Celje - skladišče D-Per III 19/1970 1 - 1119701020,9 COBISS m V>Ll Vl>LKX LETO VI. ŠT. 9 ® CELJE, DEC. 1970 GLASILO KOLEKTIVA Ob prehodu v novo leto! Znova se bliža dan, ko bomo obrnili zadnjo stran letošnjega koledarja in stopili v novo leto 1971, v novo delovno in gospodarsko obdobje. To pa so tudi s tis ti dnevi, ko radi ocenjujemo prehojeno pot in sprejemamo naloge za prihodnje. Pot, ki smo jo premagali v letu, ki ga pravkar zaključitiemo, je bila za nas uspešna. Znova smo dokazali, da smo zrel kolektiv, ki ve kaj hoče. Naša perspektiva je jasna. In kaj nas čaka v prihodnjem letu? Četudi je pogled v prihodnost vezan s številnimi željami in čestitkami, moramo realno oceniti položaj in reči, da tudi nas čakajo stabilizacijski ukrepi in da mora tudi naš kolektiv dati svoj delež k umiritvi in stabilizaciji gospodarstva. S tem sem povedali veliko, lahko bi rekel vse. In zdaj mi preostane še tisito, kar je za te dni pravzaprav najvažnejše. Vsem članom našega kolektiva se zahvaljujem za opravljeno de- lo in jih vabim tudi v prihodnje k uspešnemu sodelovanju. Hkrati želim vsem skupaj, pa ne samo članom naše delovne skupnosti, marveč tudi družinskim članom, obilo zdravja, osebne sreče in zadovoljstva. Naj bo prihodnje leto 1971 polno vedrine in dobre volje, zlasti še tedaj, ko bomo stali pred novimi nalogami in jih bomo morali premagovati s skupnimi močmi. SREČNO 1971 LETO! CENTRALNI DIREKTOR S F & DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE IN ORGANI UPRAVLJANJA 2 u ČESTITAJO VSEMU KOLEKTIVU !F SREČNO IN USPEHOV^ NOVO LETO POLNO 1971 E J f velenjski pekarni Obisk v »Velenjska pekarna je bila nekoč samostojno podjetje v Velenjski občini«, sta mi ob priliki obiska v tem obratu razlagala direktor proizvodnega seflfltoitia tov. Pleterski Ladislav in Obratovodja Drobne Danilo. »Poprej je pekarna Velenje imela še podružnico v šošitanj-u«, mi je pojasnil tov. Drobne, ki je bili svoj čas direktor tega samostojnega podjetja. »V Velenjski pekarni je bilo zaposlenih 9 ljudi, v Šoštanju pa 7. Oba Obrata sta se v lletu 1960 priključila takratnemu podjetju Veiežitar v Celju.« Zanimalo me je, iz kakšnih razlogov se je Velenjska pekarna, ki je svoj čas imela bolj značaj podjet- ja v občinskem merilu, priključila Veiežitar ju. O tem povzemam v skrajšani obliki vsebino razgovora odn. odgovore na postavljena vprašanja. »Z Veležitarjem smo imeli dobre poslovne stike«, je nadaljevali sedanji obratovodja Drobne Danilo. Od njega smo dobivali moko, vedno nas je dobno stregel, imel je svoje mline, z njihovimi peki smo hodili skupaj v šolo, pa tudi naši delavci so bili za 'to, da bi se združili z mlinarji. Ker smo bili majhno podjetje, smo se počutili nekam osamljene, ljudje že niso več kazali pravega zanimanja za delo, skratka, treba se je biio odločiti in stopiti korak naprej. Če pomislim, kakšna je bila pekarna na tem mestu, kjer stoji danes moderna pekama, potem me vedno navdaja ponos, pa tudi moje sodelavce, da smo si z zgraditvijo sodobne pekarske opreme mnogo olajšali delo, promet pa dvignili za 200 0/0.« Pri gradnji vsakega objekta skušamo najti gospodarsko opravičilo in si zagotoviti jamstvo za rentahi-Mtetio, če hočemo dobro gospodami! sem prekinil razgovor Nekaj o varstvu pri delu Ker je interni časopis edina publikacija v podjetju, ki je dostopna vsem članom našega kolektiva, menim, da je prav, da preko njega kontaktiramo o problemih varstva pri delu. Za tokrat le nekaj splošnega o varstvu pri delu, v prihodnje pa upam, da bomo lahko reševali tudi korikretnejše naloge bodisi po področjih, sektorjih ali celo obratih. Pojavi nesreč pri delu, ki so pri nas precej pogosti in, ki povzročajo našemu gospodarstvu ogromno škodo, narekujejo potrebo, da vprašanje varnosti pri delu pričnemo reševati na nov način. Praksa in obstoječi statistični podatki potrjujejo, da za uspešno borbo proti delovnim nezgodam ni zadostno samo ofovlastveno nadzorstvo, ki ga na področju tehničnega in zdravstvenega in zdrarvstveno-itehničnaga varstva ljudi pri delu izvaja Inšpekcija dela in Sanitarna inšpekcija, temveč še mnogo več. .Potrebno nam je poglobljeno proučevanje vzrokov, zaradi katerih je prišlo do nesireč, smoterno .delo na ugotavljanju primernosti zdravstveno-tehničnih zaščitnih sredstev, a kar je najvažnejše, potrebna nam je vzgoja tistih ljudi, katerim je v vseh naših ob- ratih in poslovalnicah poverjena skrb za čuvanje zdravja in življenja delavca na delovnem mestu, še bolj kot to pa nam je potrebna vzgoja delavcev samih, da se bodo usposobili in znali paziti sami nase. Zgornje trditve utemeljujem s pregledom podatkov o vzrokih nesreč po njihovem nastanku, ki nas pripelje do zaključka, da pretežna večina nezgod pri delu izhaja iz nepoznavanja delovnega okolja in nevarnosti, ki so vedno navzoče v večji ali manjši meri. Prav zaradi tega, pa je potrebno naj več jo pažnjo posvetiti prenašanju strokovnih -izsledkov in praktičnih izkustev s področja varstva pri delu na neposredne proizvajalce ter njihove vodje. Če prenesemo te splošne ugotovitve na »Veloteritorij« Mera, potem lahko nesporno ugotovimo, da je bilo v tej smeri kaj malo narejenega. Ker za vsa nedela takoj iščemo opravičila, ga lahko tudi za to področje dejavnosti tudi najdemo. Saj v tako kratkem, skoraj ekspanzijskem uspešnem širjenju našega podjetja ni bilo časa za stranske dejavnosti. Drugo, manj opravičljivo dejstvo pa je to, da še mnogi vodstveno-vodilni kadri smatrajo delovno varnost kot nepomembno dejavnost, kar vsekakor pomeni izrazito nazadnjaško, ki moti napredek varnosti dela, tudi in predvsem tam, kjer bi se lahko stvar izboljšala s čisto malenkostjo brez kakih predpisov, komisij ali celo sankcij. Danes nam j e v grobem poznamo stanje podjetja s področja varstva pri delu, zato 'bi želel odločno poudarjati vsem zaposlenim, iki prejemajo ugotovitve s tega področja, da služba varstva pri delu nikakor nima pravice, še manj pa želja po kakršnemkoli ukazovanju, kot to vidijo posamezniki, temveč želi s svojim delom prispevati k izboljšanju tehnične in zdravstvene varnosti delovnega človeka, do tiste stopnje, ki bi pogojevala najmanjši možni faktor nezgode ali nesreče. Gre torej, za zdravje in življenje delovnih ljudi, za njihovo srečo in srečo njihovih družin, za ohranitev dela zmožnosti ter čuvanje narodnega premoženja, nič manj pa za čast in ponos delovne kulture v naši samoupravni ureditvi. Za varnost pri delu Ciril Biagotinšek lin žefliell limeti pojasnilo, kaj je vplavallo na odločitev gradnje nove pekarne v obsegu sedanjih kapacitet. Tako tov. Pleterski kot tov. Drobne sta bila dobra poznavalca takratnih razmer v šaleški občini. Povedala sta, da sta bila prisotna dva momenta: na eni strani pereči gospodarski problem v zvezi rudarske stagnacije in radarske perspektive na sploh, na dragi strani pa izgradnja moderne industrije »Gorenje«, ki je zavzela pozneje vidni razmah. V luči teh okoliščin je bilo treba kapacitete prilagoditi dejanskim potrebam. Te so pa danes že prerastle sedanje zmogljivosti pekarne. Zato bo nujno misliti še na vgraditev ene peči. Pri obstoječi strojni opremi ne bi kazalo zaposliti več ljudi, ker ne bi zaradi obstoječega tekočega traka mogli povečati same proizvodnje. Ker v samem Velenju ni slaščičarne z izjemo kioska, bi kazalo razmisliti o preureditvi določenega prostora za peko slaščic. Po teh je veliko povpraševanje in potrebe kljub temu, da prejmemo 1 x tedensko slaščice iz Celja, zdaleka niso pokrite. Ob ogledu, lahko rečem moderne pekarne, kjer se v tehnološkem procesu od najviišjega nadstropja, to je od vsipa moke v mešalni stroj, pa preiko oblikovalcev do vsajanja testa v peč in po 27 — 30 minutah na tekočem traku pojavi pečeni kruh, se človeku nujno vsiljuje vprašanje, kaj storiti, če pride do okvare. Tudi na to vprašanje je itov. Drobne imel odgovor in nadaljeval: »Najhuje je, če zmanjka električnega toka ali pa odpove gorilec. Ker pač ogreva olje, dosegamo s tem konstantno temeperaturo. Ravno pred kratkim sem moral sredi noči poiskati v oddaljenem kraju strokovnjaka, ki je imel razumevanje in ker napake ni mogel odstraniti, je moral vgraditi nov kurilni agregat. Kaj taka prekinitev pomeni, ni potreba posebej razlagati. Storiti je treba vse, da ima potrošnik ob dnevu svoj kruh. V takih primerih mo- ra človek marsikaj žrtvovati in tudi preslišati pripombo žene, ki občasno zasoli, da si maj 'kar posteljo odnesem v obrat in tamkaj ispirn.« Na vprašanje, kako rešuje 21 članski kolektiv v tej organizaciji združenega dela svoje probleme, je tov. Drobne nadaljeval: »Občasne probleme rešujemo skupno na sestankih deloma jih pa nakazujemo višjemu vodstvenemu kadra in samoupravnim organom. Dosedaj je bil eden izmed glavnih problemov osebni dohodek. Z podaljšanjem tega so naši ljudje uvidli, da se je fizično delo našega delavca nekoliko izravnalo z delom našega radarja in pravilno ovrednotilo. Zato sem prepričan, da tudi uspeh v bodoče ne bo izostal«. Pogovor je minil kot bi spremljal poprej opisani tehnološki postopek. Tako vsakih 30 minut sprejme tekoči itraik nove »štruce« in »hlebe« v peči, ki gredo v police, od tu v košare, dostavni avito, v trgovine in nato potrošniku. Tako se ta sistem dela ponavlja in naši peki morajo vedno skrbeti za naš »vsakdanji kruh«, ki priroma v prazne želodčke tisočev ljudi, katerim je važen in cenen ter dopolnjujoč, marsikje pa še tudi poglavitni prehrambeni artikel v vsakdanjem življenju . . . Urednik Tržna situacija v tekočem letu in naše delo Menimo, da je prav, če ob koncu leta spregovorimo tudi o delu in problemih naše nabavne, oz. prodajne službe. Obe navedeni službi sta se nenehno srečevali z mnogimi nepredvidenimi težavami, ki jih je v glavnem botrovala nestabilna tržna situacija. Le-ta se namreč tako spreminja, da kljub majvečji budnosti ni mogoče usmerjati dela teh služb tako, da bi povsem zadostili potrebam in zahtevam potrošnikov. Nedvomno je, poleg nabave kvalitetnega blaga po najugodnejših pogojih, skrbi za pestro izbiro in zadostne količine blaga, ena glavnih nalog nabavne službe tudi vzdrževanje dobrih in solidnih odnosov z 'dobavitelji. To navidez lahko nalogo, pa je zavoljo različnih teženj podobnih partnerjev, zlasti proizvajalcev, težko reševati v objestran-sko zadovoljstvo. Vedno več je primerov, ko proizvodna podjetja posegajo direktno na detajilistični trg, nuideč detajlistu blago pod enakimi, če ne celo pod ugodnejšimi pogoji, kot grosistu. Take posege skušajo opravičevati z gospodarsko nujo in pritiskom konkurence, v bistvu pa jim gre zgolj za trajnejšo zagotovitev večjega plasmana njihovih proizvodov. Seveda se nesoglasjem, izvirajočim iz nasprotujočih si stališč ni mogoče izogniti, prav tako pa hi moč povsem Močiti dobaviteljev, ki nimajo posluha za solidno in ustaljeno medsebojno poslovanje. Za premostitev težav v preskrbi z deficitarnimi artikli (rastlinske in živalske maščobe, koruzni izdelki, riž, uvožene dišave, kava, južno sadje itd.) bi kazalo v primernem času ustvariti zadostne zaloge tega blaga. Tu pa nastopa nerešljiv problem dolgotrajnejšega angažiranja ffinaničlmih sredstev. Najprimernej ša rešitev tega vprašanja bi bila v Ustanavljanju komisijskih zalog blaga, za kar so zopet potrebni ustrezno opremljeni skladiščni prostori, ki pa jih, žal tudi ni na voljo. Ker le ustrezna Skladišča pogojujejo boljšo organizacijo dela, hitrejše Obračaln i e zalog in zniževanja stroškov, bo treba v bodoče posvetiti vprašanju povečanja skladiščnih kapacitet več pozornosti. Naštete okolnosti pa negativno vplivajo tudi na izvrševanje nalog prodajne službe. Marsikatera urgenca dobave blaga, redukcija naročilnic, reklamacija in isl. bi izostala, ko bi imeli na voljo dovolj skladišč in boljše urejeno dostavno službo. Naši kupci postajajo vedno bolj zahtevni zavoljo upravičene težnje, da bi s solidno in kuiltumo postrežbo, dobo (kvalitete in bogatejšo izbiro blaga ter po zmernih cenah ugodili željam potrošnikov. Nenehno izboljševanje pogojev za solidno postrežbo, bogata in zadostna izbira blaga in zadovoljstvo kupcev bo garant za nadaljnji uspeh podjetja. In to naj bo tudi naša deviza. Rupert Pirher 3ZZZH Žitni silos - ponos podjetja Malo je podjetij -sorodne panoge v naši domovini, ki bi jim uspelo v tako kratkem času vsestransko se razviti. Pred nekaj leti srednje veliko trgovsko podjetje je danes ob fuziji z nekaterimi proizvodno-trgov" sko-gostinskimi gospodarskimi organizacijami razširilo svojo vsestransko dejavnost in ,se danes uvršča med slovenske velikane ite dejavnosti. Kolektiv tega pojača-nega podjetja se je z veliko vnemo in odgovornostjo do naše socialistične skupnosti lotil nemalih nalog, 'ki si jih je začrtal s svojim srednjeročnim planom o izgradnji in razvoju podjetja. Nenasitno žrelo velikana komaj čaka novih zalogajev žita Omeniti je predvsem gradnjo velikih -skladiščnih -in predelovalnih objektov, ki predstavljajo predpogoj za valik-o in sodobno proizvodnjo. Največje investicijsko vlaganje našega podjetja predstavljata dva na novo zgrajena objekta: žitni silos in novi mlin na Spodnji Hudinji v Celju. Žitni silos s pripadajočo sušilnico za -skladiščenje -in sušenje žit predstavlja gigant v sodobni tehnologiji in manipulaciji z žiti. Ta objekt daje človeku ob nepoznavanju notranjega postrojenja, koristnost ter funkcionalnosti le videz velike železobetonske gmote, ki pač stoji zato, da je moč nekaj na hitro zaznati. če si podrobneje pogledamo to veliko »betonsko gmoto«, nam postanejo stvari kaj kmalu jasne. Žitni silos is pripadajočo sušilnico je zrasel pred dvemi leti, kakor goba po dežju. V tem velikem objektu, ki je opremljen z dokaj sodobno mehanizacijo, se odvijajo najrazličnejša dela. S transportnimi napravami je moč sprejeti v celoti 8.000 ton žit. Objekt je sestavljen iz posameznih celičnih prostorov, le teh je 21. 15 velikih celic, od katerih -sprejme posamezna okrog 500 ton pšenice, -preračunane na hdktolitersko težo 80 kg/hl. Malih celic je 6 s skupno kapaciteto 120 ton na celico. S transportnimi trakovi, ki imajo teoretično normo 30 ton na uro je moč sprejeti žita z vagonov ali kamionov, za kar so zgrajeni posebni betonski jaški, v katere se žito vsiplje ter -od tam potuje preko transportnih trakov na žitni čistilec, od tam na prekucno tehtnico in nazadnje v že naprej določeno celico. Žita, ki s-o primemo suha, sem sodijo vse sorte in vrste žit z vlago 13 — 14 °/0, zdrava in neokužena, je moč -takoj skladiščiti v posamezne celice, s pogojem, da -se večkrat presipljejo v -druge celice, s čemer se prezračijo, kvarjenje žit pa se tako prepreči. Žita s prekomerno vlago je treba predhodno posušiti na sušiilniioi ter jih nato dobro ohladiti, šele tedaj so primerna za skladiščenje. O-ikužena žita z riževim žužkom (Clan-dra oryzae) ali črnim žitnim žužkom (Clandra granaris) je obvezno po- slovanj Gradec je močno trgovsko središče Mislinjske, Dravske in Mežiške doline. Umetnosti paviljon, ki je bil pred leti ustanovljen in ima lepe raztav-ne prostore, večkrat odstopijo za razne prireditve in razstave. Vzpodbudna in pametna se mi zdi ideja, katere pobudnik je strokovni odbor gospodarske zbornice Slovenije v Dravogradu, da je tudi Slovenj Gradec vključen med mesta, ki vsako leto pripravljajo razstave industrijskih in obrtnih izdelkov. Letos je bila že -tretja razstava, katere so se udeležila industrijska in obrtna podjetja Koroške regije in tudi obrtniki. Tudi raz-stavlj-alci iz sosednje Avstrije in Italije -so se udeležili razstave. V dopolnitev pa smo razstavljali -tudi sebej skladiščiti in jih nato odstraniti z žita z enakim izmed kemičnih sredstev. Trenutno se uporablja takozvani Phostix-in, ki je sestavljen na bazi fosforovodika, je zelo učinkovit, hitro deluje in se po tre-itiranju -kmalu razpade v, za človeka in toplokrvne živali, neškodljive o-s tanke. Prad skladiščenjem žit je celice in .skladiščne prostore obvezno tre-tirat-i s kemičnimi emulgatorji, s katerimi uničimo za žito nevarno zalego. V žitnem silosu s-o v posameznih celicah vgrajeni temperaturni instrumenti, ki nas s pritiskom na gumb sproti seznanijo o -temperaturah žit. Različne temperature nam povedo, kako se vskia-diščena žita držijo. Visoke temperature nas o-pozarjaj-o na pristnost nekaterih nezaželenih biokemičnih dogajanj. Lete je odpraviti tako, da se žita prezračijo ali ponovno -presušijo. V žitnem silosu je na voljo -tudi polavtomatska tehtnica za egaliza-cdj-o žiit. Tu se vsakodnevno v določeni potroišn-i dobi stehta in spravi v vreče -do 40 ton koruze -ali pšenice za potrošnjo. Vsak -dan se transportira v nov-i mlin od 60 — 100 ton pšenice, razen v sezoni sprejemanja žit, ko sta obe delovni ekipi žitnega -silosa in mlina angažira-ni pri -sprejemanju žit iz vagonov oziroma kamionov. V tem Objektu je še mnogo or-ganizacdjskoTizičnojtehnoloških o-prav-il, katere bomo opisali in objavili v eni izmed naslednjih številk našega vestnika. Albert LIHTENEGER, ing. kmet. mi — Veletrgovsko, gostinsko — turistično in proizvodno podjetje »MERK« Celje, -področje Slovenj Gradec. Skupščina občine Slovenj Gradec je znižala prometni davek za prodajo na razstavi za 2%, prav tako tudi naša enota. Na ta način smo kupcem priznali 4% popust. Promet na razstavi je bil zadovoljiv, s tem pa tudi dosežen ekonomski učinek, Za dosežen uspeh se moramo zahvaliti predvsem Skupščini občine Slovenj Gradec, za njeno uvidevnost pri znižanju prometnega davka, aranžerjem »MERX-a« Celje, ki so okusno aranžirali in dekorirali prostore. Prav tako se zahvaljujem našim dobaviteljem TKANINI, Celje, KO- T rgovska razstava STRAN 5 Meriovimi trgovci Veselo se je začelo — bilo je v soboto, 26. septembra — jutro je bilo lepo, lep dan je obetalo, Mirna v avtobusu je bila topla in vedra .ko jutro. Veselo je šlo proti Poljani in do Poljane (in spet na^ za j po pozabljeni bencin). Na Holmcu na meji so bili naši prijazni, Avstrijci vljudni, Ikomaj da si je kateri utegnil pogledati sive mejne kamne z vrisanim St. Germain 10. sept. 1919 — v St. Germanu! (Senžermenu) pri Parizu so bile po prvi svetovni vojni določene avstrijske meje s pogojem koroškega plebiscita, te-,iste meje je potrdila mirovna pogodba po drugi svetovni vojni z obveznostmi čl. 7 do koroških Slovencev. (Pa se ob Holmec spotaknimo.! (Zakaj ndki »Holmec«, ki se je, dolgo že od tega, skoval ob železniškem postajališču .»Homberg«! _ Ko pa je tam očitno kraj »Lokovica«! Sploh pa bi se po domače reklo »Home« oz. Hume!) Pri Hrustu smo m razpotij na desno gre cesta skozi Pliberk, mimo Blata (Moos) — Blato je tisti kraj, ki je dal na plebiscitu 1. 1920 od vseh koroških krajev največ glasov za Jugoslavijo, tu na Blatu je dom umnega kmetovalca Mirka Kumra, Pliberškega podžupana — pa dalje mimo Kazas (Ediing) in na 'elektrarni čez Dravo, druga gre na levo skozi Libuče (Loibach) — tu so Hartmani doma: Milka, pesnica in Foiltej, znani pevovodja, ima na Klopinjsikem jezeru letoviščarski penzion. Naša pat je šla skozi Libuče in dalje po »Pliberškem podnu«, nebi radi drčali kakor slepi po sv-etu, ki vidijo le bencinske, postaje, gostilne in trgovske izložbe. .Širok in mogočen je obraz Pece, dve uri je boi e po vrhu od Korde-ževe glave (2126 m) do Luške kope (21.14m), na dnu pod njo je Bistrica, teden prej so obhajali stoletnico prvega slovenskega tabora na Koroškem, skozi Šmihel igre pot (Šmihel je bil in je morda še zdaj kulturno najbolj živ kraj v Podjuni: z igrami, s študenti in z novimi mašami) — mimo Filterwerke, ki jih je spočela Tesniillka iz Medvod, skozi Šteben (St. Stephan) in pod Sv. Hemo. Tu smo se ustavili, da se ozremo po .okolici :in po stoletjih: najprej na samotno goro z veliko cerkvijo, nekoč, pred tisoč in šeststo leti, je bilo tam zgoraj celo škofijsko mestece, in na Rozalij.inio votlino v steni, macesnova cerkvica je pod silnimi skalnimi skladovnicami in studenček (tista, ki je devica, lahko zdrkne brez škode skozi jamo), z mislijo tja za levi ovinek pod hrib, itam je Globasnica (Globami tz), Lasič j ek je tu v svojem kraju pokopan, imeniten citrač .in ljudski pesnik, pri Globasnici so odkrili sledi rimskega mesteca Ju-enne, odtod je ime »Podjuna« — »Jauntal«. (Za nedeljski popoldan je priporočljiv izlet z avtom skozi Globasnico in na vrh Sv. Heme k pradavni lipi in na tratico s sončnim obzorjem .in mirom, in še k votlini is pogledom na idobroljško stran!) Mi pa spet naprej, direktor Klančnik se je pripeljal mimo in nam pomahal v pozdrav, nekaj jkilome-itrov dalje zagledamo mogočno poslopje samostana in prošti je: to j e Dobrla ves — Ebemdorf, v srednjem veku središče za kultivtiiramijeiin pokristjanjenje Podjune lin Mežiške doline — in skozi mlado naselje lesne industrije Leitgebov Sinčo ves (Kuhnsdorf) proti Dravi, čez dravsko jezero (kazaške elektrarne), nekaj rid krepko navzgor v Velikovec — Volkermailkt, glavno mesto Podjune, sedež okrajnega glavarstva,' v plebiscitnem času pred 50 leti pa sedež jugoslovanske uprave — in skozi Velikovec, mimo Št. Ruperta, kjer je na pokopališču partizanski spomenik,, potem pa ne' gremo sem kilometrov je od jezera do Beljaka, spoitom-a se oči ustavijo levo na Mariji na Zilja, kjer je Meško duše pasel in pr-ed 50 leti zavoljo slovenščine trpel, že smo ipri rdeči cerkvi na robu bel jaškega mesita, to je Prer-ova (Pr-erau), Jurija Trunka fara, po plebiscitu se je umaknil v Ameriko in letos tam v San franciscu v Kaliforniji učakal sto let. Beljak (Villch), drago največje koroško mesto, diši že po jugu (največje mesto je Celovec — Klagen-furt, 75000 prebivalcev, Belja-k 35000 Vojšperk — Wolf-sberg 12000, Velikovec 4000, -Pliberg 4000, Labota — Lavamiind 3000). Hitimo mimo mesta, nebo j-e že večerno, oblačno, po-d ddbraškimi udrtinami se vozimo, blizu Sv. Lenarta pri Sedmih studencih se ustavimo, nekje tu čaka avto, da po-Nadaljevanje na 7. strani Vsem dopisnikom, ki so doslej sodelovali pri izdaji našega glasila in s svojimi prispevki dajali listu pestro vsebino, se uredniški odbor za sodelovanje iskreno zahvaljuje in jih vabi tudi v bodoče k sodelovanju. Uredniški odbor želi — gotovo tudi vsak delavec, da bi imelo glasilo bogatejšo vsebino in bilo o-premljeno s fotografijami in risbami. To pa lahko pričakujemo od bralcev s terena, da iz vsakdanjega življenja, ki vedno utripa in piše svojo zgodovino, pošiljajo svoje prispevke. Torej veselo na delo z željo, da bi bilo Novo leto 1971 zdravo in plodno. Uredništvo Bili smo pri sosedih čudni smo ljudje, sosedje smo, pa smo bili vedno predaleč od njih. Kadar smo se pogovarjali o ogledu Koroške onstran meje, iz leta v leto nekako nismo bili zainteresirani. Letos pa, kot da nas je pičilo, plačali smo vsak svoj prispevek in avtobus je bil poln do zadnjega priklopnega sadeža. Potovali smo 26. in 27. septembra, imeli najboljšega vodiča, ki si ga je mogoče sploh miisliifdi. Visli, ki smo biilli na izletu, si seveda imen nismo dobro zapomnili in v čast si štejemo, da je to našo pot za nas — gotovo bo zanimivo tudi za tiste, ki še niso bili ali nameravajo k našim sosedom — opisali naš prof. Franc Sušnik. Ko smo se poslovili od prof. dr. Franca Sušnika, smo mi nadaljevali Z MERXOVIMI TRGOVCI PO KOROŠKEM Nadaljevanje s 6. strani pelje Sušnika nazaj. Srečno, tovarišija! (Tovarišija gre čez Koren v Bohinj). Do Podkloštra nismo prišli in do Zagorič (Agoritschach) ne, so zadnji Trubarjevi protestanti, ne do Vrat, da bi se spomnili, kako je koroški vojvoda pred 750 Jeti tu pričakal goste im jih po slovensko pozdravil: Brge was primi —• Bog vas primi!, kakor je to pozdravljeni vitez zapisal. Ne do Gorij in Za-homca, do Bistrice in do čač, kjer bi Matija Maj ar ja počastili in še vrsto vdljavnih ziljamskih imen pa o fantovslki konti za štehvanje culi in za visoki rej. Toda oblaki! so težki, ulilo bo! Srečno, tovarišica, ki ste imenitno organizirali in z velikim košem dobre volje! Srečno, vrli šofer, ki si naše živote in življenja varno vižval! Srečno, vsa draga tovarišija! Lepo je bilo z vami potovati. Dr. Franc SUŠNIK OPOMBA UREDNIKA Bralci, razen koroškega področja morda ne poznajo pisca -tega članka, ki je v naši javnosti poznan -kot slavist in zgodovinar. Prof. dr. Sušnik, upokojeni gimnazijski direktor in pobudnik za ustanovitev povojne gimnazije na Raveah, vodi študijsko knjižnico na Ravnah. V svojem sestavku prikazuje bralcem etnična področja naših ljudi onstran meje. Ob tej priliki je kot gost vodič »Merxovih« izletnikov s koroškega področja zelo natančno obudil spomine na tiste dni, ko je te kraje, kakor pravi sam, prepotoval, večinoma -peš. pot čez Podkoren. Seveda hi bilo preveč idealno, da bi nam šlo kot »po maslu«. Deževalo je, toda nas to ni motilo. Predsednik sindikalne podružnice tov. Ldkovšek Anton je že prej napovedal, da bodo volitve za miss ali mistra avtobusa in žrebanje srečnega isedeža — vse seveda za lepe nagrade. Volitve smo izpeljali srečno, dobili smo miss avtobusa Nado Nabernik-ovo, njeno spremljevalko, tretji pa je bil po številu glasov mister — imamo tudi lepotce! In mi bi sko-ro v dežju peljali našo miss v Italijo, zadnji trenutek smo obrnili v Ratečah, pa kaj smo hoteli — vedno se naredi kakšna napaka, ki pa v našem primeru ni imela drugih posledic .koit smeh. V Bohinju smo prenočili — po večerji je dobila -srečna številka sedeža (petnajst) lepo torto. Res se je tovarišica Milka Janežičeva potrudila, da jo je razrezala tako, da smo dobili Vsi vsak svoj kos in še ostalo je. Pa ne bi, k sreči je nekaj tudi -takih, ki imajo lepo navado, da gredo takoj po večerji spat. V nedeljo zjutraj smo gledali na Vogel, bil je v megli, pravili so, da se bo dvignila, zato smo šli gor. Videli sm-o le restavracijo — kjer ni bila najboljša postrežba — in meglo. Kmalu smo se naveličali čakati, peljali sm-o se nazaj v dolino in ko s-e je gcindol-a spustila nekaj niže, je bil razgled na dolino še d-okaj dober. V dolini pa »Kravji bal«. Seveda smo prisostvovali celemu ceremonijah!. Kljub oblačilom in sorazmerno hladnem vremenu, je bilo ljudi zelo veliko. Pro- gram je bil lep, saj pesem, glasba in narodne noše vsakogar razveselijo. Podelili so nagrade planšarjem in ugotovili, da jih je vedno manj, da pa jih za »Kravji bal« še ne bo zmanjkalo. Pa sir, klobase, zvonce in ostalo »kramo« s-o prodajali n,a travniku, kjer je bila prireditev. Na splošno so ljudje pridno s-egaM po sredstvih za »ogrevanje«, zato so nekateri dobili »telečje noge«. Sreča, da mi takšnih slabičev nismo imeli med nami. Po kosilu je bila podelitev nagrade miss avtobusa. Nada je dobila aranžirano -steklenico (obraz, roke, klobase itd.) is primernim nagovorom, njena spremljevalka pa lubenico, kajpak obrezano in izrezano. Toliko dobre vbije in govorov hvaležnosti je šlo za ta priznanja, da je bilo kar težko zapustiti prijazni hotel »Pod Voglom«. Na poti domov smo se ustavili še v Volčjem potoku, kjer pa ježe jesen opravila svoje, tako da ni bilo več bohotnega cvetja, le ureditev in zasaditev, pa balkon smo še lahko občudovali. Na travniku pred parkom smo imeli »piknik« in tako v glavnem izpraznili naše zaloge dobrot. Dolbr-o smo potovali in veliko videli, predvsem pa smo se tudi razvedrili in nekaj naučili. Za srečni -konec smo v Šoštanju še malo žara j ali, potem pa so od Slovenj Gradca naprej počasi zapuščali avtobus. Vsem, ki so pomagali pri organizaciji izleta, hvala v imenu vseh udeležencev. Vera HORJAK Vojaška obveznost Izvajanje čl. 12 ZVO Ur. list SFRJ štev. 8/69. Gd 1. 1. 1971 sta naborna obveznik in oseba v -rezervnem sestavu dolžna v 8 dneh od nastanka spremembe prijaviti referentu za civilno zaščito in narodno obrambo podjetja: —• -spremembo stanovanja (noivii oa-silav), — spremembo stalnega- prebivališča, — začasno, več kot 60 dni trajajočo odsotnost iz stalnega prebivališča, — odhod v tujino za vselej ali za več kat 60 dna in vrnitev iz tujine, — pridobitev šolskih in strokovnih OcvaliifEkacij. Po 1. 1. 1971 se morajo javiti zaradi prijave pri občinskem upravnem organu, oddelku za narodno obrambo le vojaški obvezniki, ki so ise vrnili po odslužitvi vojnega roik-a iz JLA. Pozivamo vse naborne obveznike in vse vojaške obveznike, da takoj pri j avi j-o vse eventualne zgora j navedene -spremembe, ki sio že nastale ali bodo še nastale do 31. 12.1970 oddelku za narodno obrambo Celje, po 31. 12. 1970 nastale zgoraj navedene spremembe pa referentu za civilno zaščito in narodno obrambo pri podjetju v sobi št. 11, Kocenova Ril. 2-a. Vs-e vodje enot prosimo, da opozorijo svoje člane na spremembo v izvajanju cit. člena 12 ZVO in da jih pošljejo na oddelek za narodno obrambo, kjer naj sii spremembe uredijo. Namen te spremembe je Olajšati obveznosti vojaškim obveznikom, da ne bodo izostajali od della in ne izgubljali po nepotrebnem preveč prostega časa. Redno izvajanje sprememb po 1. 1. 1971 bo vsak petek od 12. do 14. ure ali po potrebi na upravi, soba št. 11, Kocenova 2 a. Iz splošnega sektorja STRAN 8 DELOVNA ZAKONODAJA IZ ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH Ur. list SFRJ št. 12/70 Člen 64, (3) Delavec pridobi pravico do 'letnega dopusta ,po 11 mesecih nepretrganega dela in ima pravico izrabiti ga pri isti delovni organizaciji v vsakem koledarskem latu. — Delavec, ki .je sklenil delovno razmerje 31. 1. v latu, še lahko ostvari pravico do letnega dopusta v tekočem letu, ker ga lahko začne koristiti 31. 12. po 11 mesecih nepretrganega ddla. Delavec, ki je sklenil delovno razmerje 1. 2., v tekočem letu ne more več ostvari ti pravice letnega dopusta za to leto, ker ima šele po izteku zadnjega; dne v letu 11 mesecev neprekinjenega staža. Ker v istem letu ni nobenega dneva več, da bi začeli lahko koristiti letni dopust, nima tudi možnosti, da bi ga ustvaril. Delavec namreč mora nastopiti letni dopust konec koledarskega leta (31. 12.), da ga lahko brez presledka nadaljuje tudi v naslednjem letu. — V primeru, da delavec zaradi boilezmli v enem koledarskem letu ne more izrabiti svojega letnega dopusta v celoti ali delno, tako, da zaradi bolezni niti 31. 12. ne more nastopiti letnega dopusta, nima pravice neizrabljenega letnega dopusta izrabiti v naslednjem letu, niti nima pravice do povračila zaradi neizrabljenega letnega dopusta, -ker mu ni delovna organizacija onemogočila, da izrabi letni dopust, ampak bolezen. — Če pride delavec, ki -ni izpolnil pogojev, da bi si pridobil pravico do letnega dopusta, na delo v drugo -delovno organizacijo najkasneje v 3 delovnih dneh od dneva, ko je nehal delati pri prejšnji delovni organizaciji, pridobi pravico do letnega doipusta pri delovni organizaciji, v -katero je prešel — po 11 m-asecih dela tar se mu šteje tudi delo pri . delovni organizaciji, iz katere je prešel. — Za delavca v -rednem delovnem razmerju ne velja določilo, da mu delovna organizacija dovoli za vsak mesec nepretrganega de-lanajmanj en dan dopusta, ker to določilo velja le za delavce, ki stopijo na delo za določen čas, d-a opravljajo -sezonska dela, če traja tako delo brez presledka .najmanj 6 mesecev. Tudi delavec, ki je sprejet za ddločen čas pridobi pravico koriščenja -letnega dopusta šele po 11 mesecih neprekinjenega dela^in ne velja zanj določilo o koriščenju -letnega dopusta kot za sezonoe. — Ko delavec pridobi pravico do letnega dopusta, lahko izrabi dopust ne glede na to, koliko časa je v tekočem koledarskem letu delal. Ni torej delitve dolžnosti, d-a se delavcu zagotovi izrabo letnega dopusta, če preide kadarkoli med letom v drugo organizacijo, pa naj bo to v prvem ali drugem polletju. Delovna organizacija, kjer si' je delavec pridobil pravico do letnega dopusta, je lahko oproščena obveznosti samo -tedaj, če se je z delovno organizacijo, v ka-taro delatv-ec na novo -vstopa na delo, sporazumela s pismeno izjavo, da mu bo zagotovila izrabo letnega dopusta. Letni dopust se mora zagotoviti delavcu v iztopnem roku. — Vsak -sporazum, s katerim bi delavec popustil ali se odrekel plačanemu letnemu dopustu, se šteje že po konvenciji za ničnega. — Podjetje ni dolžno omogočiti iz-r-aoe letnega dopusta ruti izplačati nadomestila: — delavcu, ki je izključen, — delavcu, ki mu je prenehalo delo zaradi prestaj-anja zaporne kazni, — delavcu, ki je na lastno zahtevo -takoj razrešen, povdarek je na -takoj, ker mu sicer mora zagotoviti izrabo letnega dopusta, — delavcu, ki je suspendiran do konca leta, v katerem mu j e bil izrečen ta ukrep, — delavcu, Iki mu je prenehalo delovno razmerje zaradi trajne nesposobnosti, — de-lavou, ki je izpolnil pogoje za pridobitev letnega -dopusta v prejšnji delovni organizaciji, — delavcu, ki je do -Konca leta v bolniškem staiežu. — Dejstvo, da se delavec odpoveduje pravici na letni dopu-st, nima pravnega učinka celo v tistih primerih, ko se je tej svoji pravici izrecno odakel. — Delovna organizacija, pri kateri delavec preneha delo po njegovi volji, je temu delavcu odgovorna za povračilo škode, čemu ni omogočila izrabiti letnega dopusta. Do/lžnasti delovne organizacije, ki jo ima po zakonu, ni mogoče izključiti niti z izrečnim sporazumom. M-odec Jc-že IZ ZAKONA O ZAPOSLOVANJU DELAVCEV Z NEPOLNIM DELOVNIM ČASOM, O UVEDBI DELA PREKO POLNEGA DELOVNEGA ČASA IN O OPRAVLJANJU DELA, KI SE NE ŠTEJE ZA DELOVNO RAZMERJE Ur. -list SRS št. 39/70 V 45. členu Temeljnega__ zakona o delovnih razmerjih je 45. členu -ods. (3) določeno: Delo, daljšo od polnega delovne- ga časa, sme delovna skupnost vpeljati samo v skladu s statutom, ta -pa se mora ujemati z republiškim predpisom, ki natančneje določa -primere, v katerih je mogoče vpeljati in odrediti tako delo. Šele sedaj je izšel zgoraj cit. republiški zakon, n-a kar opozarjamo vse vodilne in vodstvene delavce. Zakon določa: 2. člen — Delovna organizacij a je dolžna objaviti ali razpisati vsakih 12 mesecev delovno mesto, če je na -ddlovn-em m-es-tu z nepolnim delovnim časom zaposlen delavec, ki je sicer že v delovnem razmerju s polnim delovnim časom. 3. člen — Delovna organizacija lahko zaposli izjemoma že zaposlene delavce, kadar -gre za zaposlovanje strokovni j ako v, pri delih, ki s-o potrebna pri delovanju raznih občasnih ali stalnih kolegijskih teles (n. pr. komisije), delavcev pri pomožnih delih itd. 4. člen — Poleg primerov iz zakona lahko uvede delovna organizacija d-el-o preko polnega delovnega čaisa tudi v primerih, ko se pojavijo dela, ki morajo biti po svoji naravi dokončana brez presledka, da se o-dvme škoda ali da se zagotovi nemoten potek rednega dela, ni pa bilo mogoče vnaprej vedeti, koliko časa bodlo takšna dela trajala in do kdaj bi marala biti opravljena. 5. člen — Za opravljanje del, ki jih v del-ovnd organizaciji opravljajo preko polnega delovnega časa, delovna -organizacija ne sme. več uporabljati takšnega dela, če j-i pristojni komunalni zavod za zaposlovanje zagotovi ustrezne delavce. 6. člen — Na delovnih mestih s skrajšanim delovnim čas-om se sme uvesti -delo preko polnega delovnega časa sarn-o v primerih, ki so določeni v zakonu o delovnih razmerjih. 7. člen — Delovna organizacija lahko šM-ane pogodbo o delu po 142. členu Temeljnega zalk-ona o delovnih razmerjih za izvršitev raznih -občasnih ali začasnih vzdrževalnih dal, vendar mora v statutu določiti -dela alii talke naloge in način njihovega izvrševanja. 8. člen — Pogodbe o delu je dopustno skleniti ne glede na to, koliko časa traj-a opravljanje posameznih občasnih ah začasnih del alii nalog v posameznem koledarskem letu, vendar pa take pogodbe ni dopustno -skleniti, če gre za dela ali naloge, za katere je treba skleniti bodli-si delavno razmerje za določen čas, bodisi delovno razmerje za nepolni delovni čas. 9. -člen — za prekrške so določene Ikazni za DO -od 1.000,00 do 10.000,00 din, za odgovorno os-ebio pa do 500,00 din. 10. člen — Zakon je začel veljati 28. novembra. Modec Jože Iz temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (TZPZ) „radnl š, 51/64 1. STAROSTNA POKOJNINA Pravico do starostne pokojnine pri dobi Zavarovanec Zavarovanka Zakon z dopolnje- s pokojninsko z dopolnjenimi + s pokojninsko nimi + dobo najmanj najmanj 24. člen 60. leti 20 let 55. leti 20 let 25. člen 65. leti 15 let 60. leti 15 let 27. člen ne glede 40 let ne glede 35 tet na starost nia starost 28. člen 55. leti 35 let 50. leti 30 let VIŠINA STAROSTNE POKOJNINE V ODSTOTKIH ZNAŠA za zavarovance, Iki uveljavljajo pokojnino po splošnih pogojih za pokojninsko dobo let: 15 16 dobi moški v % od osnove: 35 37 dobi ženska v % od osnove: 40 43 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 39 41 43 45 47 49 51 53 55 57 59 61 63 46 49 52 55 57 59 61 63 65 67 69 71 73 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 let 65 67 69 71 73 75 77 79 81 83 85 % 77 79 81 83 85 % rej: 81 % — 6,65 % = 74,35 % od osnove). Če bi imel ugotovljeno osnovo 1,000,00 din, hi dobil 743,50 din. — če gre zavarovanka is 50 leti in 30 leti pokojninske dobe v pokoj, se ji odmerjena pokojnina 75% od osnove (gl. lestvico!) zaradi predčasnega odhoda zmanjša še za 6,65 % (5 x 1,33) ali za vsako leto predčasnega odhoda pred 55. letom starosti za 1,33 %. Pokojnina se ne zmanjša, če je zavarovanec dopolnil pokojninsko dobo 40 let oziroma če je zavarovanka dopolnila pokojninsko dobo 35 let, ne glede na starost. Jože MODEC Najvišja pokojnina znaša 85 % pokojninske osnove (34. člen). 2. PREDČASNA POKOJNINA Ur. list SFRJ, št. 11/69-143 Člen 28 h- TZPZ 1) Zavarovanec lahko uveljavi starostno pokojnino tudi -pred dopolnjenimi 60 leti oziroma zavarovanka pred dopolnjenimi 55 leti (v nadaljnjem besedilu: predčasna pokojnina). 2) Predčasno pokojnino lahko u-veljavi zavarovanec, ki je dopolnil pokojninsko dobo najmanj 35 let in starost 55 let, in zavarovanka, ki je dopolnila pokojninsko dobo najmanj 30 /let in starost 50 let. člen 238 b Predčasno pokojnino zavarovan- ci lahko uveljavljajo do 31. 12. 1973. Odmerja se tako, da se starostna pokojnina (gl. lestvico!), do katere bi imel pravico zavarovanec glede na pokojninsko dobo, če bi bil dopolnil starost 60 let oz. zavarovanka, če bi bila dopolnila 55 let, zmanjša za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj pred dopolnitvijo te starosti za 1,33 %. Primer: — če gre zavarovanec s 55 leti in 38 leti pokojninske dobe v ,pokoj, ,se mu odmerjena pokojnina 81 % (gl. lestvico!) zaradi predčasnega odhoda zmanjša še za 6,65 % (t. j. 5 x 1,33 ali za vsako leto predčasnega odhoda pred 60. letom starosti za 1,33 %. Dobi to- bo leto zavrtelo... In s| i; se Kaj naj povem ob zaključku leta? Alli prikazujem okolico dela, ali naj skrbi odložim in jih prenesem v naslednje leto? Ali naj uravnam tek ure ppčasneje? Ne. S tem nisem nič storili. Kolo zgodovine se bo zavrtelo tudi v tem tempu življenja. Od te prelomnice nas loči le kratek čas. Navajeni smo, da se od starega leta poslovimo v vedrem razpoloženju, v družinskem krogu, v krogu svojih prijateljev in znancev, sorodnikov, sodelavcev, vsak pač po svoje: eni doma, drugi v hribih, tretji zopet v lokalih z rezervacijo itd. Ne pozabimo, da imamo tudi v lastnem podjetju dokaj močno gostinsko turistično dejavnost na celjskem območju, v Dravski dolini, na Koroškem ... Prepričan sem, da vas bodo tudi tu postregli z zaželjeno jedačo in pijačo in da boste lahko ob prelomnici -starega leta veselo drog drugemu nazdravili s polnim kozarcem, medsebojno zaželeli zdravja in sreče ter vedro zaplesali v Novo leto ... Odveč bi bilo spominjati na tisoče želj-a, ki jih želimo izraziti svojemu naj-b,lažjemu, zakoncu, otroku, starišem, sodelavcem, znancem in prijateljem. V vsakem človeku bdi želja po zdravju, zadovoljstvu, osebni sreči, sožitju in še kaj. Vse to is e zli je ob takih dogodkih v nepregledni v-aJl čestitk, ki jih prejemamo ob Novem letu. Bežen pregled skozi pretečeno leto nehote vsiljuje marsikomu odgovor na vprašanje, kakšno je bilo njegovo delo, kakšni so bili njegovi uspehi. Kakšna je bilanca dela? Tihi odgovor prepuščam v-s-akemu posamezniku. Pri tem pa -velja pod- črtati, da v večini primerov uspehi zaradi prizadevanj posameznikov niso izostali. Nedvomno bi lahko bila uspehi ob skupnem Vlaganju -naporov še večji. Toda sedaj je prepozno nekaj ukrepati ali dajati nov impuls bodočemu poslovanju. Leta bi lahko bil -koristen napotek v prihodnjem letu in zagotovil še večje uspehe, če ga bomo upoštevali. Ob vsem t-am razmišljanju bo čas minil bliskovito. Ob poskočnih zvokih domače glasbe v Koroškem domu v Prevaljah, ali v Domu žele-zarjev na Ravnah, na Starem gradu v Ce^ju, na Smuški koči nad Ravnami ali doma, ob petju in obujanju starih spominov se bomo znašli v Novem letu 1971 z željo, da bi bilo zdravo in plodno ter bogato na d dimnih uspehih. Urednik Iz personalne službe Meseca oktobra in novembra so se zaposlili: 1. Miškovski Tofil, elektroinehanik, stranski Obrati 2. Pečovnik Malika, slaščičarka, pekama Ada 3. Zupanc Silvo, delavec, ambailir-nica 4. Frece Viniko, delavec, Silos 5. Hercog Ferdo, delavec, embalir-mioa 6. Ložar Bogomila, čistilka, pekarna Ada 7. Obrez Marija, čistilka, MM Lipa Šitiore 8. Vipotnik Renata, nam. poslovodja, Tekstil Lj, c. 9. Volavšek Davorin, delavec, Poslovalnica 3 10. Ferjanič Alojzija, slaščičarka, slaščičarna Ada 11. Forsitner Ivan, trg. delavka, Ravne na Koroškem 12. Raci Jožica, trg, delavka, Ravne na Koroškem 13. Koren Jože, delavec, pekama Velenje 14. Kukoviča Antonija, čistilka, pekarna Zagorje 15. Tovornik Branko, pefk, pekarna Dolgo polje 16. Lešek Antonija, čistilka, bife Stari Grad 17. Finkšt Franc, tehnolog, Silos 18. Perčič Jožefa, strojni fak., RGS 19. Senica Dragica, natakarica, Sladica Šentjur 20. Vidovič Ivana, natakarica, bife Stari Grad 21. Vodenik Štefka, trg. delavka, Kiosk Celje 22. Juvančič Anica, trg, delavka, Tržnica Celje 23. Perc Tanja, trg. delavka, Gorivo Šoštanj 24. Šket JuiTij, delavec, embaldmica 25. Jevševar Božo, mesar, SP Gaber-lie 26. Tanšek Ivan, delavec, pekama štore 27. Burjak Zdravko, trg. delavec, Ravne 28. Kadi Franc, mesar, Ravne 29. Hriberšek Olga, delavka, emba-liimica 30. Kos Lidija, delavka, embalimi-ca 31. Mesiojedinik Jože, pek, pek. Sevnica 32. Potočnik Alojz, delavec, skladišče I 33. Ravnak Jože, delavec, skladišče I 34. Rudman Marija, delavka, emba-Mmioa 35. Skale Leopold, delavec, Mlin 36. Pegane Marija, čistilka, bife Stari Grald 37. Pohar Zvonimir, delavec, MM Otok 38. Vrečko Anton, delavec, sklad, žitaric 39. Lanegar Martina, delavka, emba-lirnica 40. Prevolšek Jože, pek, pekarna Štore 41. škaller Antonija, čistilka, pekarna Brežice 42. Artiček Marija, čistilka, embalir-nica 43. Banovšdk Justina, čistilka, Slaščičarna Ada 44. Dovečer Ilonka, slaščičarka, slaščicama Ada 45. Križniš Angela, delavka, emba-liimica 46. Muzej Štefka, trg. delavka, MM Hudinja 47. Prisiček Marjan, delavec, aran-žensitvo 48. Reisman Alojz, poslovodja, Dom žeflezarjev Ravne 49. Volk Andrej, pek, pekarna Brežice 50. Drevenšek Anton, šofer, skladišče Krško 51. Duga Marjana, čistilka. Uprava Trg. okt. rev. 52. Esih Janiko, delavec, pekarna Vojnik 53. Jazbinšek Rajko, delavec, Mlin 54. Majcen Marica, delavka. Pralnica — pek. Gabetre 55. Mohar Fanika, čistilka, skladišče Krško 56. Radej Ivan, šofer, skladišče Krško 57. Rojc Alojzija, tajnica, Uprava V istem času je odšlo 49 delavcev in sicer: L Zalar Dušan, mesar, SP Gaberje, samovoljno 2. Blazinšek Peter, iz Mlina, samo-voijimo 3. Krošalj Terezija, iz pek. Brežice, isamovoijmo 4. Adrdnek Karl, šef sok. prod. na dr. Šentjur, umri 5. Kavčič Janez, šofer, Sklad. Krško, s p.rival. del. 6. Šlatasu Zdenka, trg. g. del., MM Štore, s privoli, del. 7. Radojčič Vera, delavka, sklad. Krško, s privol. del. 8. Stopar Slavko, šofer, sklad. Krško, s privol. del. 9. Vidmar Jože, delavec, Silos, s privol. del. 10. Vipotnik Ludvik, delavec, Silos, s privol. ddl. 11. Žabkar Ana, trg. delavka, Tekstil Laško, s privol. del. 12. Bomvšek Branko, delavec, em-balimiea, s privol. del-. 13. Frece Vinko, delavec, Silos, s privol. ddl. 14. Guček Marjan, delavec, Poslovalnica 3, s privol. del. 15. Sinkovič Danica, str. knj., RGS, s privol. del. 16. Belina Marija, poslovodja, Es-preso Lj. c., s privol. del. 17. BezamovSki Avgust, skladišč., Poslovalnica 3, s privol. del. 18. Bratuša Mira, trg. del. Ravne, s privol. del. 19. Cvetko Franc, analitik, RGS, s privol. del. 20. Hanžak Josip, pek, pekama Brežice, s privoli, dal. 21. Kamanšek Ivanka, trg. del., SP Gaberlje, s privol. del. 22. Prevaibiik Zdenka, trg. del, Ravne, s privol. del. 23. Pušnik Statika, trg. del., Ravne, s privol. del. 24. Pečnik Anton, mesar, MM štore, s privol. del. 25. Grudnik Anica, trg. del. Slov. Gradec, s privol. del. 26. Racman Karl, delavec, skladišče I, s privolitvijo 27. Magič Djuro, pek, pek. Vojnik, s privolitvijo 28. Radič Silva, teg. ded., Ruše, s privolitvijo 29. Lužar Nada, trg. ded., Povrtnina Žalec, s privolitvijo 30. Kroflič Milan, pek, pek. Štore, s privolitvijo KAVA užitek 31. Lugarič Milan, delavec, pek. Štore, s privolitvijo 32. Vaši Lea, trg. del., Esprasso stan. c., s privolitvijo 33. Pesjak Ludvik, trg. ded., MM Štore, s privolitvijo 34. Mastnak Nada, trg. ddl., Šentjur, s privolitvijo 35. Šarman Marija, uslužbenka, Ravne, s privolitvijo 36. Senčar Leopold, poslovodja Laško, starostna upokojitev 37. Jagodič Miloš, šef prod. na dr., Celje, invalid, upokojen 38. Miiller Angela, uslužbenka, Ravne, invalid, upokojena 39. Pečar Franc, delavec, ,skl. Krško, invalid, upokojen 40. Klančišar Štefka, tajnik DO, u-prava, invalid, upokojena 41. Skale Leopold, delavec, miln, prekin. posk. dela Zanimalo vas bo Živali pred sodiščem Ni mogoče najti pametne razlage za te živalske procese. V srednjem veku so ljudje živeli v vraževerstvu in so mislili, da so živali obsedene od hudiča ali da so celo sam hudič. Večkrat so bile te sodne obravnave sadistične. Živali so pretepali, jih dali tudi na nateznico ah jih tako mučili, da bi iz šilih iz njih »priznanje. Cviljenje ali tuljenje od bolečin mučenih Živah je bilo »priznanje krivde«. Sodna obravnava v Koblen-berku pri Baslu proti petelinu. Na častni tribuni so sedeli gostje z magistrata v uradnih oblačilih, star sodni sluga je dvignil čmo palico, znamenje svoje službe in zaklical: »Privedite obtoženca!« Prignali — so petelina, ki je bil obtožen, ker je znesel jajce. Tožitelj je začel sodno obravnavo, odvetnik je prevzel obrambo živali. .Turistična premetenost se je kar iskrila v besednem dvoboju med tožiteljem in odvetnikom, oba sta navajala znamenite pravne vire, priče so izpovedale svoje. Naposled so petelina obsodili na smrt, rabelj je opravil smrtno obsodbo; petelina so sežgah v navzočnosti množice ljudi, ki je to obsodbo spremljalo z viharnim pritrjevanjem. To se je zgodilo leta 1472. V starem normanskem mestu Falaise je bila leta 1386 obsojena svinja, ker je ubila otroka. Sodna obravnava je bila prava slovesnost, h kateri se je zbralo domala vse prebivalstvo tega kraja. Sodniki so se dostojanstveno držali, ko so razsodili, da je treba svinjo obglaviti. Šče-tinarko so vtaknili v človeško obleko, jo bičali in pohabili, preden so jo zvlekli h kladi, kjer jo je čakal rabelj, da ji odseka glavo. Med domačimi živalmi srečujemo svinje kot najbolj pogoste obtoženke detomorov. V mestih in vaseh so seveda te živali tekale kar na prostem in so jih uporabljali celo vprežene za odvažanje smeti. Povsod, kjer je bila umazanija in smeti, so bile tudi svinje. Bile pa so tako zlobne, da majhni otroci nikakor niso bili varni pred njimi. V Selgyju so leta 1547 prignali pred sodišče svinjo in njenih šest mladičev, ker so umorih otroka in ga požrh. Odvetnik je obtožene pujske tako prepričevalno branil, da je bila samo svinja obsojena na smrt. Njen naraščaj je bil oproščen, češ da je še mlad in, da ga je s slabim vzgledom zapeljala mati svinja. Vendar so bili tri tedne pozneje mladi pujski spet pred sodiščem. Njihov lastnik ni hotel prevzeti nobenega jamstva za njihovo slabo vedenje v prihodnje. Bal se je, da se bodo zločinska nagnjenja matere pokazala tudi pri mladičih. Takih primerov je bilo še in še. Skoraj vsaka vrsta domačih živali je bila v srednjem veku pred sodiščem. Procesi proti živalim v srednjem veku so bili najbolj fanatične navade zaradi vraževernosti in ne prosvetljeno-sti. Pri črnih mačkah, svinjah, kozah in psih se je tehtnica pravice že od začetka nagnila v njihovo škodo. Neki pravni zgodovinar je samo za eno stoletje naštel okoli 200 takih procesov. 42. Zagorec Jože, pek, pek. Sevnica, prekin. poslk. dela 43. Šket Jurij, delavec, embalirnica, prekin. posk. dela 44. Drnovšek Marjan, delavec, sklad, žiitar., po pogodbi 45. Žel Avgust, delavec, sklad. Sl. Grad., pio pogodbi 46. Mehtig Franc, trg. del., Šoštanj, po pogodbi 47. Lešdk Antonija, čistilka, Stari Grad, po pogodbi 48. Mohar Fanika, čistilka, skl. Krško, po pogodbi ROJSTVA: Vodušek Ediju, Vovk Danielu, Utramlkar Mariji in Marjanu, Vodopivec Lotki im Maksu, so se rodile hčerke. Božič Slavici in Stanetu, Sisinger Slavku in Romih Fridi, so se radiih sinovi. POROKE: Zakonsko zvezo so sklenili: Goloigramc Silva poročena Golo-granc, Berdnik Franc in Horvatič Ivanka, Oblak Ljudmila poročena Zdolšek, Aman Lidija poročena Veber, Laznik Dragica in Petre Dimitrij, Leskovšek Karotina poročena Pogačnik, Felicijan Jože, Žvifcant Danica poročena Potočnik, F-evžer Vera poročena Krašovec in Klemenc Friderik. Kolektiv želi vsem novoporočen-cem mnogo sreče in osebnega zadovoljstva. Slavica PERME MERK VESTNIK Urejuje uredniški odbor: Franjo Šarlah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golav-šek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur,. — Izhaja mesečno. Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada 2.000 izvodov. OPOZORILO Ponovno opozarjamo člane kolektiva, da takoj javijo pristojnemu organu im naši personalna službi vsako spremembo stalnega ali začasnega prebivališča. S pravilnikom o opravljanju zadev službe javne varnosti (Uradni 'list SFRJ, štev. 34-417/70) je določeno, da opravlja služba javne varnosti kontrolo nad prijavi jan jem stalnega in začasnega prebivališča občanov. Če se pri kontroli nad izvajanjem predpisov o evidenci stalnega in začasnega prebivališča ugotovi kršitev teh predpisov, se proti storilcu prekrška predlaga uvedba postopka za prekršek. — Sojioi 66. do ni vcJ pri jabi, pravkar mfl j6 zaproiil tt> neko!