/
Ste v. 341,__
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. FrsnčiSka AsiSkcga it 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se po5ilj«jo urednlStvii Usta. Nefrankirana pl«ni se ne
sDrejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godioa. Lastnik konsoreij lista ,Edinost*. - Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane -druge 2 omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Francka A saškega St. 20. Telefon uredništva in uprave štev- 11^57.
Naročnina znaša: Za celo leto....... K
Za po! leta ................ •
ti tri mesece..........• ••••• »
za nedeljsko Itdajo za celo Ido....... 5.20
za po! leta................
V Trsta, v <«trtek 9.
•m IMS.
___Letnik XI.
Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se račttnafo na milimetre v Sirokostl ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm no 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanico, oglasi denarnih zavodov .......T . . . . . mm po 20 ^la.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta .*......: ... . 1 —
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinost:•. Narobila« tai reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno I«
upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trsta Uprava In inseratnl oddelek se nahajata v ulid Sv. FranSIlfr« Asiikega S. 20. — Poštnohranilničnl račun «. 84I.fi"
Pregled najnovejših dogodkov.
Italijanska fronta. — živahnejši topovski boji na soški fronti. Novi napadi italijanskih mas na severni del doberdobske planote po trenotnem uspehu krvavo za-vrnjeni. Italijanske torpedovke bombar-t- rale Seslian. Pred Valono potopil eden naših podvodnikov neko italijansko maloj križarko.
S>b~ko boiišče. — Uspešni napadi naših čet severno Beran. V Peči uplenjenih ni tonov, 160 municijskih vozov in 40 avtomobilov. Arnavti se udeležujejo bojev rr i ostankom srbske armade. Bolgari zasledujejo umikajoče se Francoze in Srbe. i)ebra v bolgarskih rokah.
^»isko boiišče. — Severovzhodno Car-torii^ka pregnani močni ruski poizvedovalni oddelki. Pri Hindenburgovi armadni skupini odbiti posamezni slabejši ruski napadi.
Zapadno bojišče. — Pri Souainu zavzeli Nemci .^>0 m francoske postojanke na višini 193. Francoski rušilec torpedovk Branlebas« zadel na mino in se potopil.
Razno. — Mirovna debata v ogrskem i arlainentu. Govora Tisze in Andrassyja. Zadnja nota entente Grški vsebuje 'ago za sporazum z Grško.___
DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se razglaša: 8. decembra 1915, opoldne.
Italijansko bojišče. — Topov-sSi boj na soški fronti je bil včeraj živahnejši kot zadnje dni. Popoldne je sovražnik napadel severni del doberdobske plahte. Vrh sv. Mihela je italijanska pehota naskočila v gostih masah. Na severnem pobočju hriba se ji je posrečilo vdreti v del naše fronte. Naše čete so s protinapadi v srditem boju moža proti možu zopet popolnoma pridobile svoje jarke. V ostalem so bili sovražni napadi odbiti z ognjem ob težkih italijanskih izgubah. Tudi v šmartinskem odseku se je izjalovilo • eč o\ ražsnh naskokov. Zvečer je več italijanskih torpedovk obstreljevalo Sesljan. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fini.
tniijiiiisKti krize K i potopljena.
DUNAJ, 8. (KorJ Uradno se razglaša: i. decembra 1915. — Eden naših pod vodnikov je 5. decembra dopoldne pred Valono potopil italijansko malo križarko z
dvema dimnikoma.
Mornariško poveljništvo.
V Golici M zemlje.
fz vojnega tiskovnega siana se poroča f>. t. m.: V Gorici, ki je štela prej okoli 30 tisoč prebivalcev, jih je ostalo samo še nekaj sto. Kdor prihaja vGorico sedaj, dozu.ia .ciiivo presenečenje: Gorice nad zemljo ni več. Počasi se vračajo prejšnji i rebivalci. Danzadnein padajo iznova gra-iaic v mesto, in veitdar se danzadnem vračajo iznova ljudje v mesto. Toda to niso več prebivalci prejšnje Gorice nad /cii-ij , ai.i c-i; m) ustanovili novo Gorico: Gorico pod zemljo.
Mesto ima zopet kakili 3000 prebivalcev, toda novi Goričani ne stanujejo več v hišah, temveč v kleteh. Žive v katakombah., kakor prvi kristjani v Rimu. Kakor je te rjovenje divjih zveri v areni budilo iz spanja, tako prebuja danes Goriča-ne tuljenje granat. Kakor prvi kristjani, priradajo tudi oni k tistim, ki trpe muke in težave. V Gorici žive sedaj posli, hišniki, težaki in branjevci. Tudi njihovo življenje je tako. kakor je bilo ono prvih kristjanov. Ginljiv. primitiven komunizem jih združuje vse.
Ljudje se danes v Gorici skrivajo po kleteh. Le tupatam je videti na ulici žensko, ki nese domov živila. Toda ne samo posamezni meščani, temveč tudi vsa oficijelna Gorica je zakopana rw>d zemlio. Vsa mestna uprava se je umeknila v kleti. — Tamkaj u rac! u je cela vrsta oblasti. Stopimo v tak urad: pisalna miza in! slamnati stol je vsa oprava. To je finančno ravnateljstvo. V kotu leži še slamnica, postelja finančnega ravnatelja. V prostoru takoj zraven je predsedništvo. Miza, naslanjač, omivalnik, zofa. telefonski aparat, vse v prostoru, ki je dolg dva metra in ši-ok ravno toliko.
Desno odtod v drugi kleti druga miza. zdravstveni oddelek. Tu uradujeta mestni višji zdravnik in pa mestni šolski nadzornik. Nadaljna miza: stavbeni urad in urad za ljudsko štetje. Potem pa velik zaklad: pisalni stroj in za njim edina gospodična podzemske oblasti. V nadaljnih kletnih prostorih ie nastanjena ekspedicija. mestno knjigovodstvo, blagajna in kuhinja. Saj je vendar umljivo samo po sebi, da nf.ru iineii dobro organizirana mestna uprava svojo lastno kuhinjo. Gospodje uradniki jedo in spe tu. Zato spada k inventarju vsakega urada tudi po ena slamnica.
Tako se je Gorica zakopala pod zemljo; toda prav hitro je našlo to življenje v kleteh tudi svoj posebni humor. Na vpra-
šanje, kje je neki urad. je odgovoril uradnik: »Pogorel ie. Toda žalibog smo mogli ogenj pogasiti prav hitro. Več nepotrebnih aktov smo mogli srečno rešiti«.
Italijani še nadalje neprestano obstreljujejo Gorico. Vsako noč pade še po več sto granat v mesto. Mesto šteje kakih 2500 hiš in zadete so vse; kakih 1500 hiš je težko poškodovanih. Cerkve ni niti ene, ki bi je ne bile zadele granate z vso silo. Od dvajsetih sob poslopja okrajnega glavarstva je mogoče uporabljati samo dve. Niti eno okensko steklo ni ostalo celo v vsem mestu. Povsod leže po cestah kupi razvalin.
Odkar so Italijani razstrelili mestno plinarno, je mesto brez luči. V času, kar smo bili v mestu, je bilo še razmeroma mirno. Padle so v tem času samo štiri granate. 30.5 centimetrska granata je udarila pred neko kavarno. Na ulici se je takoj pokazala velika luknja v vsej širokosti ulice. Že dolgo časa zaprta kavarna je naenkrat oživela. Vsled zračnega pritiska je začel biljard plesati, palice so skočile s stene in kroglje so začele tolči druga ob drugo, kot da bi se bili nevidni duhovi spravili igrat karambol. Iz omar so zleteli kozarci in čaše in žlice so začele rožljati.
Dve ulici dalje je težka granata ubila par ljudi. Kri je tekla po cesti. V mlaki je ležal gumb, vse, kar je ostalo od človeka. Dež sedaj spira krvavi sled.
V Gorici so Italijani prve dni s svojim obstreljevanjem usmrtili okoli 200 ljudi, težko ranili jih pa več sto. Ubijajo civilne osebe. Zato pa zadevajo njihove vojake zunaj ob predmostju največje izgube. \ okrožju goriškega predmostja so osredo-točuje boj v raznih središčih. Najprej je bil Sabotin cilj sovražnikov. Naš bočni ogenj pa jih je prisilil, da so opustili tu svoje predorne poizkuse. Potem so se cele tedne trudili, da bi vzeli Podgoro. Toda tudi tu niso mogli predreti. Sedal je Oslav-je vozlišče bojev. Iz Števerjana obsipajo s topovskim ognjem naše postojanke na tej točki. Med kopama 172 in 188 so vdrli Italijani. Med cerkvijo in cesto se jim je tudi posrečilo vdreti v naše postojanke. Naši protinapadi so jih pregnali zopet po-
(K>li)onia.
Za te boje se je uveljavil že skoraj nekak splošen vzorec. Najprej napadajo Italijani
in zasedejo kos našega jarka. Nato prihaja naš nočni protinapad in zjutraj je jarek zopet v naših rokah. Italijani imajo v teh bojih vedno večkratno premoč na svoji strani. Toda goriško predmostje se ne o-maja niti za trenutek._
Srbsko W t
DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se razglaša: 8. decembra 1915, opoldne.
! U g v/houu	. š č e. — Naši
napadi proti čmogorsK oostoiankam sevamo Beran so uspešni. Na več mestih smo z naskokom vzeli sovražno Črto. Peć
je očišćenu s	rsiu5»c »eie s>o za-
jele M) topov, *60 municijskih voz, 40 avtomobilov. 12 prevoznih poljskih nekaren, nekaj tisoč pušek in veliko drugega voj-
:iei>a orodja. Število sovražnikov, ki jih je včeraj ujela ar:nnda generala H ^ sa, preseda zopet 2000 mož. Arnavti se
povsod udeležujejo napadov na osian .e srbske armade.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BERLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan. 8. decembra 1915.
Pri Peči je bilo uplenjenih 80 topov in mnofio vojnega orodja. Včeraj je bilo privedenih 2.000 ujetnikov.
Vrhovno armadno vodstvo.
SOFIJA, 7. (Ag. Tel. Eulg.) Uradno poročilo o operacijah 4. t. m. pravi: Začetkom novembra se nam je posrečilo vreči rrancoze čez črto Krivolak—Vardar— Crna. Naš namen je bil, da obkolimo francoske boke. Ko so Francozi spoznali nevarni položaj, so se sklenili takoj umekni-ti, da uidejo preteči katastrofi. Naše čete so na vsej fronti prešle v ofenzivo in so 'asedie danes črto Krivolak—Negotin— Kavadar. Sovražnik se je umeknil z veliko hitrico. V Bitolju je vse prebivalstvo navdušeno pozdravljalo naše čete. Proti Ohridi in Dibri korakajoče kolone se bM-žajo svojim ciljem. Na srbsko- črnogorski fronti zapadno Prizrena smo zasedli mesto Djakovo.
Uradno poročilo o operacijah 5. decembra: Zasledovanje umikajočih se Francozov se nadaljuje na obeh bregovih Vardar-ja. Proti Resni prodirajoča kolona je po srditem boju potolkla Srbe na Bigla planini in zavzela mesto Resno. Proti Dibrl prodirajoča kolona je po krvavem boju vi gla Srbe nazaj in vzela Dibro, odkoder se je ptičelo zasledovanje proti Strugi. Na srbsho-črnogorski fronti je bilo pri Dja-kovi videti ogromne množine vojnega materijala.
Uradno poročilo o operacijah 6. decembra: Zasledovanje Francozov se nadaljuje nevzdržljivo. Proti Ohridi prodirajoča kolona je dosegla črto Certia voda—Peso-can (?) — Velmpi (? morda Veličani), 15 kilometrov severno Ohridskega jezera. V Bitolju smo zajeli zaloge vojnega materijala, vojaške obleke, dalje avtomobila
in drug materijal, v Dibri puške, patrone in smodnik ter ujeli 750 mož. V Dibri smo naleteli na taborišče avstro - ogrskih vojnih ujetnikov, ki že 10 dni niso dobili kruha. 80 jih ie polumrtvih. Ukrenilo se je takoj, da se jim Je podala zdravniška pomoč in hrana.
SOFI I A, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: Zasledovanje Francozov ob obeh straneh Vardarja se nadaljuje. Zasedli smo železniško postajo Demirkaou. Naše čete stoje 12 km vzhodno Demirkapa. Južno Strumice operirajoce čete so prodrle južno Kosturlna ter napajajo Francoze in Angleže na vsej fronti. Ujeli smo 114 Angležev ter uplenili dva topa, dva municijs-ka voza in eno strojno puško. Boji so srditi. — Mesto Ohrida je zasedeno. Na srbsko - črnogorski meji se nadaljuje zbiranje velikanskega plena. Pri Djakovu je bilo uplenjenih 18 topov. 100 municijskih voz itd.
SOFIJA, 7. (Kdr.) Zavzetje Bitolja je izzvalo med prebivalstvom navdušeno radost. Velik izprevod se je pomikal do kraljeve palače* do ministrskih poslopij, poslaništev zavezniških držav. Ministrski predsednik Radoslavov je imel na množico nagovor, v katerem je naglašal, da zavzetje Bitolja pomenja važno etapo v eri proč vi tanja, ki začenja za Bolgarsko. Za-orili so klici ujedinjeni Bolgarski in zavezni kom. Pri manifestacijah pred nemškim in avstro - ogrskim poslaništvom je izražalo več govornikov hvaležnost na sodelovanju zaveznih velesil za končno osvobojenje Makedonije. Sledili so navdušeni hura-klici na cesarja Frana Josipa, cesarja Viljema in sultana in na zavezniške armade.
ATENE, 7. (Kor.) Agence Havas javlja: Akcija Bolgarov, da bi napravili most preko Crne, se je izjalovila. Mraz in ne-porabne ceste so ovirali srbsko umikanje v Albanijo, kjer je koncentriranih 100.000 Srbov in 20.000 beguncev.
Grtta - fetverezveza.
ATENE, 6. (Kor.) Agence Havas javlja: Zadnja nota zastopnikov četverozveznih držav Grški vsebuje podlago za sporazum z Grško. Nota predlaga, da naj se odpo-Šljeta v Solun grški viijaški odsek iti odsek zaveznikov, ki naj se pogajata potem na licu mesta.
AMSTERDAM, 7. (Kor.) Glasom nekega tukajšnjega lista je imel sotrudnik lista »Times« v Atenah razgovor s kraljem Konstantinom. Kralj je izjavil, da si hoče Grška ravnokar zaceliti rane po dveh vojnah. On hoče na vsak način preprečiti, da bi Grška delila bedo evropske vojne. Poslal bi v boj svoje čete le tedaj, če bi bil ogrožen obstoj države. On je vedno zagotavljal, da Grška ne kuje nikakih načrtov proti ententi; kljub temu se je postopalo osebno ž njim slabo. Položaj Grške ne dopušča rizika. Balkanska politika zaveznikov ni bila jasno opisana. Ce bi se Grška pridružila ententi in ta potem ne bi nastopala dovolj krepko ali pa bi se umaknila, potem bi doletela Grško usoda Beigije. Kralj je izjavil dalie, da je Grška vsled svoje dobrohotnosti do entente pravzaprav že opustila nevtralnost in se izpostavila možnosti, da nastopijo centralne države z enakimi zahtevami kakor en-tenta. Grško - srbska pogodba da je veljavna le v tem slučaju, če bi bila ena obeh držav napadena od Bolgarske. V sedanjih okoliščinah bi pomoč Grške Srbiji tako malo zalegla, pač pa bi bili potem opustošeni dve državi. Kralj je poudarjal, da ni nobene pogodbe med Grško in Bolgarsko. Zaveznikom se ni bati Grške, vendar pa se ta ne more vezati, dokler ne pozna programa entente. Vendar pa Grška pod nobenim pogojem ne opusti nevtralnosti.
LUHANO, 8. (Kor.) Italijanski listi poročajo iz Aten, da so zastopniki grškega generalnega štaba odpotovali v Solun, da s francosko - angleškim generalnim štabom razpravljalo o podrobnostih njegovih zahtev v svrho njihove ugodne rešitve.
Z sM'Ko-rukegu toJKfn.
DUNAJ, 8. (Kor.) Uradno se razglaša: 8. decembra 1915. opoldne.
Rusko bojišče. — Severovzhodno Czartorijskega je avstrijsko domobranstvo pregnalo močne ruske poizvedovalne oddelke. Drugače nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Z nsifiško-nskesii tojitia.
BFRLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan. 8. deccmbra 1915.
Na fronti Hindenburgove armadne skupine so bili posamezni napadi slabejših ruskih sil odblfi.
Vrhovno armadno vodstvo.
Car na fronti.
CARSKOJE SELO, 7. (Kor.) Car se je podal s prestolonaslednikom na fronto.
Nemški državni zbor.
BERLIN. 8. (Kor.) VVolffov urad poroča: Glasom zanesljivih vesti je bil v državnem zboru vložen drugi dodatek k
državnemu proračunu za računsko leto 1915, ki vsebuje kredit v znesku 10 milijard kron.
Z zapolnim Bojlita.
BERLIN, 8. (Kot.) Veliki glavni stan, 8. decembra 1915.
Poizkusi sovražnika, da bi nam iztrgal uspeh pri Auberive. so se izjalovili. Raz-ven ujetih smo uplenili tamkaj tri strojne puške. Severovzhodno Souainu smo iztrgali Francozom postojanko na višini 193 v razsežnosti približno 500 m. Ujeli smo 1 oficirja in 120 mož in uplenili dve strojni puški.
Vrhovno armadno vodstvo.
Francoska ladja zadela na mino.
BEROLIN, 8. (Kor.) \Volffova pisarna javlja: Francoski rušilec torpedov »Bran-lebas« (340 ton) je zadel ponoči na mino in se je potopil, kakor je razvidno iz poročila »Tempsa« od 3. decembra o razpravi pred vojnim sodiščem proti poveljniku. Cas in kraj nista navedena. Soditi je, da se je ladja potopila v kanalu ob flandrijs-kem obrežju.
Nov vojni svet v francoskem velikem glavnem stanu.
PARIZ, 8. (Kor.) Včeraj dopoldne se je vršil v velikem glavnem stanu francoskega vrhovnega poveljnika Joffra nov vojni svet, ki so se ga udeležili: ruski general Vilinski, angleška generala Murry in French, italijanski general Porro, šef belgijskega generalnega štaba, srbski polkovnik Štefanovič in zastopnik japonske armade.	_
Angleška spodnja zbornica.
LONDON, 7. (Kor.) Na vprašanje glede angleško - danskega dogovora je lord Robert Cecil odgovoril, da mu je zelo žal, da vsled nepremagljivih političnih vzrokov ni jnogel dogovora predložiti zbornici. Pove lahko le, da temelji pogodba na principu, da se bo delala uspešna razlika med dobromislečo trgovino nevtralnih in sovražno prekmorsko trgovino. Dogovor odgovarja politiki preprečevanja uvoza, ki ga potrebuje Nemčija za nadaljevanje vojne. zraKfauni Kancelar Mac Kenna je naznanil, da so znašale zlate rezerve bank, vštevši angleško banko, dne 3. junija 110 milijonov funtov. Ministrski predsednik Asquith je odklonil pojasnila o rezultatu Kitchenerjevega potovanja.
S turških bojišč,
Boji v Perziji.
CARIGRAD. 8. (Kor.) Glasom brzojavke iz Bagdada so vojaki pod turškim poveljstvom uplenili med Kermandžo in Širino v Perziji tri strojne puške ter ujeli 300 kozakov pod poveljstvom enega častnika.
Ogrsko poslanska zbornica.
Znamenite izjave o vojnem položaju,
o balkanskem problemu in o vprašanju sklepa miru.
BUDIMPEŠTA, 8. (Kor.) Poslanska zbornica je začela danes z razpravo o i-demnitetni predlogi. Ko je poročevalec Hegediis podrobno pojasnil predlog, je izjavil grof Mihael Karolyi, da je vojni uspeh sijajen in vzoren. Sedaj gre za vprašanje miru. Današnja vojna karta dokazuje, da ne gre za slabost, ampak za zaupanje do samega sebe in ozire na hu-maniteto in kuituro, ako vsak kulturen človek želi, da se krvave sovražnosti u-stavijo. Govornik je predložil končno predlog, r.aj se ustvari demokratična volilna pravica. To ne gre, da bi se možem, ki že 16 mesecev vrše nadčloveško delo. odrekala volilna pravica. Mihalyi (Ron je izjavil, da so Romuni z vnanio polu. nezadovoljni, vendar hočejo za časa vojne tudi nadalje opuščati vsako politično delovanje. Grof Andrassv je izvajal, koliko smo v tej vojni storili skupno z zavezniki, kar je brez primere v vojni zgodovini vseh časov. Naglašal je odpor proti Italiji, iinponujoče uspehe na Balkanu. Izrazil je nado, da se ententi ne posreči, prisiliti grški narod v vojno. Dosegli smo — je rekel govornik — vse, kar je potrebno za dober mir. 2al pa, da ne vidi pri sovražnikih namena za sklep miru in je torej n-verjen, da se mora boj nadaljevati. Govornik želi iz "lobine srca miru, ali ravno ta želja sili v nadaljevanje boja do skrajnosti. Govoreč o notranje - političnem položaju pritrja govornik drage volje reformi volilne pravice. Kritiziral je na to postopanje cenzure, se zavzel za svobodo kritike ter je končno izjavil, da se noče baviti z vprašanji bodočnosti, mora pa reči že danes, da bi bila kardinalna pogreška, ako bi se Poljska povrnila Rusiji. Štetan Rakovsky se je glede vprašanja miru pridružil nazoru Karolyi-ja. Na to je srdito napadel velike banke posebno radi postopanja pri kupovanju sladkorja in zalog maščob. Predložil je končno sklepni predlog, naj vlada dovoli volilno pravico domov povrnivšim se vojakom od 22. leta dalje. — Ministrski predsednik grof Tisza se Je izjavil proti predlogu Rakovskega in le odločno protestiral proti temu, da
se v zvezi z organizacijo, ustanovljeno v svrho nabavljanja živil, govori o nekem nelegitimnem dogovoru. Vlada je odločena za neizprosno strogost proti vsaki zlorabi. Nato se je bavil ministrski predsednik z opazkami proti cenzuri in je rekel, da njegovo mnenje je. naj se dopušča vsaka kritika, izvzeruši militarične stvari, za katere so militarični faktorji edino kompetentni. Na drugi strani pa treba za-branjati vsako hujskanje k sovraštvu proti posamičnim razredom ali oblastim, ker bf sicer sovražniki govorili, da pri nas celo med vojno vladajo anarhistične razmere. Na to je ministrski predsednik pov-darjal velike zmage v Gaiiciji, junaško držanje prve obrambne linije proti Italiji in veliki uspeh srbske vojne. Po pri-druženju Bolgarske se je razmerje med silami bistveno izpremenilo in je dana varna podlaga za trajno rešitev balkanskega problema. Pridruženje Bolgarske centralnima vlastima tvori jamstvo za stabilnost in more tudi pri drugih balkanskih državah vzbuditi čustvo pomirjenja, kajti ta kombinacija ne vsebuje nikakega ogroževanja katerekoli balkanske države. Vedenja Grške pričakujemo z zaupanjem. Nudi nam že sedaj dragoceno perspektivo za bodočnost. Razumemo težavni položaj Grške, ali moramo razvoj stvari navesti v smer, da bo mogla Grška zavzemati pristojno jej pozicijo. Romunska more mirno sprejeti pridruženje Bolgarske centralnima vlastima. Romunska more kot svobodna država sama odločiti, kako naj varuje svoje interese, ali naš nazor je, da nje prav umevani interes in-volvira interesno skupnost v nami. Naj se že Romunska odloči tako ali tako, ne bo odločilno vplivalo na usodo monarhije. Uverjeni smo, da je Romunska po naravi zvezana z nami. Ali bo izvajala konse-kvence iz tega, to je odvisno od nje same. Ministrski predsednik ie odločno protestiral proti pertidnemu obrekovanju v glasilih entente, češ, da je monarhija želela vojne. Kar je rekel grof Andrassy o miru. je pravilno. Kljub temu pa obžaluje ministrski predsednik, da je izrekel to, ker bo časopisje entente pisalo, da je o-grska poslanska zbornica izrecno nasto-Di'a za mir. a bo molčalo o tem, da smatra Andrassy nadaljevanje vojne kot potrebno, dokler tndi sovražniki ne zažele miru. Objektivni predpogoji za sklep miru so dani, ne pa subjektivni. Razglasiti moramo, da ga ni na (igrskem človeka, ki bi hotel skleniti mir poprej, dokler ne boste zagotovljeni naša varnost in naša bodočnost. (Živahna polivala v vsej zbornici.) Kdaj se sklene mir, je odvisno !e od sovražnikov. Čim več zmag izvojujcino, čim večjih žrtev doprinesemo, tem težji bodo pogoji za naše sovražnike. (Živahna pohvala.) Po kratkih odgovorih Karolyi-ja in Andrassyja in po prcčitanjti vloženih interpelacij je bila seja zaključena. Prihodnja seja v četrtek.
Papež za mir.
OUNAJ, 8. (Kor.) V včerajšnjem tajnem konzistoriju je imel papež nagovor, v katerem ie opozarjal na brezuspešnost dosedanjih prizadevanj za sklep miru. Naglašal ie. da se po svoji apostolski službi čuti zopet siljen opozoriti na edino sredstvo, ki more kmalu dovesti do pogašenja silnega požaria in pripraviti od vsega človeštva goreče zaželjeni, /ajen in pravičen mir. Ta pot obstoji v tem, da se v neposredni ali posredni izmenjavi mnenj jasno predlože zahteve vsakogar, izklju-čivši krivične in nemožne zahteve, even-luelno z dopustnimi kompenzacijami in dogovori. Seveda je potrebno, da tako eden kakor dTngi del vojskujočih v nekaterih točkah odneha in se odreče marsikakc koristi. Vsakdo naj kaj privoli, tudi če to| zahteva črtev, da ne bo pred Bogom in ljudmi nosil ogromne odgovornosti na nadaljevanju brezprimernega klanja, ki bi moglo ob nadaljnem trajanju postati za Evropo v začetek padanja s tiste stopnje uspešne kulture, do katere je krščanska vera povzdignila Fv'r' Papež je govoril potem o škodah. • ^ tega evropskega konflikta nastajajo za katoliško cerkev in sveto Stolico. Pripomnil je med drugim, da so biii nekateri pri sv. Stolici akreditirani veleposlaniki in poslaniki prisiljeni k odhodu, da varujejo svoje osebne in svojega urada predpravice. To pomenja za sv. Stolico krčenje posebne in prirojene pravice in manjšanje potrebne garancije, kratenje rednega in primernega sredstva za razpravljanje svojih stvari z vnanjimi
državami. _
Br.van za mir.
LONDON, 8. (Kor.) »Times javljajo iz Washingtona: Br.van objavlja manifest, s katerim se \Vilson poživlja, naj začne takoj s posredovanjem med vojskujočimi.
Ameriški kongres.
\VASHINGTON, 7. (Kor.) Poslanica predsednika Wilsona kongresu se izraža v ostrih besedah proti komplotom v Združenih državah. \ViIson sicer ni obdolžil Nemčije, da je direktno odgovorna za to, vendar pa je v splošnih izrazih namigaval na to~ Nato izjavlja, da ne misli, da obstoia
Sfraff fl.
.EDINOST* Stev. 341.
V Trstu, dne 9. decembra 1915.
kaka neposredna nevarnost za o^noša?e napram dragim državam. Izraža obžalovanje. da so državljani, rojeni v drugih državah, a potem naturalizirani v Ameriki, spraviti v slab glas avtoriteto in dobro ime vlade m skušali uničiti ameriško Industrijo. Predsednik zahteva od kongresa ustvaritev zakonov, ki bodo nudili dovoljno garancijo proti temu zlu. Predsednik razlaga nato nevtralitetno politiko Združenih držav in pravi, da mora ostati uničujoča vojna omejena. Del velike gospodarske družine naj vzdržuje mirovni protest že v svrho preprečenia splošnega gospodarskega poloma. Predsednik se peca nato z monroedoktrino in s panamcri-kanizmom in poudarja, da Amerika ne misli vzdrževati nobene stalne armade raz-ven v obsegu, ki ga zahtevajo potrebe mirovnih in vojnih časov. VVilson naglasa dalje potrebo zadosti velike trgovinske mornarice in zaključuje po razpravljanju o oborožnih načrtih in povečanju armade fn brodovja sledeče: Vsa ameriška hemisfera mora vživati enako neodvisnost in samostojnost, ako noče, da zagazi v zmešnjave evropskih zadev..
Potres.
PARIZ, 8. (Kor.) r-Information javlja iz Rima: Več krajev v Datciju je dne 5. decembra zadel močan potres._
napram Romunski in Grški postavlja na to stališče! čakati mirno in z zaupanjem!
Glede Romunske moremo zabeležiti, da se vedno bolj množe glasovi, da se hoče z oboroženo silo upreti vsakemu poizkusu kršenja nje nevtralnosti. Več tudi ne zahtevati centralni vlasti. In da ti glasovi niso brez podlage, za to govori tehtna okolnost. Car je bil v Besarabiji. Menda ni prišel samo pogledat, koliko je na uri. Ogledal si je čete, namenjene proti Bolgarski preko Dobrudže, torej romunskega ozemlja. Zakaj ne marširajo. Gotovo bi bile že meinotoma, da ni Romunska -— na potu!!
Ustvarimo narodno falango!
Diskusija o akciii za koncentracijo čeških strank ohranja svoj obseg in se celo širi tudi v nečeške publikacije. Tako se bavi korespondenca - Zentrum . v daljšem članku z akcijo za ustvaritev češke na-
prave bagatele pred vprašanjem narodne bodočnosti, potem ne govorimo nikar več o svoji ljubezni do naroda!
Položaj.
8, decembra.
Včeraj je imel ogrski parlament svoj veliki dan: oglasil se je k besedi o vojnem položaju in o problemih, ki jih ima rešiti ta vojna, ter so govorniki izmenjavali misli o sklepu miru. Trije govorniki, grof Ka-roIyi, grof Andrassv in Rakovski so izrazili želio, da bi prišlo do miru, ker da nam naši vojni uspehi omogočajo to, seveda do poštenega in dobrega miru, ki da monarhiji jamstvo za traino varnost in samostojnost. Veliki cilj da smo dosegli in sedaj nai pridejo do veljave oziri na humaniteto in kulturo. Če pa ne bo pri sovražnikih dispozicije za tak mir, naj se boj nadaljuje do skrajnosti. V tej smeri so se gibala izvajanja rečenih treh ogrskih parlamentarcev. Ministrski predsednik je reagiral na ta izvajanja, ki jim je sicer priznaval pravilnost, a jih je vendar obžaloval, ker bi jim sovražnik mogel podtikati namene, ki jih nimajo.
Glas ogrskega parlamenta glasi torej: za časten in dober mir, in če ta ni možen, za nadaljevanje boja. Znamenitih izjav je podal ogrski ministrski predsednik glede Romunske in Grške. Posneniliemo iz njih najprej, da v teh dveh balkanskih državah še ni padla zadnja beseda, a potem pričakovanje ministrskega predsednika, da Romunska in Grška v pravem iz-poznavanju svojega lastnega velikega interesa ne boste hoteli križati poti centralnih vlasti. A če bi — je povdaril grof Tisza — tudi to ne Ido vplivalo na usodo monarhije. Te enuncijacije v ogrskem parlamentu kažejo torej na željo po miru in na samosvesten pogum za nadaljevanje boja!
Donite vesti.
General Boroević častni občan Ajdovščine. Občinski zastop trga Ajdovščine je v svoji slavnostni seji dne 2. decembra 1.1915 imenoval ekscelenco generala pehote, gosp. Svetozarja Boroeviča de Bojna, kot hrabrega vojskovodjo in branitelja domovine, za svojega častnega občana.
Novoletno oproščenje na korist fondu za vdove In sirote avstrijskih vojakov. Temeljna misel najnovejše akcije fonda za vdove in sirote avstrijskih vojakov je, da se izpremeni neplodna uljudnost v plodovito delo ljubezni. V zadnjih letih se je že ponovno poizkušalo odpraviti novoletne Čestitke, ki so za javnost vsled ž njimi zvezanih izdatkov znatno breme. Vendar pa vsa tozadevna prizadevanja kljub toplemu
češki socijalni demokratje in da je klub njihovih poslancev »posebno manifestan-tno naglašal solidarnost z meščanskimi frakcijami v skupno-narodnih stvareh.
Glasilo čeških konservativcev pa je prijavilo tudi češko plemstvo kot kombatan-ta, tako, da se !e narodna fronta prvikrat seda} sklenila od čela desnice do skrajnega levega krila. Potem se razsežno bavi z vprašanjem praktične izvedbe te vsena-rodne organizacije v- skupno-narodnih stvareh. — A danes moremo zabeležiti tudi pojav iz krogov, ki stoje vladi prav blizu. Oglasil se jc tudi »Fremdenblatt«, ki mu pripisujejo značaj poluoficijoznosti, ker dobiva inspiracije iz vladnih krogov, oziroma, ki dobro pozna intencije teh krogov. To daje izjavam tega lista važnost. Piše med drugim: »Duša novih čeških stremljenj po koncentraciji je voditelj čeških agrarcev Švehla, ki je skupno z dr.om Fiedlerjem (Mladočehom in bivšim ministrom) in dr.om Šmeralom (socijalnim demokratom) že na Dunaju začel z razgovori o preustrojitvi češkega strankarska na podlagi nove orijentacije. Kako bo sestavljen novi program, se seveda ne more reči. Le toliko je jasno razvidno iz do-
protipomisleki. Vendar pa obstoja pot, da se zadosti temu običaju, seveda v moderni in istočasno dostojnejši in koristnejši obliki. Mesto aeštevila razglednic, pisem in brzojavk z običajnimi nagovori, naj odpošlje vsakdo raje majhen znesek — nekako oprostilno pristojbino — c. k r. fondu za vdove in sirote avstrijskih vojakov. Objava njegovega imena v časopisu bi poučil« vse one, ki so bili navajeni dosedaj na čestitke darovatelja, na kako plemenit način je mislil nanje ob pri-četku novega leta. — C. k r. fond za vdove in sirote avstrijskih vojakov (Der k. k. Čsterr. Militar- Witwen-und Waisenfond, Dunaj, L, Schwarzenberg-platz Štev. 1, v c. kr. vojaškem kazinu) prosi torej za pošiljanje takih darov v znesku 5 K in bo skrbel za objavo. Akcijo so pozdravile in priporočile ne samo vse cesarske oblasti, na čelu jim vsi člani avstrijske vlade, ampak so se tudi številne odlične osebnosti zavezale, da hočejo svoje družabne obveznosti, v kolikor se nanašajo na pošiljanje čestitk, odkupiti z nameravano oprostilno pristojbino. Ce
staraše sestre prihitela na zdravniško postajo 8letna Nežika Bilueagliera, ki stanuje pri Sv. Mariji Magdaleni zg. v hiši štev. 4. Nežika je namreč kv&čkala, a pri tem se je dregnila s kvačko v desno uho, v katerega se je kvačka tako močno zapičlla, da jo ni bilo več mogoče izdreti. No, zdravniku na zdravniški postaji pa vendar ni kvačka dolgo kljubovala, temveč se je pustila izdreti iz Nežikinega ušesa, nakar je zdravnik Nežiki tudi izlečil malo ranico, ki ji jo je bila naredila kvačka.
Umrli so:
Prijavljeni dne 8 t. m. na mestnem fizikatu *• Delpin T'ršula, 93 let, iz neke goriške bolnišnice; Sever Marija, 68 let, Kjadin štev. 745: Comusso Brucon, 12 dni, ul. di Donato št. 1; Pahor Maiija, 69 let, uL del Farneto štev. 22; Seunig .Julija, 73 let, al. delle Monaclie št. 8 ; <£iaconet!i Karolina. 72 let, ni. del Torrente št 28.
V mestni bolnišnici dne 7. t. rn.: Keber Jakob, 22 let; Hippo Terezija, 24 let; Kariž Adela, 11 let in pel; Furlanie Ana, 3 leta.
višku 20 vinarjev pri kilogramu in da Ma-korja niti videla ni.
Po zaslišanju drugih prič, med njimi gospodarja skladišča, kateri je izjavil, da je prodal v mlekarno maslo po K 5"80 kg, ter po prečkanju informacije od strani a-provizacijske komisije, katera je sporočila, da je sirovo maslo imelo v oni dobi največjo ceno kron 6*40 in sicer na drobno, je sodnik zaključil razpravo.
Obsodil je Makor Lorenca na 10 dni zapora in uslužbenca Ljubica Marija na 1 teden zapora radi pretiranja cen. Sodnik je spoznal krivim obtoženca v prepričanju, da sta oba obtoženca sporazumno povišala ceno maslu in imela pri kilogramu 2'20 kron dobička.
Obtoženca sta si pridržala tridnevni rok za priglasitev vzklica.
sedanjih izjav, da gre tu za popolno iz- , bo našel ta vzgled mnogo posnemalcev, se preobniitcv in odvrnitev od marsikatere- i zamore pač pričakovati, da bodo za preskrbo
preostalih našia hrabrih bojevnikov,
Zadnje vesti potrjajo, da jc veliki vojni svet Calaisu razpravljal o korakih, ki naj jih ukrene četverosporazum proti Grški in jo prisili, da se ukloni njegovim zahtevam. To je posledica velikih uspehov centralnih vlasti na Balkanu in bi se moglo zgoditi že v kratkem času, da bodo angleške in francoske čete potisnjene na grško ozei Usodnega pomena za te čete in za eniento samo je torej vprašanje, za kako postopanje se odloči Grška proti tem četam?!
Omenjeno nevarnost priznavajo celo tudi nekateri francoski listi in predlagajo zato, naj bi se operacijska baza entente prenesla iz Soluna v pristanišče Volo, ki je kakih 16 ur vožnje oddaljeno od Soluna — v Tesaliji. Morda pa je tudi temu predlogu namen, da zastraši Grško, kajti zaseden je pristanišča Volo bi pomen jalo novo ogroženie za Grško. Kaj store vo-.dilni činitelji na Grškem napram tej novi grožiiii? To Je vprašanje, kakor je vse vedenje Grške v tej težki krizi le eno veliko, neprestano vprašanje, ki ne more priti do razjasnitve. In ravno zato se ne smemo napram temu vprašanju udajati ne prevelikemu optimizmu in tudi ne pesimizmu.
Iz govora grofa Tisze. o katerem govorimo gori, posnemliemo, da se tudi on
P O D L
TEK
ga načela, ki je veljalo dosedaj kot nedotakljivo in ki je bilo v podiago češke politike v parlamentu. Ako bi hoteli več govoriti o tem, bi bilo prenagljeno. Ali prizadevanja za ustvaritev nekake češke narodne zveze so brez dvoma resne naravi, ker jej bo kot posledica taktična skupnost, s katero bo morala vlada računati.«
Polucficiiozno glasilo molči sicer o tem, 5 kakimi čutiff sprejema vlada ta pripravljajoči se oreobrat v češki politiki, ali že dejstvo samo, da priznava tej akciji resno narav in izjavlja, da bo morala vlada računati z nje posledicami v parlamentu, nas opravičuje, da vidimo v gornji pripombi »Fremdenblatta« resen pojav od vladne strani. Tudi mi Slovenci hočemo menda, da bo vlada računala z nami v prihodnjih časih velepomembnih odločitev v notranjem življenju naše države. Pot po kateri moremo priti do tega efekta, so nam pokazali Cehi! Ne zadoščajo samo lepe besede in slovesna zatrdila, da ljubimo svoj narod in da mu želimo politične veliave. beseda in zatrjevanja so le lepa lupina brez notranje vrednosti, ako niso združena s praktičnim delom ob porabi primernih sredstev za dejansko uve-ljavljenje ljubezni do naroda. A glavno tako sredstvo je organizacija, ki zajema svojo moč iz vseh sil naroda in ki torej imnonira onim tam gori in ki pridobiva zaveznikov naokoli. Kajti ne varajmo se nikar: nihče nam ne bo nudil svoje pomoči le radi naših lepih oči, ako ne bo videl v naši narodno - politični strukturi jamstva, da moremo tudi mi njemu kaj nuditi!
Vzpričo tega velikega narodnega cilja, vprašanja politične bodočnosti našega naroda morajo tudi naše slovenske stranke ob vsej zvestobi do samih sebe in svojih načel — a morejo to brez škode za ta načela, ker gre le za brambo stvari, ki so skupne vsem — nastopiti pot, ki so jo u-brali Cehi. Ce je pri njih možna narodna falanga od skrajnega desnega do skrajnega levega krila, mora biti možna tudi pri nas, kjer je ta potreba te m večja, kolikor smo številno šibkeji od Čehov v vseh pogledih. Cehi se pripravljajo za prihodnje velike čase. Ako bi ti veliki trenutki našli pri nas majhne in nizke ljudi, ki se tudi ob življenskih potrebah ne morejo dvigniti nad domača navzkrižja in zadeviče, ki so
za kar
se je že toli o storilo, nabrane zopet velike svote. — Predsedstvo fonda za vdove in sirote avstrijskih vojakov. (Upravništvo „Edinosti" radevolje sprejema tozadevne darove).
Odbor za varstvo konsumentov nam
javlja: V zadnjih sejah se je določilo, da se napravijo potrebni koraki pri aproviza-cijski komisiji, naj* ta vpliva za zboljšanje konfekcije kruha, ki se peče v panificiju. Dalje se je določilo, da se povabi občinstvo, naj takoj naznani odboru vse tiste prodajalce oglja, ki dražijo oglje in drva brez vsakega povoda. Odbor bo odločno postopal proti vsem onim prodajalcem, ki bodo izkoriščali sedanje kritično stanje v svoje špekulacije. Obveščeni so bili o tem tudi pristojni tržni uradi. Nadalje je sklenil odbor, da prouči vprašanje o uvozu drv iz drugih krajev. Deputacija je prosila inagistratnega referenta, naj dovoli uvoz drv iz občinskih gozdov. Referent je obljubil, da se bodo z eventualnim privoljenjem cesarskega komisarja razdeljevala ubogim prebivalcem drva iz občinskih gozdov brezplačno, oziroma po nizki ceni. Ker bi pa stvar moglo ovirati vprašanje prevoza, je sklenil odbor, da prouči tudi to vprašanje. Odbor se je o-brnil tudi do cesarskega komisarja glede konjskega mesa. Izvedel je, da tukajšnji mesarji kupujejo na bojišču padle konje po nizki ceni. Odbor je izrazil željo, da bi občina prevzela prodajo konjskega mesa. V tem slučaju bi gotovo znatno padla cena omenjenemu mesu. Cesarski komisar se je živo zanimal za ta predlog ter je izrazil željo, naj odbor stopi v dogovor z mestnim živinozdravnikorn ter potem stavi konkreten predlog, da ga ugodno reši v prilog ubožnemu prebivalstvu. — Uradne ure odbora za varstvo konsumentov so od 6 do 7 zvečer v prostorih piazza del Teatro štev. 1, prvo nadstr.
Za istrske begunce. Deželni odbor istrski v Poreču je sklenil, naj gresta gg. dr. Zuc-con in marki Polesini obiskat istrske begunce na Moravskem, da se poučita o njihovem položaju. Tudi neka občina istrska je sklenila poslali k beguncem enega zdravniki in enega poslancev.
Zakvačkati si je hotela uho. Včeraj popoldne ob polidveh je v spremstvu svoje
Darovi.
C. kr. namestil. predsedniStvu je poslal koprski kanonik Emil "VValker K 20 za vojake, oslepele v vojni, in K 10 (v zlata) za avstrijski Rdeči križ.
Darovi, došli ces. komisarja. Angelj Curiel. lastnik .Teatro Minimo*. 133-20 za vojake na bojižcu kot kosmati dobiček obeh predstav, ki so se vršile 2 decembra. V tem znesku so zapopadene tudi K 3 75 ki bi šle policijskemu inšpektorju, ki jih je pa le-ta daroval v gori omenjeni namen. Porodom
Sodu Franca Volpicha nekateri njegovi prijatelji
[ 25 za vojske na bojišču; Neimenovan K 20 za „šolski sejem"; učiteljski zbor mestne višje realke K 30 za avstrijski Rdeči križ; povodom 671etnice vladarja Njega Veličanstva česana vodja in učitelji L meftne ljudske šolo v ulici deli Istiia K 15 in učenci K 14 v korist udovinskemu in sirotiskemu skladu; ob isti priliki učiteljski zbor If. mestne Jjud«ke šole v ulici deli' Istria K 15-50 za vdovinski in pirotinski sklad in učenci K 12 30 za avstrijski Rdeči križ; učiteljski zbor in šolska mladež mestne ljudske šole v ulici Rossini povodom 67 letnice vladanja našega cesarja K 60 /.a vdovinski in siroti nski sklad Po upravi lista „Cittadino di Trieste" Andrej Pirich K 20 za .vojaški dan" in- K 10 v korist skladu za vojake, oslepele v vojni; Marv in Klara Fenderl v spomin Hermine vdove Martinelli K 20 v korist vojakom na južnem bojišču; Brig.ta Ljuba K 10 za vojake na bojišču. Mestni ognit-gaect (postajenačelnik, podoačelnik in prostak i) povodom 2 decembra K 25*80 za vojake m bojišču; povodom 2. decnmbra Ema Morpurgo pl. Nilma K 40 in Fani in irarij ritez pl. Morpurgo nadaljnih K 40 za begunce iz Furlanije; Friderik Meissner K 100 za bolgarski Rdeči križ. — Omizje
Feuchie Ecke" v hotelu Volpich K 50 za bolgarski Rdeči križ ; Ana Zanoner K 10 za bolgarski Rdeči križ in K 5 v korist zdravniške postaje; Avgust Oblasser (Wiesbadea) namesto venca urar-ltrmu prijatelju Josipu Mar nitsehu K 25 za „vo-ja-ki dan- in K 25 za božične darove ranjen m vojakom v vojnih lazaretih na K>asu ; Viktor PfeiS» fer istim povodom K 30 za božične darove ranjenim vojakom v vojnih lazaretih na Krasu; Anto-nijeia Brunner K 10 za naže junake ob Soči; Ma rij a Lassieur K 100 v korist revnim družinam vpoklicanih, K 50 za društvo prijateljev otrok in K 50 v korist zdravniške postaje ; tvrdka Alojzij Zuculin povodom 67 letnice vladanja našega cesarja K 10'J za vdovinski in sirotinski sklad in K 100 za oslepele vojake: tvrdka Jakob F. Cravos K r00 v sledečo namene : K 50 za „vojaSki dan", K 10 > za božič ua bojišču", K 50 za avstrijski Rdeči križ, K 50 za bolgarski Rdeči križ, K 5'J za Rdeči polucsesec, K 50 za vojake v kraških vojnih lazaretih, K 50 v korist zdravu ške postaje in K 100 v korist skladu za bre/poselne; učenci obiin-ske ljudske šole v Bazovici K 28 za vojake na bojišču; Aleksander P. Basili K 10 kot mesečni prispevek skladu za bio/.poselne; učcnci mestne ljudske šole v Starem mestu K 2 za avstrijski Rdeči križ; učenci in učenke IV. tečaja evange-ličco šole namesto venca umrlemu součencu Hu-gonu Leituerju X 17 za vdovinski in sirotinski sklad.
LISTNICA UREDNIŠTA.
Županstvo Ajdovščina: Obrnite se na vodstvo naše tiskarne, ki Vam oskrbi vse potrebno. Samo sporočite besedilo in drugo, v kaki obliki itd.
MALI OGLASI.
EMflAVflF Anton Jerkič posluje zopet v svojem rUlUSLUl ateljeju v Trstu, "Via delle Poste
itev. 10.
2436
Dflhllonn v°lu0 plačam belo I. vrste K 7*50, RUlJlJtllU belo n. vrste K 6 50, si o T. vrsto K 6, sivo II. vT:te 5.50, III. vrste K 4. Kupujem tudi baker in medenino. — Ivan Taučer, Via Giulia 44.	604
MfihlfVffHH *ot>a se odda (K 24) pošteni gospo, ntuiiruilu dičn'. Ul. Commerciale 9, IIL nad
levo.
517
| Umetni zobje
z In brez teDustl, zlate krone In obrobH!	♦
VILJEM TUSCHER	:
konces. zobotehnik	t
I TRST, ul. Caserma It 13. H. n.	i
X Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer*	£ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦t
v*
i mrežice
in vst&e druge urste In zlstemc«
od 1—630 suič svetlobe na debelo se prodaja v ul. Boccacclo 17.
Zlato, srebro in platin
kupuje
Čistilnica dragocenih Kamne*? R. DUSSICil & C., Ui. AcquedOttl 62.
r
6
©
ZOBOZDRAVNIK
o
izpred sodišča.
| Dr.J.Čermak
se le preselil In ordinira seda]
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
GREŠNICE.
Roman. — francoski tpi&fti Xav»«r d« Moattfpia
—	Najbrž bo tako.
—	Kar reci, da je gotovo tako.
—	Pa naj bo.
—	Konec vsega tega bo, da te jutri ali pojutrišnjem poseti gospod de Vaunoy.
—	Bo mi zelo dobrodošel.
—	Ali morda potrebuješ denarja?
—	Prav nujno, kajti moja blagajna je skoraj prazna.
—	In to pripoveduješ meni?
—	Zakaj pa ne?
—	To mi pripoveduješ, ko vendar veš, da sem davi dobil denar. O, fej! Ali ni tudi tvoje, kar je moje?	.
Maurice, ginjen zaradi tako odkritega in prisrčnega prijateljstva, je stegnil roko in prav prisrčno stisnil Karlovo desnico.
Odprl je usta, da bi mu odgovoril in se mu zahvalil, a zmotilo ga je nekaj nepričakovanega.
Zvonec v predsobi jc glasno ztipel, tako silno, da bi mislil človek, da se razleti.
XXII.
Maurice in Leon i d a.
Ura v spalnici je kazala nekaj minut čez enajst.
—	Kdo, vraga, zvoni na tak način in ob tako poznem času? — je dejal Maurice in vstal. — Orem pogledat, kajti Josip, ta lenoba, bi znal ležati že v postelji.
Maurice ni imel niti časa, da bi bil napravil dve stopinji, pa so se že vrata ateljeja silovito odprla, in mlado dekle, bledo, z razpuščenimi lasmi in razmršeno obleko je planilo v sobo ter se skoraj nezavestno zgrudilo k umetnikovim nogam.
—	Leontina! — je vzkliknil Maurice začudeno.
—	Rešite me! Rešite me! — je jecljala uboga deklica in iz oči sta jej gledala strah 1 in obup.
— Rešim naj vas? Kaka nevarnost vam pa preti?
—	On prihaja, on prihaja, ubiti me hoče, umori me!
—	Kdo? Kdo pa vendar?
—	On, on, moj oče!
—	Lopov! Kje pa je?
Leontina ni imela toliko moči,, da bi bila mogla odgovoriti.
Pokazala je s tresočo se roko proti vratom, ki so ostala napol odprta.
Skozi vrata so se čuli glasovi hudega prepira. Nato pa se je zaslišalo, kakor da bi bil nekdo nekoga z vso silo vrgel proti steni.
Takoj nato pa ie Leonida gologlav, smrtno bled, da ga je bilo grozno pogledati, planil v sobo.
Ko ga je Leontina zagledala, je slabotno vzdihnila in je popolnoma izgubila zavest.
—	Aha, tako je torej, taka igra se igra tukaj! — je zakričal Leonida m obstal hudobno se režeč. — Oprostite! Zavajanje nedoletnega otroka! To zaslužuje kazen! Posreči je oče tu!
Predrago sirovo maslo.
V mlekarno »New York* v ulici Donato Bramante št. 7 je poslal dne 5. septembra v ulici sv. Vida 38 stanujoči Henrik Maran svojo postrežnico Ano Zivic kupit osininko sirovega masla. Ko ji je tam nahajajoči se uslužbenec izročil naročeni zavitek in zahteval zanj 1 krono, je Zivičeva protestirala rekoč, da stane 80 vinarjev in ne 1 krono. Uslužbenec, namesto da bi jej povedal vzrok povišanja cene, jo ie še nahrulil, rekoč: »Ce hočete, vzemite, če ne, pa pustite!«
Maran Henrik se jc začudil, ko mu ie prinesla Živičeva domov zavitek masla, vzel jc zavitek in šel v mlekarno, da se sam prepriča o ceni masla. Tudi od njega so zahtevali 1 krono za osminko kilograma masla, in na njegov protest je bil arogantno zavrnjen. Maran Henrik pa je nato naznanil javno to mlekarno državnemu pravdništvu, ki je vložilo obtožbo radi pretiravanja cen proti voditelju mlekarne Lovrencu Makorju in uslužbencu Mariju Ljubicu. Prvi se jc v preiskavi izgovarjal na drugega, češ, da mu je bila, ko je kupil omenjeno maslo v skladišču Ivana Gott-licherja v ulici Giorgio Vašari, ravno oni dan povišana cena pri kilogramu za 20 vinarjev. Ta povišek da je potom Pavline Uljanič, ki je nesla maslo iz skladišča v mlekarno, sporočil Ljubicu, da se bo znal ravnati glede cene. Ce ie zahteval Ljubič 1 K za V« kilograma, jc to storil iz lastnega. Ljubič Marijo je pa pri razpravi, ki se je vršila včeraj v oddelku okrajnega sodnika dr. Albertija, izpovedal, da je prodajal prej zavitek j/h kilograma po 80 vin. Tisti dan, ko mu je sporoči! Makor o po-višku 20 vin. pri kilogramu, je razumel ta povišek pri 7» kg. Pavlina Uljanič, zaslišana kot priča, je pa ovrgla to okolnost obeh obtožencev. Po nalogu gospodarja skladišča jc nesla v mlekarno maslo, a njej ni naročil nihče, naj sporoči kaj o po-
• UMETNI ZOBJE.
Kultu salom, šnlai, osoljene ribe u sodče-Riii, konzervo iz paradižnika in čolsoiada
se prodala v shlaitlšču
R. KR1SIAK
ulica Chiozza itev. 38
Baker, med
in druge kovine
ter ieleznine kupuje po najvišjih cenah
M. Scabar
Trst, ul. del Toro 4.
NOVO POGREBNO PODJETJE - TRST
CORSO 47 (pri trgu della Legna) Telefon 10-02).
Prevez nrHtev v tu- In Inozemstvo. Vrii vsakovrstne pogrebe s najnoveflo »odemo upravo. Zaloga vseh mrtvaiklh predmetov. - Nočna Inlpekclja v
lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa itev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaiklh predmetov: Na Optinah, v Habralini pri Orehu INeghere.) - Točna postrelba. Cene zmerne.
Podjetnik in upravitelj N. STIBIEL.