Novi predpisi stanovskih častnih razsodišč za članstvo JUU Stremeti moramo za notranje čim bolj zdravim učiteljstvom. — Razsodišča naj bodo vzgojna sredstva organizacije. — Potreben je preporod in vzgoja članstva. — Moralni temelji stanu. Ideja sloge je za nas program, ki vsebuje vse atribute za zdravo dr-užabno življenje učiteljskega stanu pri šolskem in javnem delu. Vsc moči je treba posvetki dvigu moralnih vrednot in utrjevanju etičnih csnov, ki so: spoštovanje rcsnice, pravienosti in poštenja, po-glabljanje pravega tovarištva in pra-vilnega službenega in sta.rostnega odnosa, vsestranska strpnost, dviganje stanovske in službene mcrale, utrjevanje potrebne stanovake discipline in reda, dviganje ugleda stanu in stanovskega dela za notranjo konsolidacijo in moč stanu. Te vrednote mcrajo bazirati na članski zavesti: da je vsak posameznik odgovoren za svoje delo celoikupnemu stan-u. Po tem je dolžan vsak član spoštovati in zahtevati spcštovanje teh načel v javnem življenju in pri reševanju vseh javnih vprašanj. »Deklaracija o smeri stanovske politike JUU« sprejeta v avgustu 1935 na glavni skupščini JUU v SaTajevu. Glavna skupščina JUU v Sarajevu je z gornjo točko posebno naglasila, da hoče JUU vzgajati notranje zdravo in krepko učiteljstvo. Pokazala je odločno smer, ki naj ne velja samo za preporod učiteljskih vrst, temveč predvsem za vso javnost in vodilne osebnosti v javnosti, ako hočemo priti iz današnjih nezdravih razmer v zdravo ozračje. Učiteljstvo se ni balo jasno pogledati resnici v oči, ni ga oplašila misel.da se bo morda tudi ta deklaracija izrabila v demagoške namene, kakor se je izrabilo že marsikaj dobrega. Organizacija mora storiti vse, da dvigne etične in moralne vrednote članstva, ker le na podlagi tega je mogoča v današnjih težkih razmcrah uspešna borba vsakega poedinca v javnosti in na podlagi tega bo mogoče vzdržati v celoti ravno stanovsko linijo. Stremeti moramo predvsem za notranjc čim bolj zdravim učiteljstvom! Zato je naša dolžnost, da skušamo v stanu povsem realizirati sprejeta načela v zgoraj citiranem pasusu »Deklaracije«. Sami moramo skrbeti za to, da se dvigne sluzbena in stanovska morala, ki se danes tako kruto ubija in ruši, gazi in ponižuje, in je to tudi naša dolžnost in predvsem naš interes. Zboljšati je treba tudi lastne vrste in jih prcčistiti, ako hočemo, da bo ostalo učiteljstvo službeno in moralno zdravo in na višini in da bo vzgojeno tako, da bo tudi vsak poedini član sposoben za zdravo borbo in delo. Tu nas čaka intenzivno delo na konkretni osnovi izvajanja deklaračnih načel s pomočjo novega »Poslovnika za stanovska častna razsodišča JUU«. Na tej osnovi se mora izvršiti najširša akcija vzgoje članstva z ozirom na skupne potrebe stanu, ker hočemo obvarovati zdrava stanovska načela pri vsakem poedincu in pri vsaki organizačni edinici. Sreska društva JUU prevzamejo s tem veliko in velepomembno nalogo. Sedanji poslovnik za stanovska častna razsodišča ima te vrline: Razsodišče v organizaciji je popolnoma ločeno od odbora in se je s tem dala možnost za popolno neodvisnost in objektivnost. Točno so določeni prestopki, katerih odprava je potrebna za moralno ozdravljenje in notranjo utrditev istanu in organizacije in za njeno pravilno poslovanje. Kazni imajo svojo gradacijo in s tem vzgojen pomen ter je izvedeno sojenje na temelju modernih načel sodstva. Stanovska častna razsodišča pa ne smejo postati policijski disciplinski forum, ona ne smejo postati strahovalno sredstvo za učiteljstvo. Disciplino učiteljstva je treba graditi v prvi vrsti na notranjo zavest in na čut odgovornosti, ne pa na strah pred razsodiščem. Razsodišča morajo biti častna ustanova za samovzgojo in dviganje notranjih vrednot učiteljskega stanu ter za pošteno priznanje in poravnavo zmotnih prestopkov, kakor se ti poravnavajo med brati, prijatelii in poštenja- JUU stanovska častna razsodišča, ki jim je odrejen delokrog in pristojnost s pravili, a podrobnejše določbe s tcm »Paslovnikom stanovskega častnega razsodišča JUU.« Vrste. Čl. 2. Razsodišča so srcska, banovinska in glavno. Člani. Čl. 3. Scstava stanovskih, častnih razsodišč: a) Skupščine sreskih učiteljskih društev, banovinskih sekcij in glavna skupščina volijo vsaka za svoj delokrog za vsako poslovno leto po dva člana in za vsakega po enega namestnika. Izvoljeni člani so sodniki stanovskega častnega razsodišča. b) Skupščine sreskih učiteljskih društev, banovinskih sekcij in glavna skupščina volijo za vsako poslovno leto po tri do pet članov, ki naj bodo predsedniki stanovskih častnih razsodišč. Za vsako razsodbo se določi z žrebom samo po eden od izvoljenih predsednikov za predsednika pri dotičnem sojenju. Volitev z žrebom vrše predsednik upravnega odbora, en član in tajnik, ki vodi zapisnik. c) Istočasno z izvolitvijo sodnikov in predsednika častnega razsodišča se voli iše en član, kakor tudi njegov namestnik, ki je za to poslovno leto stalni zapisnikar stanovskega častnega razsodišča brez pravice glasovanja. č) Vsaka nasprotna stranka imenuje po enega zastopnika, ki pride v stanovsko razsodišče kot zagovornik brez glasovalne pravice. Prizadeti stranki sc moreta poleg zagovornika braniti tudi sami. Odbor sreskega društva, sekcije, odnosno izvršnega odbora obvešča -osebe, ki so v sporu, o osebni sestavi razsodišča pred prvo razpravo. Iz važnih razlogov smejo osebe, ki so v sporu osporiti sodnika in predsednika razsodišča. To morajo, tckom trch dni po pismenem obvestilu o osebni sestavi razsodišča, utemeljeno javiti pismenim potom odboru pristojne organizačne instance, katere razsodišče presoja ta primer. Predsedstvo pristojne organizačne instance, (predsednik, podpredsednik in tajnik) sklepa skupno z izvoljenim predsednikom in sodniki o upravičenosti pritožbe. V tem primeru ne prisostvuje sklepanju prizadeti predsednik, odnosno sodnik. V primeru upravičenosti se pozove v razsodišče namestnik, ali pa se z žrebom izvoli drugi iz liste predsednikov. Proti temu ni ugovora. Preiskavo vodi član stanovskega častnega razsodišča, ki ga za vsak primer izvoli razsodišče iz svoje sredine. Clani. JUU in vse organizačne instance se morajo odzvati in; dostaviti ves zahtevani material, ki je sodišču potreben radi- objektivnega presojanja. Postopek razsodišča se mora dovršiti najdelj tekom enega meseca po sporočilu obtoženemu. Za prizivne instance velja rok 15 dni. Edino v izjemnih in upravičenih primerih morejo organizačne instance ta rok podaljšati še največ na mesec dni, kar se pa mora v zapisniku razsodišča ugotoviti. Kompetenca razsodišča. Čl. 4. Za sojenje je pristojno ono stanovsko častno razsodišče na katerega teritoriju se je izvršil prestopek. Spori se morajo prijaviti stanovskemu častnemu razsodišču najnižje instance; edino v upravičenih primerih vodi preiskavo in izreka razsodbo v prvi instanci sodišče druge stopnje. O tem sklepa predhodno organizačni odbor druge stopnje. Prestopke organizačnih funkcionarjev razsojajo stanovska razsodišča višje stopnje. Prestopki članov JUU. ki. Le v ponovnih in zlonamernih primerih naj Čl. 5. Stanovska častna razsodišča razso- pomagajo stanovska častna razsodišča izčistiti tudi ono, kar ne spada v po-šteno učiteljsko družbo in naš stan ter naj se potom stanovskih častnih razsodišč iztrebi iz na-ših vrst — gnilobo. Glavna skupščina JUU je v Sarajevu avgusta 1935 sprejela iz gornjih razlogov sledeči POSLOVNIK stanovskega - častnega razsodišča Jugoslov. učiteljskega udruženja. Naloga. Čl. 1. V svrho razsodbe prestopkov in sporov med člani JUU in v svrho njihovega pomirjenja se osnujejo pri sreskih društvih, banovinskih sekcijah in pri izvršnem odboru jajo v naslednjih zadevah: a) Delovanje proti načelom in smotrom organizacije, predvidenim v pravilih in ostalih odredbah, kot: 1. rušenje ugleda organizacije, 2. delo, ki vpliva, da korporacijc in pristojni faktorji podcenjujejo in omalovažujejo strokovno mišljenje, skupne zahteve in zaščito interesov učiteljstva, 3. povzročitev krivične premestitve nekoga, ali pomoč pri tem, 4. vplivanje. da se nekdo premesti iz strankarskih pobud, 5. izkoriščanje vplivnih osebnosti, korporacij in politične konjunkture na škodo organizacijc in članov, 6. Izlaganje organizačnih instanc preziru. b) Vprašanja osebnega in stanovskega poštenja in časti. 1. Nedostojen in netovariški napad proti lastnim tovarišem. 2. Okrnjenje ugleda svojih tovarišev. 3. Povzročitev zmede, prepira in nesoglasij med t-evariši. 4. Postopek v privatnem življenju, ki je na škodo stanovskega in organizačnega ugleda. c) Kršitev stanovske discipline, potvarjanje dejstev, nekorektnost članov, delegatov in funkcionarjev: klevetanje in podtikanje. 1. Osebnc žalitve. 2. Sabotaža organizačnih sklepov. 3. Izdanje organizačnih zadev na škodo organizacije ali na škodo svojih tovarišev. č) Zlonamerno tolmačenje ali kršitev organizačnih načel in odredb, nepravilno ali nepravično poslovanje od strani odbora in posamezih funkcionarjev odbora: 1. Pristrana in nevestna vršitev funkcije v organizaciji. 2. Izsiljevanje in sprejemanje posebnih nepredvidenih nagrad od prizadetih oseb za posle, ki se morajo vršiti po organizačnih dolžnostih. 3. Zlorabljanje funkcije v organizaciji v osebne svrhe. 4. Razsipno zapravljanje organizačnih sredstev. 5. Odrekanje zaščite članstvu. 6. Kršenje dolžnosti predvidenih v pravilih in drugih organizačnih odredbah. d) Ostali nepredvideni prestopki, za katere sodišče prizna, da spadajo v njegovo kompetenco. Obtožba članov JUU. Cl. 6. Tožitelj je lahko vsak član JUU in vsaka organizačna instanca. Vložiti mora pismeno tožbo z navedbo zadeve, ki je povzro čila spor, opremljeno z dokazi za to. Odbor kompetentne instance mora pokreniti vse, da se čimprej sestavi razsodišče, kateremu odda prijavo in vse dopise. Predsednik razsodišča obvešča prizadete stranke s prepisom prijave, zahteva od njih, da v odrejenem roku določijo isvoje zastopnike, pripravijo obrambo in dokaze. Predsednik stanovskega častnega razsodišča sklicuje seje in vodi razprave. Ako katera stranka brez upravičenega razloga ni zastopana, sklepa razsodišče brez nje. Odtegnitev razsodišču. Čl. 7. Ako član odkloni poziv pred razsodišče, sme razsodišče sklepati o izključitvi tega člana iz članstva JUU. Ta sklep se z utemeljitvijo vred odda pristojnemu društvu na znanje in črtanje iz članstva. Ako kateri član izstopi iz organizacije tedaj, ko sprejme poziv pred stanovsko častno razsodišče, se postopa z njim tako, kot da je odklonil poziv pred razsodišče. Ako kateri član zakrivi težjr prestopek in izstopi iz udruženja pred pozivom pred razsodišče, se pozove pred razsodišče. Ako odkloni poziv mu razsodišče postavi branitelja in sodi v njegovi odsotnosti. Razsodba ostaniv pravomočna, ako se, odnosno kadar se ta član javi za včlanjenje v JUU. Člana, ki se ne pokori razsodbi izključuje razsodišče iz udruženja. Postopek. Predsednik stanovskega častnega razsodišča poziva prizadete stranke pismenim potom, da doprinesejo dokaze in dovedejo priče na razpravo. Zapisnik o razpravi overovlja razsodišče s podpisi vseh članov na seji. Nasprotni stranki imata pravico pregleda aktov o njiju sporncm predmetu, izvzemši zapisnika o konferenci razsodnikov, ki se vodi tajno in ji ne smejo prisostvovati prizadete stranke, niti njih zastopniki in priče. Glavna razprava se odredi šele tedaj, ko je predmet popolnoma preiskan in ni več predlogov k dokaznemu materialu prizadetih strank. V primeru, da razsodišče ugotovi, da obstoja namera zavlačevanja postopka ima predscdnik pravico zaključiti dokazovanje. Priče potrjujejo svoje navedbe s tem, da dajo predscdniku častno besedo, kar se zabeleži v zapisniku. Za resničnost izpovedi odgovarjajo priče osebno razsodišču. Razprava se vrši po postopku običajnem za preiskave. Vsi akti in izjave se uporabljajo izključno za interne potrebe organizacije in se ne smejo smatrati javnim. Glasovanje je tajno. Vrši se pismenim potom, posebej o prestopku in kazni. Glasuje tudi predsednik. Izid glasovanja se zabeleži v zapisniku. Disciplinska Sredstva. Čl. 9. Stanovska častna razsodišča izrekajo za navedene prestopke in zaradi satisfakcije žaljenemu naslednje kazni: ustni ali pismeni opomin, ustni ali pismeni ukor, izguba funkcije v organizaciji za določen čas ali stalno, pogojna izključitev od zborovanj aJi skupščin za določen čas, pogojna izključitev iz članstva JUU, izključitev iz članstva JUU za določen čas, stalna izključitcv iz članstva JUU. Katera od navedenih kazni se uporabi, zavisi od svobodne presoje razsodišča. Pri presoji vzame razsodišče v obzir vse obtežilne in olajševalne okoliščine, a še posebej pazi na to, ali je član prvič pred častnim razsodiščcm, ali je bil že prej. Razsodba. Čl. 10. Razsodba z razlogi se dostavi pTizadetima strankama pismeno. V njej se navede kdo plača stroške za postopek, o čemer mora razsodišče sklepati na osnovr predlogov vseh zastopnikov prizadetih strank. Razsodba se vnese v knjigo razsodb, ki se zaupno vodi pri vsaki organizačni edinici. Razsodbe stanovskih častnih razsodišč izvrše pristojni upravni odbori, odnosno organizačne instance odborov. Vse krivde zastarajo po treh letih. Priziv. Čl. 11. Pritožba proti sklepom razsodišča se dostavlja tekom 15 dni po priobčenju razsodbe in to banovinskemu razsodišču, ako je v prvi stopnji razsodilo sresko razsodiščc, glavnemu razisodišču, ako je v prvi stopnji so dilo banovinsko razsodišče in glavnemu odboru, ako je v prvi stopnji razsojalo glavno razsodišče JUU. i^lep sodišča kateremu je prijavljena pritožba je polnopraven in izvršen. Za sojenje na višjih stopnjah smejo prizadete stranke imenovati nove zastopnike na sedežu sodišča. Po dovršenem postopku vrne razsodišče preiskovalni material, a akte z zapisniki hrani upravni odbor edinice, katere sodišče je sodilo. Evidenca. Čl. 12. Na skupščinah sreskih društev, banovinskih sekcij in na glavni skupščini je treba navesti v poročilu pregled primerov o katerih je sklepalo stanovsko častno razsodišče, o prestopkih in sklepih, ki so bili sprejeti za izboljšanje in odistranitev prestopkov. Prehodne določbe. Čl. 13. Dokler se ne izmenjajo pravila JUU z dne 22. avgusta 1930 odobrena pod O. N. br. 37035 od 14. maja 1931 poslujejo po tem poslovniku častna razsodišča predvidena v čl. 40 pravil JUU. Ta poslovnik stopt v veljavo čim ga odo bri glavni odbor JUU. Skupščina JUU v Sarajevu je pooblastila glavni odbor JUU za končno redakcijo »Poslovnika za stanovska - čaistna razsodišča«. Ta je sprejel gornji Poslovnik na svoji seji 30. in 31. dcc. 1935 ter so s tem stopili za vse članstvo in organizačne edinice v veljavo vsi členi tega poslovnika izvzemši čl. 3. Ta člen stopi v veljavo šele po odobritvi novih Pravil JUU, do tačas pa poslujejo po določbah tega Poslovnika razsodišča sestavljena v zmislu čl. 40 sedanjih pravil JUU.