastične lastnosti, mikrostruktura The temperature-expansion-coefficient mismatch of different layers in solid-oxide fuel cell (SOFC) systems and the consequent delamination of layers are major problems that have to be solved when different materials are co-sintered to form a dense body. Investigated diffusion couples were made by subsequent screen-printing of yttria-stabilized zirconia pastes (YSZ) on NiO-YSZ pellet substrates. NiO-YSZ mixed powders for the substrate preparation were synthesized by the combustion route, while YSZ for the screen-printing pastes was a commercial powder (TOSH, TZ-8Y). Prior to printing the YSZ powder was dispersed in the organic liquid phase in ratios from 40 % solid YSZ powder and 60 % liquid phase to 60 % solid YSZ powder and 40 % liquid phase, and then submitted to different homogenization procedures. According to the performed rheological tests the optimal homogenization time interval for the preparation of the YSZ paste was 10 min to 30 min, and the most favourable paste composition contained 40 % solid powder and 60 % liquid phase. In this case no delamination was observed in the co-sintered NiO-YSZ/YSZ diffusion couple. The final porous substrate microstructure was achieved by temperature programmed reduction, where the NiO-YSZ layer was transformed into Ni-YSZ cermets. Key words: screen-printing, YSZ paste, visco-elastic properties, microstructure 1 UVOD Visokotemperaturne gorivne celice sestavljajo plasti kompozitne anode Ni-YSZ (kermet niklja in z itrijem stabiliziranega cirkonijevega dioksida), elektrolita YSZ ter katode perovskitnega tipa, posamezne enote pa med seboj povezuje vmesnik perovskitnega tipa1,2. Eden od ključnih problemov pri razvoju komponent za visoko-temperaturne gorivne celice s trdnim elektrolitom je uskladitev temperaturnih razteznostnih koeficientov vseh njenih sestavnih delov, tako, da med delovanjem celice ne pride do razslojevanja na mejah med komponentami. Ena od možnosti za zmanjšanja razslojevanja je tudi prilagoditev debelin posameznih slojev celice3-5. Nanašanje ene komponente gorivne celice na drugo s tehniko sitotiska omogoča pripravo tankega gostega ali poroznega sloja na podlagi debeline od nekaj mikrometrov do nekaj deset mikometrov6. Viskozna pasta za nanose vsebuje keramičen prah, organsko vezivo in plastfikator, ki ga po sušenju odžgemo pri povišanih temperaturah7. Kompleksen reološki odziv paste je odvisen od volumenskega deleža keramične faze, oblike, velikosti ter od porazdelitve keramične faze ter interakcije med le-to in dispeznim medijem. Nad določenim deležem trdne faze preidejo suspenzije navadno v t. i. ne-newtonske tekočine. Za različne disperzne sisteme reološke lastnosti precej variirajo zato ni mogoče v naprej napovedati lastnosti tekočine. Karakteristiko določimo s serijo preskusov (npr. strižna napetost v odvisnoti od strižne hitrosti) pri različnih pogojih. Vrsto veziva izberemo glede na uporabljen keramičen prah ter namen tiskanja, njegovo količino pa prav tako določimo s poskusi. Kvalitetno tiskanje dosežemo z nanosi, ki imajo ustrezne elastične in viskozne lastnosti. Pomembno je, da so nanosi enakomerni in ostanejo na mestu nanosa. Prispevek obravnava problematiko priprave tiskanega sloja elektrolita (YSZ) na kompozitni anodi (Ni-YSZ). V seriji poskusov smo z analizo mikrostruktur ko-sintranih in reduciranih difuzijskih členov izbrali ustrezno količino veziva ter določili optimalen čas homogenizacije paste. Na osnovi rezultatov reološke MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 40 (2006) 3 93 M. MARINŠEK ET AL.: ŠTUDIJ MIKROSTRUKTURE TISKANIH SLOJEV YSZ NA PODLAGI Ni-YSZ analize pa smo določili najprimernejše elastične in viskozne lastnosti paste za tiskanje plasti elektolita. 2 EKSPERIMENTALNO DELO Anodni material smo pripravili z modificirano metodo zgorevalne sinteze iz citratno-nitratnih začetnih snovi8. Reakcijske zmesi smo pripravili tako, da smo ustrezne kovinske nitrate (ZrO(N03)2-6,lH20, Y(N03)3-6H20, Ni(N03)2-6H20) raztopili v minimalni količini vode ter dodali vodno raztopino citronske kisline. Molsko razmerje med citronsko kislino in nitratnimi ioni je bilo 0,18. Reakcijsko zmes smo prenesli v 500-mililitrsko bučko ter jo sušili pri temperaturi 60 °C in nižjem tlaku (vodna črpalka 2,7 kPa). Po sušenju smo citratno-nitratni gel oblikovali v tableto (90 MPa, 0 = 12 mm, h = 30 mm). Gel smo točkovno vžgali na vrhu pripravljene tabletke z miniaturnim gorilnikom. Po sintezi smo produkt mokro mieli 3 h v ahatnem planetarnem mlinu (15 mL etanola) in 1 uro suho mieli v planetarnem mlinu ter kalcinirali (1 uro, 900 °C). Tako pripravljen kompozitni material smo stisnili v tabletke (70 MPa, 0=6 mm, h č 3 mm) in jih toplotno obdelali (1 ura, 1000 °C). Na predsintrane tabletke NiO-YSZ smo s tiskanjem (število luknjic: 100 mm2) nanesli suspenzijo elektrolita različne sestave v masnih deležih: a) 50 % YSZ - TOSH TZ-8Y in 50 % organskega nosilca - 15 % etilceluloza, 60 % a-terpineol, 25 % butil-karbitol-acetat; b) 40 % YSZ in 60 % organskega nosilca ali c) 60 % YSZ in 40 % organskega nosilca. Suspenzijo smo homogenizirali na različne načine: 1) homogenizacija v ahatni tarilnici 5 min, 2) homogenizacija na trovaljčniku 5 min, 3) homogenizacija na trovaljčniku 10 min, 4) homogenizacija na trovaljčniku 30 min, 5) homogenizacija na trovaljčniku 60 min. Pri pripravljenih pastah smo izmerili reološke lastnosti z aparaturo HAAKE REOSTRESS RS 150. Potiskane tabletke smo sušili na zraku pri sobni temperaturi 24 ur ter jih nato sintrali v silitni peči 2 uri pri 1300 °C (segrevalna hitrost 1 K/min). Pred določitvijo mikrostrukture na fazni meji anoda (Ni-YSZ)-elektrolit (YSZ) smo tabletke prelomili in reducirali pri 900 °C 3 ure v atmosferi Ar/H2, (volumenski delež H2 4 %) Mikrostruktura vzorcev je bila narejena na elektronskem mikroskopu FE-SEM SUPRA 35VP. Segrevalne krivulje vzorcev smo posneli z mikroskopom LEITZ WETZLAR. 3 REZULTATI IN DISKUSIJA Pri izdelavi večslojnih sistemov je ključnega pomena, da se izognemo razslojevanju posameznih plasti, tako med procesom priprave, kakor tudi med kasnejšo uporabo (ali obratovanjem) izdelka. Takšno kompatibilnost posameznih slojev moramo zagotoviti tako s kemijskega stališča, kjer velja, da se v slojih ali med njimi ne smejo dogajati neželene reakcije, ki bi zmanjševale učinkovitost večslojnega sistema, kakor tudi s fizikalnega stališča, kar pomeni, da morajo imeti posamezni sloji podobne fizikalne lastnosti. Različni materiali, ki smo jih uporabili v procesu priprave večslojnega sistema se med termično obdelavo krčijo različno (slika 1). Anodni kompozit NiO-YSZ se začne krčiti dobrih 100 °C prej kot material YSZ za elektrolit. Tudi relativni skrček anodnega materiala je pri sintranju večji kot skrček elektrolita YSZ (-AWni0-ysz = 24,3 %; -Al/hsz = 22,6 %). Ker različni skrčki ter temperaturni intervali intenzivnega krčenja med procesom ko-sintranja večslojnega sistema lahko vodijo do nastanka razpok na fazni meji dveh slojev in posledično do razslojevanja, smo anodno podlago, na katero je bil natisnjen sloj elektrolita, predhodno deloma sintrali. S takšnim predsintranjem podlage lahko dimenzijske spremembe med sintranjem ter temperaturne intervale sintranja posameznega sloja uspešno prilagodimo. Na podlagi nekaterih preliminarnih preskusov ter merjenih krivulj sintranja je bila izbrana temperatura predsintranja anodne podlage, ki zadovoljivo prilagodi sinterabilne lastnosti anodne podlage in natisnjenega sloja YSZ, 1000 °C. Za nanašanja sloja YSZ na predsintrano podlago NiO-YSZ je bila uporabljena tehnika sitotiska, ki omogoča pripravo tankega in gostega sloja, debeline nekaj mikrometrov. Za pripravo ustreznih natisnjenih slojev je ključnega pomena, da ima pasta za tiskanje ustrezne visko-elastične lastnosti. Pomembno je, da je viskoznost paste takšna, da le-ta lepo steče skozi mrežico, hkrati pa mora biti pasta dovolj elastična, da ostane na potiskani podlagi, ko mrežico umaknemo. Karakteristične reološke lastnosti past, pripravljenih z različnimi časi gnetenja na trovaljčniku, so prikazane v slikah 2-5. S časom gnetenja se reološke lastnosti pripravljenih past spreminjajo. Pri kratkih časih gnetenja se pripravljena pasta vede kot antitiksotropna (reopektična) tekočina. To pomeni, da strižna napetost s časom pri 30 25 20 15 10 5 0 -5 anodnapodlagapredsintranapri 1070 °C -anodnapodlaga -anodnapodlagapredsintranapri 1000 °C -elektrolit + + + + + + + H 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 T/ °C Slika 1: Krivulje sintranja YSZ-materiala za elektrolit in različno obdelanih anodnih podlag Figure 1: Sintering curves of YSZ electrolyte powder and different anode substrates 94 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 40 (2006) 3 M. MARINŠEK ET AL.: ŠTUDIJ MIKROSTRUKTURE TISKANIH SLOJEV YSZ NA PODLAGI Ni-YSZ Y /s- -1 6 5 4 3 2 1 0 -1 500 4 1000 1500 t 2000 + 2500 0.014 É 0.012 0.01 0.008 0.006 0.004 0.002 0 rË -0.002 100 200 300 400 500 600 700 800 -1 ? /s-Slika 2: Odvisnost strižne napetosti različno gnetenih past (50 % YSZ in 50 % tekoče faze) od strižne hitrosti Figure 2: Shear stress vs. strain rate of YSZ pastes (50 wt. % YSZ and 50 wt. % liquid phase) prepared with different homogenization time konstantni strižni hitrosti reverzibilno narašča. Takšne lastnosti izkazujejo paste, homogenizirane v tarilnici (brez homogenizacije na trovaljčniku) ali homogenizirane do 30 min na trovaljčniku (slika 2). Reopektičnost past, pripravljenih pri kratkih časih gnetenja, pripisujemo njihovi notranji strukturi, ki naj bi še vedno vsebovala večje aglomerate trdne komponente, dispergirane v tekoči komponenti. Pasta, gnetena 30 min, izkazuje psevdoplastične lastnosti, kar pomeni, da je viskoznost tako pripravljene paste v območju nizkih strižnih hitrosti konstantna. Po 60 min homogenizacije na trovaljčniku se pripravljena pasta vede kot tiksotropna tekočina (strižna napetost pri konstantni strižni hitrosti s časom pada). V tako pripravljeni pasti pri danih strižnih pogojih viskoznost s časom upada, kar pomeni, da se trdni delci v pasti urejajo v smeri delovanja striga. Hkrati s prehodom iz antitiksotropne v tiksotropno tekočino viskoznost pripravljeni pasti močno naraste (slika 3). Paste za tiskanje se vedejo viskoelastično. To pomeni, da lahko pripravljene paste del v sistem 140 120 100 80 60 40 20 0 t homogenizaci je Slika 3: Viskoznost pripravljenih past (50 % YSZ in 50 % tekoče faze) v odvisnosti od časa homogenizacije na trovaljčniku Figure 3: Viscosity vs. homogenization time of YSZ pastes (50 wt. % YSZ and 50 wt. % liquid phase) vstopajoče energije (delovanje strižnih, nateznih ali tlačnih sil) shranijo, po sprostitvi napetosti (prenehanju delovanja sile) pa del deformacije povrnejo. S stališča uporabnosti paste za tiskanje je viskoelastična lastnost izredno pomembna. Primerne viskozne in elastične lastnosti paste namreč pomenijo, da se bo med procesom tiskanja pasta (ko se le-ta porine skozi mrežico za tiskanje) razlila po površini podlage, hkrati pa se zaradi svojih elastičnih lastnosti po njeni površini ne razleze preveč. Viskoelastične lastnosti pripravljenih past smo določali z oscilacijskimi reološkimi preskusi, na osnovi katerih smo izračunali frekvenčno odvisni funkciji G'(d) in G"(w), ki pomenita modul akumulacije energije (elastični modul) in modul energijskih izgub (viskozni modul) (slika 4). Funkciji G\(o) in G"(w) sta dva parametra kompleksnega modula G*, ki pomeni celoten odpor snovi proti sinusni deformaciji in je definiran kot G* = a0/y0. Rezultati, predstavljeni na sliki 4, kažejo, da se viskozni G"(w) in elastični prispevek G'(co) k visko-elastičnem odzivu past s časom gnetenja spreminjata. Pripravljene paste, kjer je bil čas homogenizacije na trovaljčniku manjši ali enak 30 min, imajo podobne viskozne lastnosti, razlikujejo pa se v elastičnih lastnostih. V pasti, ki ni bila homogenizirana na trovaljčniku (čas homogenizacije 0 min) pri visko-elastičnem odzivu prevladuje viskozni prispevek, kar s stališča uporabnosti paste pomeni, da pod vplivom striga (med tiskanjem) pasta preveč teče. Nasprotno, 60 min homogenizacije paste na trovaljčniku pomeni, da v viskoelastičnem odzivu paste prevladuje elastična komponenta, kar pomeni, da pod strižno obremenitvijo takšna paste ne teče dobro, ampak se strga. Iz analize oscilatornih meritev viskoelastičnih lastnosti past lahko izračunamo tudi parameter faznega zamika o, katerega tangens je razmerje viskoznega in elastičnega modula in dejansko podaja zamik med 10000 1000 100 10 G' 0 min G" 0 min G' 5 min G" 5 min G' 10 min G" 10 min G' 30 min G" 30 min G' 60 min G" 60 min 0.1 10 ? / rad s- 100 1000 Slika 4: Frekvenčna odvisnost viskoznega (G'') in elastičnega (G') modula pripravljenih past (50 % YSZ in 50 % tekoče faze) Figure 4: Frequency dependance of viscous (G'') and elastic (G') module demonstrated on YSZ pastes (50 wt. % YSZ and 50 wt. % liquid phase) 0 0 1 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 40 (2006) 3 95 M. MARINŠEK ET AL.: ŠTUDIJ MIKROSTRUKTURE TISKANIH SLOJEV YSZ NA PODLAGI Ni-YSZ 80 70 60 50 40 30 20 10 o min min 10min 30 min 60 min 0.1 10 / rad s-1 100 1000 Slika 5: Frekvenčna odvisnost faznega zamika za različno homogenizirane paste (50 % YSZ in 50 % tekoče faze) Figure 5: Frequency dependance of phase lack of differentially homogenized YSZ pastes (50 wt. % YSZ and 50 wt. % liquid phase) inducirano napetostjo v preskušani snovi in vsiljeno deformacijo (slika 5). Za viskoelastične snovi velja, da je vrednost ô med 0 ° < ô < 90 °. Pri vrednosti ô = 45 ° je elastični modul enak viskoznemu, kar s stališča uporabnosti past pomeni, da bodo takšne paste v največji meri prekrile potiskano površino. Podobnost med viskoznim in elastičnim prispevkom k viskoelastičnim lastnostim izkazujejo paste, kjer se je čas homogenizacije na trovaljčniku gibal med 5 min in 30 min. Nekatere reološke značilnosti past smo v povezavi z njihovo strukturo spremljali z opazovanjem SEM-pos-netkov nanosov past, ki smo jih pripravili s pomakanjem stekel v različno homogenizirane paste (slika 6). S časom gnetenja paste na trovaljčniku se homogenost le-te povečuje. Paste pripravljene z mešanjem trdne (YSZ) in tekoče (etilceluloza, a-terpineol, butil- 100 um Slika 6: Nanosi različno homogeniziranih past (50 ut. % YSZ in 50 ut. % tekoče faze) na steklu: a) 0 min homogenizacije; b) 5 min homogenizacije; c) 10 min homogenizacije; d) 30 min homogenizacije; e) 60 min homogenizacije Figure 6: Microstucture of YSZ layers prepared from differentially homogenized pastes (50 wt. % YSZ and 50 wt. % liquid phase): a) 0 min of homogenization; b) 5 min of homogenization; c) 10 min of homogenization; d) 30 min of homogenization; e) 60 min of homogenization m 96 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 40 (2006) 3 M. MARINŠEK ET AL.: ŠTUDIJ MIKROSTRUKTURE TISKANIH SLOJEV YSZ NA PODLAGI Ni-YSZ ¦ " i a) Čelektrolit anoda / , ¦J-:.-'. i elektrolit .,* SjKfeS? iflČuh ' 50 % YSZ + 50 % org. nosilca, 10 min homogenizacije razpoka 50 % YSZ + 50 % org. nosilca, 30 min homogenizacije 50 % YSZ + 50 % org. Nosilca, 60 min homogenizacije 100 um 50 % YSZ + 50 % org. Nosilca, 60 min homogenizacije 10 um Č 60 tun 40 % YSZ + 60 % org. Nosilca, 10 min 60 % YSZ + 40 % org. Nosilca, 10 min homogenizacije homogenizacije Slika 7: Z različnimi pastami potiskane in termično obdelane podlage Ni-YSZ Figure 7: Microstructure of YSZ layers on Ni-YSZ substrates karbitol-acetat) komponente samo v tarilnici vsebujejo velik delež relativno velikih aglomeratov (slika 6a). Delež večjih aglomeratov ter njihova relativna velikost s časom homogenizacije padata (slike 6b–6e). Takšno povečevanje homogenosti past je v skladu s pričakovanji na podlagi izmerjenimi reoloških lastnosti – postopnega urejanja notranje strukture paste in prehoda iz reopek-tičnega do tiksotropnega odziva. Uporabnost pripravljenih tiskarskih past smo spremljali z določevanjem mikrostrukture potiskanih podlag NiO-YSZ, kjer se je izkazalo, da je mikro-struktura ter kvaliteta adhezije natisnjenih slojev odvisna od reoloških lastnosti različno pripravljenih past (slika 7). Gostota natisnjenega sloja elektrolita je močno odvisna od sestave paste za tiskanje. Natisnjeni sloji, pripravljeni s pastami, ki vsebujejo manj trdne komponente (w = 40 %), po sintranju izkazujejo bolj gosto strukturo (slika 7d). Večji delež trdne komponente namreč rezultira v večji viskoznosti pripravljene paste. S stališča viskoelastičnih lastnostih past z večjim deležem trdne komponente prevladuje elastični odziv, kar pomeni, da pasta med tiskanjem teče slabše. Posledično se natisnjeni sloji med sintranjem slabše zgoščujejo (sliki 7a, e). Če se masni delež trdne komponente v pasti zviša na 60 %, se ne glede na čas gnetenja paste na fazni meji natisnjen sloj-podlaga vedno pojavi razpoka (slika 7f). Nastanek razpok je vedno opazen tudi pri uporabi past, kjer je bil čas homogenizacije zelo dolg (60 min; slika 7d). Dolgi časi homogenizacije pa pomenijo tudi, da pasta med tiskanjem površine podlage ne prekrije enakomerno. S stališča viskoelastičnih lastnosti past močno izražena elastična komponenta pomeni, da relaksacijski časi tako pripravljenih past zelo narastejo. Zaradi tega se debelina natisnjenega sloja po površini podlage spreminja (slike 7 a, b, c). MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 40 (2006) 3 97 M. MARINŠEK ET AL.: ŠTUDIJ MIKROSTRUKTURE TISKANIH SLOJEV YSZ NA PODLAGI Ni-YSZ 4 SKLEP 5LITERATURA Z različnimi postopki homogenizacije na trovaljčniku smo na osnovi trdne (YSZ) in tekoče (etilceluloza, a-terpineol, butil-karbitol-acetat) komponente pripravili paste za tiskanje. Reološke lastnosti past so močno odvisne od njihove sestave in časa homogenizacije. Pri krajših časih homogenizacije (do 30 min) izkazujejo paste reopektične lastnosti, kar je posledica njihove notranje strukture. V tem intervalu homogenizacije paste še vedno vsebujejo aglomerate trdne faze, kar rezultira kot neenakomerno gosta struktura v natisnjenih slojih. Po 30 min homogenizacije paste izkazujejo psevdo-plastične lastnosti. Viskozne in elastične lastnosti tako pripravljenih past so podobne, kar pomeni, da se bo med tiskanjem pasta razlila po površini podlage, hkrati pa se zaradi svojih elastičnih lastnosti ne bo razlezla preveč. Šestdeset minut homogenizacije paste pomeni, da bo le-ta izkazovala tiksotropne lastnosti. Elastična komponenta v tako pripravljenih pastah prevladuje nad viskozno. Posledično so natisnjeni sloji tako pripravljenih past neenakomerne debeline, hkrati pa se na fazni meji podlaga Ni-YSZ-natisnjeni sloj YSZ pojavijo razpoke. J. Gerretsen, A. Mackor, J. P. G. M van Eijk, T. P M. Koster Standardization of thermal expansion coeficient (TEC) measurements for testing the compatibility of SOFC components, in Proc. Of the 2nd Int. Symp.on SOFC, Athens, (1991), 159–166 N.Q. Minh, Ceramic fuel cells, J. Am. Ceram. Soc., 76 (1993) 3, 563–588 S. Majumdar, T. Claar, B. Flandermeyer, Stress and fracture behaviour of monolthic fuel cell tapes, J. Am. Ceram. Soc., 69 (1986), 628–633 R. Yamaguchi, K. Hasimoto, H. Sakata, H. Kajiwara, K. Watanabe, T. Setuguchi, K. Eguchi, H. Arai, Fabrication of porous electrode supported SOFC by wet process, in Proc. 1st Europear Solid Oxide Fuel Cell Forum, Vol. 2, (Ed. Ulf Bossel), Lucerne, Switzerland, (1994), 475–491 U. B. Pal, S. C. Singhal, Electrochemical vapour deposition of iyytria-stabilized zirconia films, J. Electrochem. Soc., 137 (1990), 2937–2941 L. J. Gauckler, K. Sasaki, A. Mitterdorfer, M. Gödickemeier, P. Bohac, Processing of SOFC ceramic components, in Proc. Of 1st Europear Solid Oxide Fuel Cell Forum, Vol. 2, (Ed. Ulf Bossel), Lucerne, Switzerland, (1994), 545–566 R. W. West in Ceramic materials for electronics: Processing, properties and applications, (Ed. R.C. Buchanan), 2nd Ed., Marcel Decker Inc., N.Y., New York, 1991, 453–488 M. Marinšek, K. Zupan, J. Maček, Ni-YSZ cermet anodes prepared by citrate/nitrate combustion synthesis, Journal of Power Sources, 106 (2002), 178–188 98 MATERIALI IN TEHNOLOGIJE 40 (2006) 3