H)S Številka. F rat . v smlo 30. avgusta. I MM). !V*nj XXIV „Edinost«' izhaia dv ji k rut itn 4nn. razim nedelj in praznikmr, aiutraj in zvečer ob 7. liri. O ponedeljkih in po praznikih izlmi oli 5». uri fjutraj. N »ročni n;i /nii-i: Otie iadanji nn leto . , , gld. '2\• Zr saino večerno tadanje , 12*— /.« pol letu četrt let« in na meneč mzinerno. Naročnino ie plačevsti naprej, Na iih-roč?>e lire?: priložene naročnine »e upravit ne oz.ira. N« »Takrat sem bil preiskovalni sodnik v Ajaccio, v malem mestu, na robu prekrasnega zaliva z belimi hišami, obdanega z visokim gorovjem.« Tako je začel pripovedovati stari preiskovalni sodnik Bermutier. »V največ slučajih sem imel opraviti s krvno osveto, ki je bila mnogokrat zelo dramatična in junaška. V vseh oblikah se tu poraja osvetoželjnost: kakor stoletje trajajoče sovražtvo, ki se pač zmanjša za trenotek, toda popolnoma ne ugasne nikdar; kakor zavratna lokavščina, kakor naklep na življenje, iz katerega nastaja včasih kr-volitje, ali celo junaška bitka. Že dve leti nisem čul o ničemer druzem, razuu o krvni osveti, tem groznem korzijanskem predsodku, ki sili človeka, da se maščuje za vsako krivico, katero je storila kaka oseba nad njenimi potomci in sorodniki. »Videl sem moritev starcev, otrok in žen, in moja glava je bila takrat polna takih dogodeb. »Necega dne sem čul, da je neki Anglež ravnokar najel malo vilo ob zalivu za več let. S seboj je imel necega francoskega strežaja, katerega je vsprejel v službo na potovanju preko Mar-seille. »Kmalu je govorilo vse o tej čudoviti osebi, ki je živela sama za-se v svojem stanovanju in Di^^IlHMPftravdi igral tuji denar kako ulogo. nČa Bclhomme pravi, da borderoja ni pisal Esterhazv. Listina je ponarejena. Drevfusovo pi-i sav o pozna priča premalo, da bi mogel o njoj so-I diri. Prihodnja seja jutri. Gorska razmišljevanja. XI. Neki slovenski list v Gorici ni za slogo edino iz dveh tu navedenih uz rokov: «Dr. Tlimo v a pisma na učitelje i u dr. T r i 11 e r j e v č 1 a-nek v «8lov. Narodu*. Ljudje božji, ali ste slišali?! Prekrižajte se in bežite pred grozno pošastjo! Koliko pisem pa je pisal dr. Tnma učiteljem in kakošne vsebine? Na občnem zboru »Sloge* v maju je povedal sam, da je pisal učiteljem dve piBmi: edno gosp. K ri ž in a n u , mulučitelju v Dornbergu in drugo g. Vrtov cu, učitelju v Tolminu. Povedal in pojasnil je tudi vsebino omenjenih dveh pisem. Oemu bobaate torej in usilju-jetc svetu menenje, kakor da bi bil dr. Tuma kar na ducate pisem pisal učiteljem! No, morda pa jih je res pisal. Potem pa na dan žnjimi! Jaz ne bi prizanesel dr. Tumi prav čisto nič. Zatorej pa : vse na dan, na ljubo, svitlo solnce ! In članek dr. Trillerjev ? ! Meni ne pristoja soditi o njem. Reči pa moram, da je bil oni čla-j nek proroškega duha v marsičem, in tla se že ures-j ničuje marsikaj, kar je bilo povedanega v njem. Sicer pa je moje menenje to, da ne bi bilo ni pametno, ni možko, najmanje pa rodoljubno, ako bi radi dveh pisem z že znano osebno iu radi enega i članka hoteli nadaljevati razkol in bratomorstvo! | zahajala le na lov. Govoril ni z nikomur, nikdar : ni prišel v mesto, in vsako jutro se je vadil dve j ali tri ure v streljanju s puško uli samokresom. »Čudovite pravljice so nastale o njem. Govo-| rilo se je, da je zavzemal poprej visoko mesto, da pa je moral radi političnih vzrokov zapustiti domovino; drugi so menili, da se skriva zaradi groznega zlodejstva in o tem so naštevali natanjčno vse strašne okolnosti. »Kakor preiskovalni sodnik sem hotel izvedeti kaj več o tem človeku, a izvedel sem le, da se piše sir John Rowell. »Zadovoljil sem se s tem, tla sem zapovedal opazovati ga, toda odkrilo se ni nič sumljivega. »Ker so se govorice o njem množile, sklenil sem slednjič osebno obiskati tega tujca in zahajal sem na lov v okolico njegovega bivališča. »Dolgo sem moral čakati na ugodno priliko. Slednjič sem jo našel v podobi jerebice, katero sem ustrelil pred očmi Angleža. Moj pes mi jo je prinesel ; takoj sem vzel plen iu prosil sir John Ro-\vella za oproščenje radi svojega nerodnega vedenja, in tla bi smel obdržati ustreljenega ptiča. »Bil je velik mož z rudečimi lasmi in riulečo brado, zel<5 velik, zel6 širok, kakor kak miroljuben in ljubeznjiv Herkul. Ni sledi ni bilo na njem one izrazite angležke okornosti ; živahno se je zahvaljeval za mojo pozornost in to v francoščini, z močnim angležkim naglasom. V teku štirinajstih dnij sva govorila trikrat ali štirikrat. XII. Isti list, govore o liberalstvu in klerikalstvu, piše: «Ako si krščanski duh, katerega 'imenujejo klerikalizem, pribori z svojim delovanjem nadvlado drugih stanov, je to popolnem naravno in tudi zasluži«. Neki blagi dopisnik istega lista želi v svojem dopisu «Od nekod* sprave na Goriškem. Pri-pomnjn uredništva k temu dopisu pa se glasi: «Besede o spravi so le prazne pene, tudi mi želimo sprave na zdravi pošteni podlagi. A. dr. Gregorčič je pred državnozborskimi volitvami na volilnem zboru »Sloge* izjavil, da se drži skupnega pastirskega lista avstrijskih škofov. Vprašajte z gospodom dopisnikom dr. Tlimo, ali se tudi njegov politični program krije s skupnim pastirskim listom avstrijskih škofov. Kaj pa, če bi morebiti ravno radi tega dr. Gregorčiču bili odrekli vsak program ?» — Kaj pa porečejo na to drugi stanovi, kaj druge veljavne osebe, ki se v politiki (ne govorimo o verskih stvareh) ne strinjajo povsem z avstrijskimi škofi? ! Kaj poreče učiteljstvo, ki teži in stremi po stanovski neodvisnosti? Jc-li res, da pastirski list že zadošča vsem stanovom in Zt» vse slučaje?! Jaz dvomim : tako uniforinovati politično življenje — ne, to ni možno. Jaz sem za to, d a j e učiteljstvo verno, da dela in živi po naukih in načelih naše vere, iu tudi za to sem najodločneje, da učiteljstvo živi v slogi in božjem miru z vsemi drugimi stanovi, sosebno pa s prečastito duhovščino: ali kakor stan bodi neodvisno od kateregasibodi druzega stanu! Ali ni mogoče to? Jahaje necega večera mimo njegove vile sem ga opazil na vrtu, kadečega pipo tobaka. Jaz sem ga pozdravil, a on me je povabil, naj pijem žnjim čašo piva. Nisem se dal dvakrat prositi. »Vsprejel meje z vso malodušno udvorlji-vostjo Angleža, govoril z navdušenostjo o Franciji in Korziki in mi zatrjeval, da mu zelo ugajata ta dežela in to obrežje. »Stavil sem mu previdno nekaj vprašanj o njegovem življenju iu nač'tih, kakor da bi me to '/eltf zanimalo. Brez zadrege mi je odgovarjal na nje in mi pripovedoval, da je muogo potoval po Afriki, Indiji iu Ameriki. Smehljaje je pristavil: Mnogo dogodkov sem doživel, oh yes! »Potem je začel pripovedovati o lovu, in našteval mi je vse Čudovite posameznosti o lovu na povodnega konja, na tigra, in eelo na gorilo. »Vprašal sem ga: Te živali so pač vse strašanske ? »Smehljal se je : Oh, no, najhujši je človek. »In naenkrat se je začel smejati dobrodušno, kakor debel Anglež: Mnogo živali sem lovil, človeka tudi. »Potem je govoril o svojem orožju ter se mi ponudil, razkazati puške različnih sistemov. »Soba je bila črno prevlečena, z črno, z zlatom vezano svilo. Velike, rumene cvetice so bile vtkane v črno sukno in se svetile kakor ogenj. »Pokazal je na neko stvar: To je japonska zastava. (Pride še.) DOPISI. 11 Podira d a v Istri, dne J>»>. avgusta 18W. (I/v. dop.) Zaman čakam na popis veselice, ki jo je priredila tukajšnja podružnica družbe sv. Cirila in Metoda /a Istro v četrtek alnc 17. t. m. zvečer. »Edinost« je priobčila vabilo na to veselico, zakaj l)i nam potem ne poročala tudi o veselici sami? Mene, da naši listi ne smejo molčati niti o najmanjšem veselem pojavil v našem narodu, nem se odločil, da-si nekoliko prepozno, nacrtati v kratkih obrisih večer, ki nam je dal tako krasnega užitka. I me v no je, da se naši nasprotniki, katerih imamo tudi tukaj še precejšen šopek - katerega zlasti krasi kakor najinijnejša cvetka neki gospod »kumpare«, ki se baba s klobukom A la Romanu — grizejo v svojem srdu do nas, videči, kako se mi »barbari« na naših tleh zabavamo do mile volje ob uiičnih zvokih naše narodne tamburice. Smešno — da bi se dali motiti.... (iostilniška soba g. Vičiča je bila ob napovedanem začetku veselice polna odličnega in tudi priprostegu občinstva iz podgradske in jelšanske občine! /norita je majestetična »Liepa naša domovino« po dvorani in globoko segala z neopisljivo močjo v naša srea, tako, da se nam je moral ponoviti ta komad, ki so ga podgradski tamburaši in tamburašiee izvajali z vso preciznostjo! Vidi se, da so ti pripravljeni stopili na oder, kajti vse petero toče k, katere so svirali po srečno izbranem vsporedu, izvrševali so z lahkoto, kakor-šna je lastna le izvcžhanitn tamburašem ! Gospića Lina Jenko, kakor predsednica podružnice, je v kratkem a jedrnatem govoru pozdravila zbrano občinstvo, slavila plemenite namene družbe sv. Cirila in Metoda za Istro in poživljala na pomoč istej ! Občinstvo je pozorno poslušalo govornico in jej pritrjevalo burno! »Čarovnika iz Perzije« je predstavljal gimnazijec g. Tihomil Jenko, kateremu smo ploskali, ko nas je zadovoljil, izborno izvedi! nekatere res orijentalske čarohije! Sledili smo »učencema, potujočima v Ameriko«, a medpotoma se ju je usmilil črn čički ogljar, vzel ju pod svojo borno streho in jima dal preproste hrane mesto — piščeta, za katere jima baje niso se zrasli zobje! Učitelj, star in pohitljen možiček, ju je zalotil in sprovel nazaj kstarišema! Po »šaljivem« in »resnem« srečolovstvu je začela svobodna zabava, ki je trajala do pozne ure. Tako je minul ta zabavni večer! Vsi, ki so prisostvovali tej veselici, si gotovo želd doživeti jih še mnogo enakih. — Vsa hvala prirediteljem, posebno pa gospej dr. Bilekovi in gospodičini Mav-ričevi, ki sta si prizadevali za odičetije dvorane in odra. Najlepše zadoščenje njima in nam vsem imamo pač v tem, da družba sv. Cirila in Metoda dobi čisti dobiček te veselice, preko gld. nf>! Politični pregled. TKST NJ. avgusta 1899. O ti naši zavezniki! Pišejo nam: V tej čudni deželi naši se dogajajo — čudne stvari. Vse je drugače, nego drugod. Kadar n. pr. laški kralj praznuje v Italiji svoj rojstni dan, udeležujejo se slavnosti vsi poslaniki ptujih držav. Istotako se godi, kadar nemški cesar, ruski car itd. praznujejo svoj rojstni dan. Tudi v Avstriji praznujejo vsi narodi rojstni dan svojega vladarja. Naj v oče tako slavje je navadno na Dunaju. Cerkvene slavnosti se udeležujejo navadno vsi na Dunaju navzoči poslaniki drugih držav. Trst je zelo važno mesto za našo državo, a je važno tudi za druge države. Zato imajo tudi ptuje države v Trstu svoje zastopnike, katerim pravimo: konzuli. — Tako vidimo tu: ruskega, angležkega, nemškega, frauozkega, španjskoga, srbskega, laškega konzula itd. itd. Tudi v Trstu praznujemo rojstveni dan našega vladarja s cerkveno slavnostjo. Tega dela slavnosti se udeležujejo navadno tudi konzuli ptujih držav. Da se takega slavja udeležujejo še posebno zastopniki onih držav, s katerimi smo celo v zvezi mislim, da tega ne treba povdarjati še posebej. Naša država je v zvezi z Nemčijo in Italiji«, kakor nam vedno zatrjajo naši oficijozi. V Trstu ima Italija svojega konzula. Dne avgusta 1MV>1>. pa se je laški konzul odpeljal iz Trsta, z vlakom, ki od haja iz Trsta v Italijo ob «5. uri in 20 minut zjutraj. ('udno se mi zdi, da si je gospod konzul ravno ta dan izbral za odhod na — dopust ali ka li !! A kaj čudno?! Saj smo v Avstriji — v državi neverjetnosti! — K položaju. Tudi predsednik zbornice poslancev, dr. Fuchs, se je oglasil pred svojimi voli lei nekje na Solnograškem, da najhuje obsodi nemškonacijonalne revolte, katere je imenoval prokletstva vreden Avindel. To daje boj proti prestolu in oltarju. Proti temu treba enkrat nastopiti, toda ne le z boječimi naredbami, ampak z inožkim činom. Pa tudi »Reiehspost« se je oglasila s trditvijo, da vzroki celovškim škandalom so antidinastični ; namen da jim je, da pod vsakim pogojem o d vrne j o cesarja, da ne bi prišel v Celovec!! Ali nota bene: to je zopet tista krščansko-socijalna »Reiehspost«, ki je povodom celjskih škandalov, ki so izišli Iz istlll vzrokov, kakor celovški, vštrieno z VVolfovo »Ostdeutsche Rundschau« pisala v prilog nemškim pobijaleem ! Seveda: v Celju so krvavele slovenske glave, v Celovcu pa nemški hrbti! To je tista razlika, ki je upi i vala' tudi na sodbo v »Reiehspost« o sedanjih nemških škandalih. «Slava!» in — nemike revolte. Ona ista «Neue Freie Presse*, ki uporablja vso svojo zgovornost v to, da bi opravičila nemške revolte in da bi nekako oprala one, ki pobijajo šipe državnih poslopij, ki po javnih ulicah zasramujejo državne funkcijonarje, ki v divjem fanatizmu podirajo hiše svojim sodržavljanom, ki hčeram svojih sodržavljanov hljtijejo v obraz, ki prepevajo i eda j-ske pesmi, ki nosijo na ulico veleizdajo brez figovega peresa, ki z brahijalno silo zahranjajo slaviti o e s a r j e v r o j s t n i dan — ista « Neue Freie Presse* se je zgražala te dni v jednem celem dolgem uvodnem članku, ker je na nekem banketu častnikov garnizije v Lvovu jeden istih zaklieal »Slav«!» — svojemu vladarju in vrlinami vojnemu poveljniku! Ta dogodek izrablja židovsko glasilo za naj-grše denuieijaeije na škodo Slovanov. Ceš, da ti pojavi kažejo, kako Slovani tudi v vojsko zanašajo narodne prepire in s tem dušč avstrijski duh, ter da mora priti do razsula, ako se ne zatre narodno gibanje mej Slovani. Vse to radi jednega «Slava» — cesarju. Isti list pa nima nič proti temu, ako je tudi takih nemških častnikov, ki o raznih prilikah v službi in izven službe — kakor priča neštevilo izgledov — kažejo svojo inržnjo do jezika onih, ki so poverjeni njih skrbi. Koliko pritožeh je že bilo radi tega po slovanskih listih in tudi v državnem zboru! In prav danes moremo opozoriti na dopis, došel nam z Rakeka, v katerem je opisano, na kakov demonstrativen način so nekateri častniki dajali izraza svoji mržnji do Slovencev in so na nečuven način žalili domačine. Ali to ni politika v vojski in sicer politika mržnje?! A v takih slučajih je »Neue Freie Presse» dosledno na strani onih, ki tirajo politiko v vojski!! Ali pa morda politika v vojski nehuje biti nevarna, ako jo tira nemški častnik?! Kako hinavsko pa je vse tisto zgražanje nem-ško-židovskega lista na oni politiki v vojski, ki se zrcali v slava-k lic u na cesarja, je razvidno iz onega odstavka v članku «Neue Freie Presse*, kjer pobožno zavija oči in vzdihuje: kakov rod nam more priti iz čeških in slovenskih — šol ?! Tu jo imate: hine illae laerumae! V tem grmu tiči zajec. Vojska bodi pretveza za nemčevanje narodov, bodi pretveza, tla se narodom odtegne šola, torej kulturno sredstvo! V imenu namišljene koristi vojske naj bi se narodi in država izročili krempljem naj-Imitalneje, najbrezvestneje in najpožrešneje stranke! «Neue Freie Presse* iu nje gospodarji so torej oni, ki zanašajo politiko v vojsko, kajti hočejo to poslednjo zlorabljati za svoje zgolj politiške namene! Ne oni, ki v svojem jeziku daje duška ljubezni in udnnosti do svojega vladarja, ne on ne zanaša politike v vojsko, on ni nevaren za disciplino, marveč vzbuja v njej pravi duh, ker izjavlja s tem, da so v vojski združene vse narodnosti v ukupno obrambo domovine, ki je domovina vseh, in ker s tem meil vojaki različnih narodnosti vzbuja oni čut ukupnosti, ki je v naj bul jo podporo — disciplini, soglasju in jedinstvenosti v vojski ! Strup nesoglasja in nasprotstva pa zanašajo v vojsko oni, ki zahtevajo, da vojak mora pozabiti na svojo rojstvo, ki zahtevajo, da vojak bodi izdajica svoje krvi in ki delajo pregraje med zavednimi narodi in vojsko s tem, da vzbujajo in širijo menenje, d« je avstrijska vojska tu le radi nemštva in da hočejo, naj se radi vojske narodom zapirajo šole! Oni zastruplja jo vojsko, ki bi hoteli, da bodi vojska nasičena s pangermanskim duhom in tako seveda omržena vsem drugim narodom, ki se zavedajo svojega bitstva iu se nočejo odreči istemu ! »Neue Freie Presse« se dela kakor da je polna skrhi za dobro vojske. To je najhujše hinavstvo, kajti v resnici misli le na svoje nemštvo, na ono pangermansko idejo, ki ravnokar na vseh koncih in krajih prireja svoje divjaške orgije in revolte! la pa na to, da bi državo ukleuila zopet v tiranijo svoje stranke!! Za to brezvestno rovanje je kaj pristojen pregovor, ki smo ga čitali te dni v jednem hrvatskih listov: Phč ne laje radi vasi, ampak radi — sebe!! Usodna zmota bi bila, ako menijo odločilni vojaški krogi, da korist vojske je v dušenju zde-in sluva-kliecv, ampak vojska bo v najzanesljivejo oporo državi tedaj, ko bo slava -klic harmonično zvenel z hoch-klicem iu ko ne bo več — nemško-nacijonalnili revolt. Strahovlada V Srbiji. Bivši naučni minister Nikolić je zagotovil kralju Aleksandru, da so radikalci nedolžni na atentatu. Ta resen in gotovo iz niljčistejib patrijotičnih namenov došli opomin pa se je vsprejel s tem, da so Nikoliča — izgnali iz Srbije. — Nadalje se čuje, da mislijo na odpravo ustave. Nedavno je mladi kralj Aleksander zagotovil, da se Srbija čudovito lepo razvija, odkar kraljuje on. Da, razvija se, ali — v kaki smčri! Domače vesti. » Njegova ekscelenca grof Goi'ss na potovanju. Tržaški namestnik se je dne 27. t. m. podal prftko Gorice na Tolminsko, da si ogleda tudi ta okraj. Tem — skrbem je določena doba štirih dni. Od todi se poda ekscelenca naravnost na Koroško na dopust. Pričakujemo natanjčnih poročil o tem potovanju. Da vidimo, da-li je ekscelenca od svojega zadnjega potovanja Bem postal kaj — previdnejši, opreznejši in bolj diplomatičen! C. kr. državni gimnazij v Pazinu. Kakor smo že naznanili v brzojavkah, se početkom šolskega leta 1899—1900 otvori prvi razred novega hrvatskega gimnazija v Pazinu. Profesorjem in začasnim ravnateljem je imenovan e. kr. profesor državnega gimnazija v Kopru, Fran M a tej č i o, a učiteljem supleut e. kr. gimnazija v Ljubljani, Anton Jo št. Imenovanje v finančni stroki. Finančni minister je imenoval davčnega nadzornika, Silvija pl. Manincorja, višim davčnim nadzornikom za omočje tržaškega finančnega ravnateljstva. l*ogreb pok. gospodlčhie Schiuidtove je bil veličasten. Vrsta spremljevalcev je bila tako dolga, da je voz že stal pred cerkvijo pri sv. Ivanu — hiša žalosti v ulici Giulia spada namreč pod župnijo svetoivansko —, a zadnji konec sprevoda je bil še začetkom vasi pri pošti. Na pogreb je došlo ljudij od najboljih do najskromnejih slojev. Kako bi še le bilo, ako bi bila nedelja?! In to nam je v čast, da vsi, brez razlike, spoštujemo spomin onih, ki so si nabrali zaslug za stvar svojega roda, ia naj so tudi izišli izpod skromne strehe ! Na krsto je bilo položenih tudi več veneev, med istimi je bil jeden jako lep od prijateljic pokojnice s trakovi v narodnih barvah. Oe sploh kaj more ublažiti britko bol sorodnikom, zlasti pa od žalosti potrtemu očetu, more jo prav to dejstvo, da so nepozabno pokojnico nje rojaki na toli dostojen način sproveli k večnemu počitku. Mir njeni duši! Priznavajiiio žrtev ! Pod tem naslovom nam pišejo iz delavskih krogov: S pravo slastjo sem čital v »Edinosti« s tolikim navdušenjem spisano poročilo o naši impozantni delavski slavnosti od minule nedelje. Odobrujeni tudi, da se niste spuščali v podrobnosti, zlasti pa v |M>drohno črtanje govorov, ker bi Vas to predaleč zavelo in bi zahtevalo preveč prostora v cenjeni »Kdinosti«. Glede jed nega odstavka v govoru g. dra. Zuceona pa Iti bil želel vendar le, da l>i ga bili naveli, če že ne doslovno, pa vsa j njega glavno misel. To je oni odstavek, ki je napravil nnjveei utis, kajti v istem je pripovedni govornik, v čem da sestoji najvcča žrtev g. prof. Mandiea za tržaško slovenstvo. Mandie je dovršil bogoslovje in studije na univerzi. Imel je torej lepo bodočnost pred seboj : bodisi s profesuro ali pa na kaki dobri župniji. Iu tedaj, v njegovih najlepših letih, mu je od istrskih rodoljubov došel poziv na narodno delo, v politične borbe. In Mandie je sledil temu pozivu brez obotavljanja. Došel je v Trst. To je bila velikanska žrtev, kajti odpovedal se je zagotovljeni bodočnosti in se posvetil poklicu in delu, zahtevajoČemii skrajno omejevanje v svojih potrebah za ž'vljonje in ki ne obeta ničesar — za stare dni, Kdo ne ume torej velikanske žrtve, ki jo je doprinesel Mandie, ko je sledil pozivu prvakov. Mandiea so tnkorekoč žrtvovali za narodno stvar. To, gospod urednik, sem želel zabeležiti iz govora dra. Zneeona, kajti če že ne moremo drugače odškodovati vrlega predsednika »I)el. podp. društva«, pa mu vsaj privoščimo zasluženo moralno pri poznanje: pripoznavajmo njegovo žrtev!! •lednajsto stoletnico Pavla Dljakona, slavnega zgodovinarja, ki je umrl I. 700. po Kr., bodo praznovali dne 3. septembra t. I. in naslednje dni v bližnjem Čedadu. Svojo udeležbo je naznanilo 100 znanstvenih zavodov, med temi tudi »Matica Slovenska«, vseučilišča v Gradcu, na Dunaju, v K rakovu in Kološu, politehnika na Dunaju, društvo »Minerva« in »licej« v Trstu, državna arheološka muzeja v Akvileji in Spljetu ter deželni muzej v Trstu, gimnazija benediktincev na Dunaju in občinska v Trstu, in pa ženski licej v Trstu. Poleg znanstvenih konferenc bo tudi drugih zabav, ti. pr. poljedelska, obrtna in razstava goveje živine. Tomazinijev oratorij »La risurrezione« se bo ponavljal, shod furlanskih učiteljev, duhovne svečanosti, streljanje v tarčo itd. Med tem pa bodo koncertirali »bandi s ti« in se bodo zažigale »čarobne arhitektonične iluminacije, izredni piroteh-niški špetakuli in velikanski ognjeumetniški prizori«. — »Matico Slovensko« bodo zastopali: ku-rat Koblar, prof. Laharnar in prof. Rutar. Dajte Se! Pišejo nam : Gosp. urednik! Ker ste že povedali, odkodi prihaja ime Germani, Vas pa vprašam jaz, da-li veste, od kodi prihaja ime Deutsche? Ne veste?! Povem Vam torej jaz! Slovani so bili podložni Nemcem, in le-ti, navajeni ležati na medvedjih kožah, se niso dosti brigali za poljedelstvo. Jesti pa je bilo le treba. Zato so vedno hodili k Slovanom po desetino. Seveda so desetino razumeli tako, da so prišli k našim po desetkrat in vedno lačni so govorili Slovanom: »Dajte še, dajte še!«, in tako jim je vsklilo ime »De u t so h e«. Sedaj pa recite, da-li ni to prava razlaga ? ! Tudi dandanes imajo v Avstriji Nemci že stokrat preveč privilegijev, ali vendar še kriče vsaki vladi: »Dajte še! Dajte še!« Poštenemu Avstrijcu se res že gabi čuti vedno: Heul! All-heul! In »dajte še!« Kani odluka denar, določen za uboge v Kopru l Iz Kopra nam pišejo: Neka žena je prišla k nekemu trgovcu in je zahtevala svileno ruto. Mož je cenil ruto 3 gld., žena pa mu je obljubila tri krone. Mož, trgovec, se je razsrdil in dal ženi — zaušnico. Žena je šla tožit in mož je plačal za zaušnico 5 gld., seveda za uboge. Oez nekaj časa se je trgovec pritožil prvemu meščanu v Kopru, da je moral za zaušnico plačati 5 gld., a prvi meščan ga je tolažil: »Nič Vam naj ne bo žal, saj petak p oj de za Lega nazionale.« Ali si čula veleslavna justica? V Kopru je ubogih vse polno, ali denar gre za »Lego nazionale«! Denar, ki bi se moral dati revežem!! Ali tudi to ne vpije nekam ? ! Monitorio — Mahnzettel. Pišejo nam: Take opomine raznaša sedaj koperski davčni eksekutor! Pa mislite morda, tla samo po Kopru? Nikakor ne, ampak tudi po vsej koperski okolici, ki pa je do sedaj še slovenska. Ponižno vprašamo c. k. viši davkarski urad v Kopru, da-li nima morda kje v kakem zaprašenem kotičku tudi slovenskih »opo-minov« ? Naj jih vendar jtoišče, da bo Slovenec vedel prečitati v svojem jeziku, da mora plačati — davke. Ti poslednji so letos precej visoki, ali prav za prav ne davki, temveč občinske priklade, osobito v občini pomjnnski. Neki kmetič je vprašal Koperčana, kako je to, da so letos tako visoki davki, a ta mu je odgovoril : »Pojdite vprašat v Ponija n, tam so Vam jih naložili!« Aha! Vendar tudi velike naklade, četudi niso zmagali Slovenci ! Sedaj vidijo tudi zapeljanei, da so se vreza I i, ko so na slepo verjeli lahonski stranki, češ, če oni zmagajo, bodo manjši davki, že pa Slovenci, pa bodo veči. Ali vidite sedaj ?! Zmagali so »Lahi«, davke pa imate veče nego kedaj poprej. Za bodoče pa jim verjemite še več in še vas bodo za nos vodili. Capito?! /a mož k o podružnico sv. Cirila In .Metoda V Trstu je daroval g. (rodina Stanko mesto venca na krsto gospiei Mariji Smidovi f> kron, g. Krnil in Kgida Orožen 4 krone, g. Kina Rup-reeht 1 krono. Cisti dobiček prodanih razglednic po gč. (J. 3 krone 72 st. in p. gč. Kravosovi 1 krono. Lepa hvala ! It I a g a j n i š t v o. Za zastavo pevakega društva »Zarja« v Koja li u so nadalje darovali: Jakob Grraek 1 gl., And. Grmek 50 kr., v gostilni gosp. Trevcna gl. 4.32 kr., F. Nabergoj 50 kr., A. Krivic gl. 1.50 kr., F. Lukanič 50 kr., A. Pogorelec gl. 2. — A. Guštin 50 kr., Vouk 50 kr., Cf. Cuppo 50 kr., I. Kramer gl. 1. — I. Vodopivec 50 kr. Popred izkazanih gl. 63.07 kr. Skupaj torej gl. 67.20 kr. Obračamo se še enkrat do rodoljubnih src, ! da nam po svoji moči prihitijo na pomoč ter nam ! dopošljejo kak mali dar za pokritje troškov našega društvenega znaka. Hkratu se obračamo do bratskih društev, da nam naznanijo čim prej, kako so sklenila glede udeležbe na naši slavnosti, da bomo mogli potrebno ukreniti za dostojen vsprejem. Odbor. Z Kakeka nam pišejo; Rojstni dan cesarjev smo tudi pri nas slavili na običajen način. Razobesili smo narodnih in cesarskih zastav. Do sedaj se še živa duša ni spodtikala na tem. Letos pa, ko j imamo tu povodom velikih vaj pešpolk 27. (nemško Štajerce), smo doživeli, da se nam je odrekal na-| ravnost avstrijski patrijotizem, ker smo tega dne razobesili tudi svoj narodni znak. Sploh so se vedli častniki in podčastniki tako čudno in tu pa tam celo predrzno, da smo bili ogorčeni do skrajnosti. Od gosp. Sevarja so zahtevali častniki kategorično, da mora sneti narodno zastavo, česar pa mož — čast mu! — ni storil. K nekemu drugemu gostilničarju je prišel neki narednik z apostrofo: Kak patrijot ste vi, ko ste razobesil tako z stavo?! Po več gostilnah so častniki metali užigalice družbe Cirila in Metoda na tla iu jih teptali z nogami. Drugje so nam kričali podčastniki, da tega dne so dovoljene samo črnorumenc zastave. Jedna skupina vojakov se je pa rogala: Ti ljudje so vendar nekoliko civilizovani, ker — govore tudi nemški !! itd. itd' itd. Tako so se nam rogali in izzivali povsodi. Da-li pa je umestno, da ravno vojaki na tak način in brez vsakega vzroka žalijo naš narodni čut, ko mi slavimo dinastično slavje — na to vprašanje prepuščamo odgovor slavni vojni" upravi! Saj je ona nervozno občutna, ako je kje čula kakov Češki *zde», češ, da je to politična demonstracija — politika pa da mora biti izključena iz vojske. Kar je jednemu prav, je tudi drugemu ljubo. Neslan manever. Iz Riomanj smo prejeli poročilo, da je tamošnji župan dne 27. t. m. hodil po hišah nabirat podpise na prošnjo, da bi se srenji Ricmanje in Boljunc združili — s Trstom. Skliceval da se je na — Poldota Mauronerja!! S pomočjo tega moža da se stvar izvrši že leta 1000. Vse skupaj je seveda neslano iu neizvedljivo, ako pomislimo, da ležiti omenjeni srenji v drugi pokrajini. Čudimo se le, da se je našel kdo v Rie-manjih, ki je šel na limanico. A ker se o tem imenuje ime Mauroner, ni težko pogoditi pomena tega neslanega manevra. Vse skupaj naj bi bilo le nekaka protidemonstraoija proti okoličanom, ki prosijo ločitve od slavnega magistrata tržaškega kakor politične oblasti in zasnutja okrajnega glavarstva. Taka prošnja Riomanjocv naj bi bila nekako spri- I čevalo, kako grozno dobro h« godi okoličanom pod upravo magistratov2, tehtnice, voz in sodčki; v ulici del Pešce št. 5, hišna oprava in Lotiljc; v ulici Barricra Vec-ehia št. 27, krčmarska oprema; v ulici Madminina št. 2, v ulici Moliti a ven to št 20, hišna oprava; Piazz Barriera veeehia št. 1, sukna in špice, v ulici S. Spiridione št. H, hišnoprava. Llovdov parni k »HaliKhnrit;« je prispel danes iz Aleksandrije. Na krovu ima 30 potnikov, med njimi 25 tretjega razi eda. Parnik se nahaja v lazaretu pri Sv. Jerneju. Poni! I osče lije. Onega Antona Cankoliča, o katerem smo poročali svoječasno, da ga je tuk. porotno sodišče obsodilo v smrt radi umora soproge, je cesar pomilostil. Najviše sodišče je spremenilo kazen v dosmrtno ječo, katero odsluži mož v kaznilnici Gradiški. —< Izpred naših sodišč. Dne 20. t. ni. je bil 42letni Fran Pitacco obsojen zaradi goljufije v 6-mesečno ječo, n 321etni Hernard ('. zaradi težke telesne poškodbe v 4-mesečno ječo. istega dne je sodišče rešilo obtožbe Avgusta Curasanto, o katerem smo poročali svoječasno, da so ga zaprli, ker ni mogel plačati svojega dolga v hotelu »Dclormc« v znesku 40 gld. Razprava seje bila odgodila radi nekih poizvedovanj. Dokazalo se je, da je bil Curasanta zadnji čas res v službi pri »Corriere della Sera«, a ne z mesečno plačo 500 lir, ampak samo 100 lir. Kar je pripovedoval o neki dedščini v znesku 5000 gld., je izmišljeno. Ker pa je v tem času sestra obto/.enčeva plačala dotični dolg, so Curasanto. kakor omenjeno, rešili obtožbe. Poziv. Dne 26/3. 00. seje nabralo med Ro-janskimi rodoljubi v Lonjerju 3 H. 54 nč. za družbo sv. Cirila in Metoda; ker ta znesek ni bil objavljen v listu, pozivlje sedotičnik, da denar izroči, kamor je namenjen. »Brivec« je že v tobaka nudi. V teh vročili dneh ni ga boljšega zdravila in hladila, nego ravno Brivec, ako ga čitaš v senci. Opozarjamo Čitatelje na današnji oglas Kmi-dija Mohovič-a z Reke. 0 Levčevem „pravopisu". (Dalje.) Točka 51. — J o ta n'j e, j o t o v a n j c, —je slovanskti čisto prav izraževano po glagolu j o-tati, jotovati; — čemu tore grda spaka »jotacija« ? Oblikovanje ženskih samostavnikov priponoj »acija« je povsem neslovansko in bi ne smeli nikdar rabiti v na sej knjigi besed kakor: germanizacija, italijanizaciju, jotacija, konštatacija, likvidacija, organizacija, škontracija, škrutinacija itd. itd. kajti grozno žalijo slovansko uho — iu drugi Slovani jih tudi nemajo. Ccmu se zatekati k tujcem, ako imamo svoje izraze za onakova pnumja (pojme), izraze boljše in točnejše ? u. pr.: konštatacija je po naše ustanovljenje, dokazanje; likvidacija-raz-histreuje (stanja v trgovtni), izplučcnje (dolgov v trgovini), ugotovljenje (troškov); orga 11 izacij a-urejanj e ; škontracija-proštenje, (preštevanje blagajnice) le v tem pomenu rabijo naši izraz škontracija — scoutrare pa ima še druge pomene); škrutinacija preštenje, štenje glasov. Kedar pa smo prisiljeni zateči se k njim, onda si izposodimo samo koren ali deblo in ohlikujmo ga slovanskim načinom v glagol in samostavnik, n. pr.: Grman — gnua-niti, grmanenje; Talijan — talijaniti, talijanenje ; Lah — lašiti, lašenje; constatare — konštatati, konšta ta nje : organ izzare — organizati, organi zanje; litpiidure — - likvidati, . likvidanje; scoutrare, — škontrati, škoutvanje ; serutinare — škrutinati, škru-tinanje. — O tem, dragi moj, Čitaj v letašnjem »Slov. Svetu« od 31. sušea dopis iz Istre, ondi dr. Trnoplesar - Uudisvoj — pristen Picanae — lepo razpravlja, kako si isterski Hrvat tujke po svoje oblikuje, mi pa njega posnemajmo ne Svalai. I očki 44. iti 7.). — »Tvorno pretek I i deležnik.... trpnopretekli deležnik...« — Kaj je to? Kaj se pravi preteči? Preteči je toliko kakor prehiteti — sorpnssar eorrendo, svalwki nlierholen; ali tudi zajec* loven pt»t preteče, in v tem slučaju j«' preteči tolikor kakor svabski : in die tpiere lauten, t v o r n|o - t r p n n p re t e k I i deležnik je tore : <1 :t s tli ii t i ge 1 e i d e n d e i n die <| u e r e g t! 1 a n t'e n e in i t te I hov t!! — Kar je nekako prav resnično, sa j tako izraževanje slovenskemu jeziku I«' groznoveliko kvar dela!!! Teče voda, olje in vino (poslednja dva še prav gladko), teče tudi škaf, bačva in čutara, ali nikdar ne »'as, — čas, beži, liiti in — mine. Ti pišeš, praviš, slovensko-nisko slovnieo, no povej mi, mili moj, da-li si dosedaj v ruskem jeziku zasledil uže izraženje: čas teče, čas je pretekel...? in rusko moraš Ti prav temeljito znati, saj spisujcs nam o njeni slovnieo! Poglej nekoliko v druge »Slovane, če najdeš takovu nezmisel ? — Ne, ne, dušo moja! le slovenskemu rodu je ona kobna švabska usoda zakleta, da se niti njegovi bolj ši in najboljši sinovi ne inogo otresti groznih švabskili okovij!! Povsem napačno in neslovansko je izraževanje : tekoči mesee, tekoče leto, pretekli teden, preteklo nedeljo, preteklo leto, pretekli deležnik.. . nego prav iu pravilno slovansko je: hiteči mesee, bežeče leto, m i n o I i teden, minolo nedeljo, I a n s k o 1 e t o a 1 i lani, mino 1 i deležnik (ali prav za prav : deležnik ininolega časa). Po tem takem samostavnik »preteklost« nema prav nobenega pomena in bi ga nikdar več rabiti ne smeli; kajti za pomen »prehiteti« sta samostavnika »prehičenje« in »prehite-lost«, za minoli čas pa je je jedino pravilen izraz »minulost« ali tudi »prošlost«. (Pride se.) JAVNA ZAHVALA. PodpiHaiui se iiujtopleje zahvaljuje vele-častitemu g<>sp. duhovniku sv. Ivanskemu za vse dobrote, storjene pokojni naši Mariji Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) IsHil iK). Cesarje ob 4. uri 30 minut zjutraj odpotoval v Heiehstadt na vojaške vaje. Praga 30. Predstoječi prihod cesarja na Češko je listom v povod, da pišejo udanustne pojave, ki — kakor ježe njih stališče — razpravljajo o dogodkih zadnjega časa. Vzlie razliki v presojanju položaja izzvenevajo vsi pojavi v željo, tla hi se narodna nasprotstva vendar enkrat ublažila in da bi nastal mir v deželi. Dllll^l 30. Vojni minister Kricghammcr in minister za deželno hrambo grof AVelsersheimb sta odpotovala v Heiehstadt na velike vaje. Pariz 30. Agencija »Ifavas« je dobila iz Oporta poročilo, da sta se tam primerila dva težka slučaja kuge. Lnildoil 30. »Dailv Telegraph« javlja iz Jo-hanneshurga, tla se čuje, da je zginilo vse upanje do mirnega rešen j a spora mej Anglijo in Trans-vaalom. Reiuies 30. (Pravda Drevfus.) Kakor prva priča je bil zaslišan Kari Maver. Isti je izjavil, da so ga njega poizvedovanja dovela tlo uverjenja, tla je borderč iz Esterhazvjeve roke. Pariz 30. V ulici Rue Chnbrol je bil pt> noči popoln mir. Nekateri tovariši Guerina so šli }>o noči na treho, kamor je proti 4. uri zjutraj r estuje: Vrednostne papirje: po 2"°/„ proti o dnevni odpovedi .tli n i.> i - h 9 i| ■» n 'i •i 3 /.°;0 4 mesečni < o , n I! JlV/n " 1 letni . I Napoleone: po 2 °'„ proti 20 dnevni odpovedi •ji/ .ni !1 " /a lo >' ^ ' "1 SI 5i8/4°/0 d mesečni , 3 °'o „ « „ Tako obrestovan je pisem o uplačilili velja od 26. oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 2a/4"/0 do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo preti opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posclmi uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero »i bodi uradnih tir. Sprejema za svoje eonto - correntiste, in kase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. o) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. ----- '«11 Tržaška posojilnica io hranilnica legistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Franceaco it. 2, II. n. (Slovanska t italnica). Hranilne ulove se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek ud hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po oV',%, na menjico po (5°/0, na zastave po 5 l't"/0. ('radne ure soj od 9—12 dopoludue in od iJ—4 popoludiie; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopolnilne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 — 12 dopoludne in vsaki četrtek od tf—i po-poludne. Poštno hranilnični račun 816.004. # •a-------------------------- A S \ I > I I > OGLAS. b. 1888. in 18H4. izšel je v dubrovniskem „Slovincti" 1. in 11. del „Objavljenja", daljša pesem psevdonima Mi-livoja Strah in iča in sicer v cirilici. Kako je ta pesem tedaj zanimala čitatelje, ni treba tu ponavljati. Uzor je pesmi Dantejeva Božanstvena komedija, premenjena za nase odnošaje; Dante sani namreč spremlja pesnika po večnosti v I. in II. delu, a v III. vodi ga vila. I tehnika pesni je po Danteju v tercinah, a stih je naroden deseterec. V vsakem delu je prilično 4000 stihov, a vseh treh preko 12.000. Pesem se bavi z višjega pogleda in objektivno z zgodovino, prejšnjo in sedanjo, južnoslovanskega naroda, sestavljenega i/, štirih plemen, to je Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov. V vsakem delu je pristop, uvod (1. noč) in še 7 noči. Torej pristop in H noči. V I. delu se razpravljajo smrtni grehi in grešniki; v II. manjši pregreški in hibe, v III. pa blaženstva in krepoHti z ogledniki.'Omenjene onebe v pesni niso iz davne dobe, nego iz vseli časov, mej njimi so tudi še živeče, ali pesnik jih szečava v večnosti, kjer so že postale sence. Odkar je prvikrat izšel I. in II. del „Objavljenja" v ,,Slovincu" minulo je nekaj let. Zdaj je pesem popolnjena s III. delom, a I. in II. del sta precej predelana, ker se je marsikaj izpustilo ali pristavilo, popravilo iu opililo in je že zrelo, da se prijavi. Tako se bode ugodilo mnogim prijateljem knjige, ki so jo že zdavno želeli. Podpisani je prevzel tlelo od pisatelja samega in ga hoče v latinici dati med svet , za trdno se torej nadeja, da bo čitajoči svet podpiral to redko pojavo. Na Reki, avgusta mcneca 1 *'.»•>. S popolnim spoštovanjem Tiskarski in tipografijski zavod Emidija Mohoviča založitelja.