Vstajenje
(Spisal —e.)
nPripluIti jc pomlad z neba Nesoč nam koaSek raja, In po doleli in vrh gonV Nam k cvetu cvet zasaja.u (i>. Gregorčič.)
tj^jlfriietno je sijalo svetlo solučece. Sipalo je svoje zlate žarke na zemljo, ki je ?l[v^počivala pod prelepo belo odejo — mrzlim snegom. Inglej! tam na obronku onega hribeeka pokazalo se je pod glogovim grmičem nekaj trave, katera ni bila še tako lepo zelena, kakor je zdaj, nego rujavkasto rumena in vsa potlačena, saj je dolgo nosila težko sneženo breme.
Sijalo je solnčece. Tudi na drugih krajih pokazovale so se vže zelene lise, a tu pod. glogovim grraičera prikazala se je mala rumena glavičica, tik nje pokazala se je druga malo manjša, a mej njima tretja, še povse majhena. To so bili še popki. Nekega jutra pa je obsijal največjo izrnej njih svitli solneni žarek tako hudo. da je nekako nehote povzdignila svojo glavico, odprla rumena nsteca in se vprašala: ,,K.je pa sern vender?" •— Pogledala je malo doli v ravnino, pogledala jasno modro nebo, pogledala zlato solnčece in vzkliknila: ,,Kako sem vender mogla tako dolgo spati, saj je vže vse živo, vse tako lepo." — Ko je pa zagledala poleg sebe dve sestrici, zmajala je ponosno se svojo lepo, rumeno glavico in jima rekla: ,,Oj ve zaspanki! zbudite se vže, kako morete vender tako dolgo spati. Poglejte, kako je vže na božjem svetn vse lepo, kako gorko! — —
In zbudili sta se zaspanki. Veselo so se združile vse tri, prve vzporaladanske evetice, rumene trobentice, in začele trobiti, da se je razlegalo daleč doli po dolini. — ,,Vzpomlad je prišla, vzpomlad, prelepa vzpomlad!" —
A nijso trobile zaman. Precej doli pod hribčkom zbudilo se je nekoliko za-span&kov — lepo belih zvončkov. nGlejte, glejte! saj bi skoraj zaspali!" — go-vorili so in si poravnali srebrnp beJe suknjice ter začeli tudi oni zvoniti, da se je eulo po vsej okolici: — ,,Vzpom];id je prišla, vzpomldd, prelepa vzpomlad!" —
In res je prišla vzpoinlad. Budilo se je, vstajalo je vse k novemu življenju. Pod grmom, mej visoko, posušeno travo, pomolilo se je nekoliko lepo dišečik vi-jolic. Niso se glasuo pogovarjale rnej seboj, le tiho so stikale svoje modre in bele glavice druga k drugej in si šepetale, kaj se jira je v dolgem snd saujalo. Vender je vsakdo znal. da so se tiidi one zbudile, ker se je po vsej okolici raz-prostiral njih prijeten duh.
V bližnjem gozdu so pognale izrnej suhega, jeseuskega listja bele podlesiie veternice (kopnice)*), katerim se kaj Iep6 poda bel cvetek sredi temnozelenih, na-rezljanih listkov. Ali tudi te niso bile same, ker v njihovej bližini pokazal se je beli \n modri žafran, rudečovijoličasti plučnik, pajsji zob z rdeee-pikastim zvončkom in prijetno jim je potekal čas v prijateljskih pogovorih. — A doli pri bistrem po-tocku, kateri je zopet prijazno žuborel, vzrastla je žarko rumena kalužniea iu ošabuo namakala svoje zelene listke v šumeeih valovih.
Tam nekje v grmovji pa je zažvižgal ruroenokljuni kos — vedni veseljak — budežej se naravi okroglo pesenco v pozdrav, saj je ubožček dosti prebil po zimi, ko se je potikal blizu hiš in pobiral razne drobtinice. In tudi prvi pevec, skromni sla^ček, kateri se svojim prijetnim petjem vse ocara, oglasil se je nekega dan v zelenem grmovji. Kmaiu za njim se je oglasila ljubezniva penica, mila taščica, pa tudi sinica, katera je vso zirno v vasi stradala, preselila sejese svojim prijateljem ščinkoveem v zeleni gozd. Vsi ti pevei združili so se v jeden hvalospev, zahvaljevaje se vsemogočnemu Stvarniku za toplo vzpomlad, prepevaje veselo peseuco: ,,Prišla je vzpomlad, vzpomlad, prekrasna vzporalad!"  —
Prazni&uo oble^eni hite možje, žene. mladeniži, dekliee iu otroci v župno cerkev. Slovesno zvonenje, katero se tako prijazno, tako veličastao iz zvonika glasi, naznanja da je prišel prazničen čas, čas uajvečje radosti in veselja. Dolgo ¦— eelih štirideset dnij je žalovalo vse. pokorilo se za svoje grehe. -- ~ — In zdaj je nastopil zopet čas veselja in radosti — čas vstajenja. — — —
Mogočno buče orglje. — — Tam pri olepšanem božjein grobu je povzdignil častitljiv starček — domafi gospod župuik — presveto Telo in zapel se slovesnim glasom trikratni: ,,Alellujah — Gosti oblaki lepo dišečega kadila vzdigiijejo se v višavo, orglje buče, zvončki zazvone, a pobožni narod koraka lepo paroma za pre-svetim Kešnjim Telesom. Veselje jim sije iz očes, nemo se zibljejo njih usta v pobožaej molitvi šepetajoč: ,,Vstal je Gospod! Alelluja! Alolluja!"  — —  —
*) Anemone neiuorosa.