List 101. Marsikaj za gospodarstvo. {Hišne stene mraza in plohe obvarovati} služi z veliko koristjo sledeči firnež: Na i funt lane-niga olja, kader se je sogrelo, se dene 4 lote majhnih koscov smole in8 lotov svinčnate gladine (Bleiglatte), ter naj ta mešanica tako dolgo vre, dokler v njo vtaknena palica (medelo) se ru-javeti ne začne. O vročih poletnih dnevih se tedaj premažejo s tem smolnatim firnežem opečne ali ilovnate stene pohištev. Po 2 ali 3 dneh, ko perva prevleka se je bila posušila, se ponovi mazitev še trikrat. Tamna barva te prevleke se da popraviti, če se potem s kakoršno koli oljnato barvo prevleče. Zgorej omenjena mera smolnatiga firneža zadosti 18 štirjaških čevljev štirkrat dobro namazati. (Pepel od premoga} zmešan z dobro vertno perstjri vinograde jako dobro gnoji. Ako se tri leta zaporedoma tako po vinogradih upotrebuje, podvoji dohodke tertnih saditev. (Debelo poljsko kamnje zdrobiti} brez veliko stroškov in z majhnim trudam, se tako le ravna. Ako se hoče debel kamen razdrobiti, se okoli njega naredi majhna jamica, v to se krog kamna naloži slabe suhljadi, šilovja ali vij, in palivo se zažge. Kamen se razgreje, ter razpade, če se s te-škim železnim kladvam na-nj vdari, po svojih žilicah ali skladih tako, kakor da bi bil obdelan bil. (Ne draga klaja %a konje'). Ako se oves konjem debelo zmlet poklada, se prihrani skor polovica tiste mere ovsa, ktera bi drugači bila potrebna. (Golobe pozimi dober kup rediti}. Raztlači ali zreže se krompirja v majhne kobričke, ter se skuha. S tem kuhanim krompirjem naj se go-lobje pozimi kermijo. Kmalo se te piče navadijo, ktera jim tudi prav* dobro tekne, zlasti če jih pred nekoliko časa stradati pustiš. Vendar je dobro, jim vsaki 4. ali 5. dan malo ovsa potrositi, in v go-lobnjak nekoliko kosov ila od stariga zidovja položiti , kteri v sebi salniter imajo. ( Koprive predobra zelenjava}. Koprive zaslužijo v gospodarstvu bolj obrajtane biti, kakor se dozdaj godi. Mlade koprive dajo izverstno z e-lenjavo. Z juho vred kuhane so prijetnejšiga okusa, kakor špinača in enako povertje, insoverh tega tudi zdravju tako koristne, da jih nar bolj zvedeni zdravniki bolnim in zdravim ljudem živo priporočajo. Sirove, s kisom in oljem napravljene, dajo zdravo salato, in clo mlade kali, kakoršne se spomladi prikažejo, se zamorejo kot bilušne ali hmeljne kali (als Spargel- und Hopfensprossen) zsl vkusne jedila pripraviti. (Bukevce za kruh). Naberejo se bukevce (Buch-ecker), se posuše, zmelejo, in v vroči vodi izku-hajo, da se njih mamljivo olje odpravi; potem se z žitno moko zmešajo in v kruh popečejo. — Še bolj se zamorejo ostanjki, ki se dobijo, ko je olje bilo izprešano , v dober kruh porabiti. J. Š.