japuuaiajs '6a9qjaj nodj ■13 'aaitj 'N»® 1 W '3 w 'MjfcKt ■ O prežalostni Jezus! daj mi milost vselej po Tvojem prelepem zgledu na oljski gori moliti, in zavoljo svojih grehov žalovati. (Glej! prigovor na 55. in molitev na 58. strani.) DUŠNA POMOČ te W II E te pavteee, ali prigovori, zgledi in molitve za zdrave in bolne kristjane. Tretje bukve. Na svitlo dal Janez Zupanci^ ■> ; •i IU župnik v Ihanu. ^_ Z dovoljenjem visolcočastitljivega Ljubljanskega knezo škofijsiv a. -^- V Ljubljani, 1879. Založil Janez Zupančič. — Natisnila Klein in Kovač. t i ii k zveličanju duš! Molitev sv. Bernarda*). )porninjaj se, o predobrotljiva De- ■ vica Marija! nikdar ni bilo slišati, da bi bil kdo zapušen, ki je pod Tvojo brambo pribežal, v Tvojo pomoč klical, se Tvoji prošnji priporočal. S *) Kdor to molitev sv. Bernarda s skesanim sercem moli, zadobi sleherni pot 300 dni odpustkov; če ves mesec vsak dan vsaj enkrat moli, popolen odpustek po sv. spovedi in obhajilu. Pij IX. 184(1. takem zaupanjem navdušen k Tebi, o devic Devica! pritečem, k Tebi pridem, pred Teboj zdihajoči grešnik stojim. Nikar, Mati Besede! ne zaverzi mojih besedi, temuč milostno jih sliši in usliši. Am en. Predgovor dragim čitateljem bukev: „Dušna Pomoč za zdrave in bolne grešnike in pravične.“ imenovane bukve so pisane v pomoč grešnikom pri pripravljanji za dobro spoved, če misliš, dragi prijatelj! v kratkem času k spovedi iti, pripravljaj se tako-le: Misli, da boš opravil sv. spoved, in da ona utegne za te poslednja v tvojem življenji biti, in da od nje je odvisno tvoje večno zveličanje ali pa tvoje večno pogubljenje. Ker pa dobro veš, da s svojo lastno močjo nisi v stanu dobre spovedi storiti: torej se naj popred pred Bogom globoko ponižaj, ter pokliči sv. Duha na pomoč. V pervič ga ponižno prosi, naj On razsvetli tvoj um in spomin, da se spomniš 8 vseh svojih storjenih grehov, zlasti, da spoz¬ naš tisti svoj poglavitni ali poglavitne grehe, s kterimi naj pogostniši in naj hujši Boga razžališ. Potem ko si z Božjo pomočjo in s svojim lastnim skerbnim spraševanjem vesti svoje grehe spoznal, prosi zopet prav ponižno sv. Duha, da On omeči in nagne tvojo voljo k čeznatornemu kesanju in k terdnemu sklepu resničnega in stanovitnega poboljšanja. Ker se moraš pa tudi sam toliko prizadevati, kolikor zamoreš za čeznatorno kesanje in za terdni sklep, in ker sta kesanje in terdni sklep tako potrebna dela pri sv. pokori, da, če sta ona dobra, je tudi vsa spoved dobra: so ravno zato iz tega namena te bukvice spisane, da bi ti močno pomagale za obujenje čeznatornega kesanja in terdnega sklepa po¬ boljšanja. Kakor hitro si namreč spoznal svoj poglavitni ali svoje poglavitne grehe: poišči v kazalu teh bukev zadevni prigovor, beri ga, potem ko si popred zopet sv. Duha na pomoč poklical, pazljivo in z dobrim sercem. Iz prigovora boš bolje spoznal, kako 9 si se pregrešil, dalje boš spoznal bolje ostud¬ nost in škodljivost svojega greba in tudi naj boljši in pripravniši pripomočke se ga v pri¬ hodnje varovati. Ko si kak prigovor prebral, moli h koncu molitev sv. Bernarda k Materi Božji: „Spominjaj se...“ ktero v začetku teh bukev najdeš in potem moli še 1 češeno Marijo. Po tem pa nekoliko sam dalje pre¬ mišljuj prebrane resnice in obračaj jih na se, da boš z Božjo in Marijno pomočjo veči čeznatorno kesanje in terdnejši sklep resničnega poboljšanja imel. Ker so po versti deset Božjih zapoved in sedem naglavnih grehov le za naj veči in naj bolj navadne grehe primerni prigovori v teh bukvicah sostavljeni: zato najdeš v njih le 32 prigovorov od teh grehov izveršenih. — Opomniti moram, da ni ravno potrebno brati, kader se za sv. spoved pripravljaš prigovore o vsih grehih, v kterih si prizadet, temveč, da zadostuje, ako le o naj poglavitnišem ali še kterem drugem grehu pri- merjen prigovor bereš, da tisti greh z velikim čeznatornim kesanjem obžaluješ. Potem pa, ko 10 se je tvoje serce k čeznatornemu kesanju omečilo, boš lahko tudi vse svoje druge grehe obžaloval, da se jih boš le spomnil in nekoliko si prizadeval tudi zavoljo njih čeznatorno kesanje obuditi. O šesti Božji zapovedi je 11 prigovorov sostavljenih, zato ker je ne¬ čistost naj pogostniši in naj ostudniši pregreha, zlasti pri mladih ljudeh navadna. Pervič je prigovor o lepoti sv. čistosti, potem o sov¬ ražnikih in dalje o prijatlih sv. čistosti. Ker sta ples in ponočevanje posebno huda in po¬ gostna sovražnika svete čistosti, sta o njih poslednjič še posebna prigovora. Dalje je pri¬ govor: „Kdaj nečiste misli in želje niso nam v greh prištete, 11 v pod- učljivo tolažbo za tiste pobožne duše, ktere zoper njihovo voljo pogostoma nadlegvajo take skušnjave in jih nepokojne, nemirne in plašljive delajo, kakor da bi se bile omadežvale, kar pa je le zvita skušnjava satanova, ki ves nejevoljen, da ne more s svojim nadležnim vrivanjem nečistih misel in želj pobožne duše Jezusu iz rok istergati, prizadeva se to doseči 11 z nemirom in strahom, kterega po premagani skušnjavi hudi v sercu duš boječih, ter jih plaši. Dalje je prigovor: o pregrešnih nečistih mislih in željah za grešnike v tem grehu prizadete. Tudi je prigovor o pripomočkih zoper skušnjave k nečistosti. Dalje je prigovor za tiste, ki radi kvantajo. Dva prigovora sta za nečistnike; eden kaže ostudnost nečistosti iz besedi sv. pisma; drugi pa zlast njeno škodljivost, torej govori o kaznih ali nasledkih njenih. Prigovori so vsi prav umevni, ginljivi, pretresljivi; pa tudi prav mikavni zavoljo mnogo v nje vpletenih prav primernih, lepih inginljivih zgledov. — V teh bukvicah so tud spovedne in obhajilne molitve, sv. maša in križev pot. Beri jih doma ali pa v cerkvi, ko se za sv. spoved pripravljaš kake dni ali teden popred, preden k spovedi greš; vzemi jih pa tudi sabo, kader k spovedi greš. Ce moraš dolgo časa na spoved čakati, beri tebi potreben prigovor, namesto da bi tisti čas se po ljudeh oziral, ali dolgočasil. Beri jih tudi včasih doma za spodbudo; beri jih 12 vselej, kadar se k spovedi pripravljaš; beri jih. pa tudi včasih, kadar dolgo časa k spovedi ne greš. To pobožno branje te bo v sovraštvu do greha in v terdnem sklepu poboljšanja poterdilo. Beri jih včasih takim kristjanom, ki brati ne znajo. Posebno ti pa priporočam: Beri pri¬ merne prigovore tudi bolnikom, da bodo tiste grehe v bolezni še moč¬ nejši obžalovali, s kterimi so v zdravji svojega Boga žalili. To bo njim, pa tudi tebi prav močno ko¬ ristilo. Sedaj pa še zdihnem, in prosim: Molitev. Blagoslovi, o usmiljeni Jezus! na priprošnjo Svoje ljube Matere Marije, Pribižališa grešnikov, in sv. Jožefa, Svo¬ jega zvestega varha in rednika te bukvice in vse njih drage čitatelje in poslušalce, da vsi prigovori v njih dobrih sercih sto¬ terni sad obrodb! Pisatelj. O križani Jezus! varuj me grešnika kazni terdovratnosti levega, in daj mi milost kesanja in zaupanja desnega razbojnika na križu. PSE VI BEL Prigovori in zgledi o deseterih Božjih zapovedih. I*erva zapove«! Božja. Pervi prigovor. O znamnjih ljubezni Božje. Predragi prijatelj! želiš zvediti, ali ljubiš Boga čez vse, ali ne? So nektera znamnja, iz kterih prav gotovo spoznati zamoreš, če Boga čez vse ljubiš. 1) Pervo prav gotovo znamnje lju¬ bezni Božje imaš, če greh sovražiš iz strahu pekla in zlasti iz ljubezni do Boga. Prizadevaj si tedaj, da greh čez- dalje bolj sovražiš, če ne iz ljubezni, saj iz strahu Božjega, kakor zapoveduje Jezus Kristus, ki pravi: „Ne bojte se njih, kteri telo umorč, in potem nimajo 16 kaj storiti. Hočem vam pa pokazati, koga se bojte: Bojte se tistega, kteri ko je umoril, ima oblast vreči v pekel. Res vam povem, tega se bojte." Luk. 12, 4. 5. Boj se tedaj, ljubi kristjan! če želiš zveličan biti, pravičnega Boga, kteri bo vse grešnike po smerti v peklensko brezno pahnil, kjer bodo neizrečeno velike in večne muke terpeli, in iz strahu pred njim varuj se slehernega greha. Ali to si zapomni, ljubi moj kristjan! da, če želiš Boga iz vsega serca ljubiti, moraš se ogibati greha bolj iz hvaležne lju¬ bezni do njega, kot iz strahu, da bi te po smerti v pekel ne pahnil. Zvesta služabnica Božja je želela, da bi vsi ljudje Boga ljubili in greha se varovali ne iz strahu pred mukami v pekli in tudi ne zavoljo plačila v nebesih, temveč le zavoljo njega samega. Ta služabnica Božja je vzela posodo vode v desno roko in gorečo baklo v levo, in je tako po mestu hodila in na ves glas k Bogu klicala: O Bog! o Bog ! ko bi bilo mogoče! — In kader je bila vprašana, kaj hoče storiti, 17 je odgovorila: „Želim, ko M bila Božja volja s to vodo ogenj pekla pogasiti in s to baklo nebesa požgati zato, da bi ljudje Boga ljubili in se greha varovali ne iz strahu pred mukami v pekli, in tudi ne zavoljo plačila v nebesih, ampak le iz ljubezni do njega. “ O, da bi tudi ti, bogoljubni kristjan! Boga ljubil in greha se varoval ne tolikanj zavoljo strahu pekla in upanja nebes, ampak veliko več iz hvaležne ljubezni do njega; ker to bi bilo pervo veselo znamnje, da v resnici ljubiš Boga. 2) Drugo znamenje ljubezni Božje imaš, dragi prijatel! če si prizadevaš natanko, zvesto in stanovitno Božjo voljo spolnovati; kakor Kristus pravi: »Kdor moje zapovedi ima, in jih spolnuje, tisti je, ki mene ljubi." Jan. 14, 21. Saj tudi starši iz tega spoznajo, da jih otroci ljubijo, če z veseljem njih voljo spolnujejo. Če Božjo voljo spolnuješ, imaš naj go- tovši znamnje ljubezni Božje. V sedanjem življenji tisti Boga naj bolj ljubi, kteri naj bolj zvesto Božjo voljo spolnuje; zato 2 18 je imel naš Zveličar naj veči ljubezen do svojega nebeškega Očeta, ker je rekel: „Moja jed je, da storim voljo tega, kteri me je poslal, in da dopolnim njegovo delo." Jan. 4, 34. Da tedaj tudi ti v resnici Boga ljubiš, ne stori tega, kar ti hočeš, ampak stori vselej tisto, kar Bog hoče. Mnogokrat se motiš, in misliš, da Boga ljubiš, in mu naj dopadljivši delo storiš; ali vendar tvoje dobro delo Bogu ne dopade, zato ker ne storiš kar Bog hoče, ampak le, kar ti hočeš. Po¬ božna mati! ti po več ur v cerkvi moliš; ali ker nisi doma, zato tvoje hčere ali dekle vasujejo, zaveze pregrešne ljubezni delajo, ali pa plešejo. Usmiljeni oče! ti rad bolnike obiskuješ, ali si v branje lepih bukev ves zamišljen, na svoje otroke ali družino pa pozabiš in jih razuzdanosti prepustiš. Dobrotljivi mož! ti obilno milošino deliš, ali svojih dolgov ne po¬ plačaš, ptujega blaga ne poverneš in storjene škode ne poravnaš. Vprašam te: Ali misliš ti, kteri tako delaš, da resnično Boga ljubiš? Ne ljubiš ga ne, 19 ker Božje volje nespolnuješ; Božja volja pa je: Na otroke in posle paziti, ter vsako krivico poravnati. Keršanski posel! ti greš tudi ob delavnikih v cerkev, ob nedeljah se predolgo časa v cerkvi mudiš, doma pa tvoje opravila zastanejo, in tvoji vikši so zavoljo tega na tebe neje¬ voljni. Povej, ali misliš, da resnično Boga ljubiš ? Ne ljubiš ga ne, ker storiš, kar tebi dopade, in opustiš zavoljo tega storiti, kar je tvoja dolžnost, kar je tudi volja Božja, če hočeš, bogoljubni kri¬ stjan ! Boga v resnici ljubiti, dopolni vse dolžnosti svojega stanu; nadomesti s pogostnim povzdigovanjem svojega serca k Bogu, kar z dolgo molitevjo v cerkvi ali doma storiti ne moreš; to je volja Božja, in to se pravi Boga v resnici ljubiti. 3) Tretje znamnje ljubezni Božje imaš, o prijatelj! če vse težave in zoper- nosti voljno prenašaš, ktere ti ljubi Bog pošilja. Če vse želiš in storiš, kar Bog hoče, imaš znamnje ljubezni Božje; ali če po verh tega si tudi voljan vse pre¬ našati, kar ti Bog pošilja, imej to za 2* 20 naj gotovši znamnje naj veči ljubezni Božje. Sv. apostelj Pavel si je ime ve¬ likega aposteljna zaslužil bolj s poter- pežljivostjo v prenašanji vseh svojih bridkost, kot s svojim čudopolnim apo¬ stolskim opravilom. Ljubi kristjan ! že Bog hoče, da si bolan, da preganjanje ali uboštvo terpiš, zakaj ti tega nočeš? Vsak dan Bogu rečeš: „ Zgodi se tvoja volja 8 ; dovoli tedaj, da se zgodi presveta volja Božja s teboj. Ti želiš zdravje, da¬ hi zamogel marsikaj dobrega storiti, in da bi drugim ljudem zavoljo bolezni nadležen ne bil. Bog pa hoče, da si bolan. Ali vedi, da Boga bolj ljubiš z izročenjem v njegovo sveto voljo v bo¬ lezni, kakor z naj imenitnišimi dobrimi deli v zdravji. Če si bolan, prizadevaj si s primernimi pripomočki po pameti zdravje zadobiti. Ostanejo ti pomočki brez vspeha, potem Bog nobene druge službe od tebe noče, kakor to, da iz ljubezni do njega terpiš. Moli v bolezni, kakor je molila sv. Jedert. Ona je bila hudo bolna; in ko je svetnica v bolezni 21 očenaš molila, je besede tretje prošnje večkrat ponavljala, rekoč: »Tvoja volja se zgodi! tvoja volja se zgodi! tvoja volja se zgodi!* In Zveličar Jezus Kri¬ stus se ji je prikazal, v desni roki je deržal zdravje, v levi pa še veči terpljenje, in ji je rekel: »Izvoli si, ljuba hči! kar hočeš*. In kaj si je izvolila? Nič, ampak rekla je: »Gospod! daj mi, kar je tvoja sv. volja!* Dragi prijatelj! ti želiš obo¬ gateti zato, da bi revežem pomagati zamogel, ali Bog ti ne da bogastva. Bodi tedaj z uboštvom zadovoljin; on želi, da uboštvo ljubiš; revežem bo že brez tvoje pomoči po drugih ljudeh po¬ magal. Skerbni oče! ti želiš svoje pre¬ moženje pomnožiti, da bi svojo družino preskerbel. Prav imaš, le prizadevaj si, ga s pripušenimi pripomočki pridobiti in pomnožiti, toda brez krivice in skoposti; če ostane tvoje prizadevanje brez vspeha, izroči se Bogu, kteri časne dobrote deli in zopet vzame, komur hoče. Bog ti kak križ ali terpljenje pošlje, sprejmi ga voljno, da se ž njim zveličaš. Bog previdi, 22 da bi bilo nevarno za zveličanje tvoje duše, ako bi tebi dobrote delil; ker te ljubi, zato te s terpljenjem obklada. O koliko izvoljenih hvali sedaj v nebesih Božjo previdnost, ker jim je terpljenje pošiljala, ker so z uboštvom in terpljenjem si večno zveličanje zaslužili! O koliko pogubljenih preklinja sedaj v peklu bo¬ gastvo in sladnosti pozemeljske, ki so bile vzrok njih večne nesreče! Teseli se tedaj, ljubi kristjan! ki imaš mnogo zaničevanja in krivic terpeti; če vse voljno terpiš, imaš znamnje naj bolj popolnoma ljubezni Božje. Pobožnemu kmetu je sovražnik na polji veliko škodo naredil; ali pobožni kmet ne žaluje zarad sebi storjene škode, ampak zarad tega, ker je hudobnež z grehom Boga razžalil. Če tebi, ljubi kristjan! hudobni človek škodo naredi, in ti v nesreči s pravičnim Jobom govoriš: „Bog je dal, Bog je vzel, kakor je njemu dopadlo, tako se je zgodilo, naj bo češeno njegovo ime“; imaš znamnje naj veči ljubezni Božje. Tako veliko ljubezen Božjo je imel po- 23 božni kmet, ki je takole govoril: Veseli me, da je toča moje polje pobila, ker me na tem svetu nič ne veseli, kakor volja Božja. Božja volja se je zgodila, ko je bilo moje žito pokončano. Zgodilo se je to k zveličanju moje duše in k časti Božji; češeno bodi torej njegovo presveto ime na vekomaj! 4) Še nekterih reči te moram opom¬ niti, ktere kažejo, da imaš v svojem sercu pravo ljubezen do Boga. In te znamnje so: če pogostoma na Boga misliš; če se rad ž njim pogovarjaš in za njegovo čast poteguješ; če z veseljem govor o njem poslušaš; če se z gorečimi željami pogostoma pri sv. obhajilu ž njim združiš; ga rad v naj svetejšem zakra¬ mentu pričujočega obiskuješ in poslednjič, če vse svoje dela njemu k časti izveršuješ. a) V pervič rečem: Ti, dragi prijatelj! Boga ljubiš, če pogostoma nanj misliš; saj tudi dober otrok pogostoma na svojega očeta misli, kterega ljubi. Lepo znamnje ljubezni Božje imaš tedaj, če imaš po¬ božno navado vsak dan večkrat k Bogu 24 zdihovati, rekoč: O moj Bog, ljubim te čez vse! O ko hi te zamogel prav lju¬ biti ! Kaj ho vse tebi k časti, o moj Bog! Daj mi voljno poterpljenje, o Gospod! b) Boga tudi ljubiš, če se pogostoma ž njim pogovarjaš ali moliš; zakaj kakor dober otrok rad s svojim očetom govori, tako tudi ti, bogoljubna duša! rada z Bogom govoriš ali moliš. Iu kakor dober otrok se nikdar ne naveliča poslušati, če mu kdo kaj lepega od njegovega očeta pripoveduje: tako se tudi ti, bogoljubni kristjan! ne naveličaš poslušati, kader ti Božji služabnik od ljubega Očeta ne¬ beškega govori ali Božjo besedo oznanuje. In kakor dober otrok, če sliši, da kak hu¬ dobnež hudo besedo čez njegovega ljubega očeta reče, ne molči, ampak se za njegovo čast poteguje; ravno tako tudi ti, bogoljubni kristjan! ne molčiš takrat, kader slišiš grešnike tvojega ljubega Boga zaničevati, ampak se serčno oglasiš za njegovo čast, če je ravno tisti grešnik imenitnega ali bogatega stanu, c) Če imaš prav goreče želje pogostoma v zakramentu sv. rešnjega 25 Telesa se s svojim Zveličarjem Jezusom Kristusom zediniti, bodi razveseljen, zakaj lepo znamnje Božje ljubezni imaš. Ker ti je pa dobro znano, da tudi pravični sedemkrat pade, zato se ti, bogoljubni kristjan! vselej pred sv. obhajilom z veliko žalostjo in bridkostjo v zakramentu sv. pokore svojih grehov očistiš, d) Kakor ima dober prijatelj lepo navado večkrat svojega ljubljenega prijatla obiskati, ter se po cele ure ž njim pogovarjati: tako tudi ti, bogoljubna duša! pogostoma, če le utegneš, svojega najboljšega prijatla in Boga v zakramentu sv. rešnjega Telesa pričujočega obišeš, in se kakor ljubeznjiv prijatelj s svojim ljubljenim prijatlom po¬ govarjaš, ga kakor svojega mogočnega, častitljivega in milostljivega Boga častiš, se mu zahvaluješ, mu svojo nasprotno ljubezen zaterjuješ, mu svojo lastno rev- šino in grehe spoznavaš, ter ga prav ponižno odpušanja grehov in vsega na duši in na telesu potrebnega prosiš, ter mu tudi terdno obetaš se v prihodnjič v vsih rečeh po njegovi sveti volji ravnati. 26 e) Poslednjič daruj Bogu s svetim na¬ menom vse svoje tudi naj manjši dobre dela, zlasti tiste, ktere zarad dolžnosti svojega stanu opravljaš, in vedi, da mu z vsakim takim darovanjem svojo lju¬ bezen pokažeš, sebi pa lepo zasluženje in plačilo za nebesa pridobivaš. Vse te naštete pobožne vaje kažejo, da v tvojem sercu prebiva goreča ljubezen Božja. Življenje svetnikov Božjih nam spričuje, da na te načine se je razodevala lju¬ bezen Božja v njih. Iz med vseh zgledov svetnikov dobro prevdari in kolikor za- moreš pobožno nasledovaj zgled sv. Armele, priproste kmečke dekle. O kako lepo se je razodevala v vsi njeni obnaši njena goreča ljubezen do Boga! Kako se je pa ljubezen Božja v njej razodevala ? Tako-le: Ko se je zjutrej zbudila, njena perva misel je bila pri Bogu, njene perve besede so bile: Jezus, Marija! in precej se je izročila v Jezusove presvete rane. Kader je molila, je tako goreče z Bogom govorila, kakor da bi ga bila s telesnimi očmi pred sabo pričujočega gledala. Ko 27 je bila zdrava, je bilo njeno veselje vsake tudi prav sitne, nizke in zaničljive dela iz ljubezni do -Tezusa opravljati, v zato ker je tudi Jezus take dela delal. Če je bilo delo tako, da je mogla vse misli vanj obračati, je imela vendar svoje serce pri Jezusu, in po skončanem delu se je urno k njemu vernila, kakor je človek vedno saj v mislih pri njem, kogar priserčno ljubi. Kolikorkrat se ji je kaj nepri¬ jetnega zgodilo, jo je kako obrekovanje bolelo, se je v duhu k Jezusu obernila, ki je v duhu svoje roke proti njej ste¬ goval, ji svoje rane kazal, da naj se v njih skrije. Ako je krivico terpela, je rekla: »Hvaljen bodi Jezus* ! in nikomur ni mogla sovražna biti; tiste je še naj raji imela, ki so jo žalili, za nje je naj bolj molila. Ako je hotla neutegoma v jezo in nepoterpežljivost priti, je urno rekla: Kako bi zamogla taka biti pred očmi in vpričo Jezusa! Ako je iz pre- nagljenja kako nepotrebno besedo izrekla, ji je Jezus znotrej rekel: Tvoj jezik je posvečen. Ako je kak pregrešek storila, 28 ga je Jezusu pravila, kakor da M gane bil vedel, in ni jenjala prositi, dokler ji ga ni odpustil, kar je vselej storil, in ljubezen med njima je bila terdnejši, kakor popred. Pri sv. maši je bila tako žive vere, kakor da bi Jezusa s telesnimi očmi gledala, tudi ni bila za trenutek časa med molitevjo rastresena, ako bi se bilo tudi vse okrog nje podiralo. Tako je ta svetnica v resnici Boga ljubila. 5) Poslednje veselo znamnje ljubezni Božje posedeš, bogoljubni kristjan! če svojega bližnjega zavoljo Boga ravno tako močno ljubiš, kakor samega sebe. Te resnice te prepriča sv. pismo, ki pravi: »Kdor pravi, da ljubi Boga, pa sovraži svojega bližnjega, je lažnjivec, in pri njem ni resnice. Zakaj kdor svojega brata ne ljubi, kterega vidi, kako zamore Boga ljubiti, kterega ne vidi? In to za¬ poved imamo od Boga, da, kdor Boga ljubi, mora tudi svojega brata ljubiti". Jan. I. list 4, 20. 21. Vsi Božji služabniki, kteri so Boga v resnici ljubili, so ljubili tudi svojega bližnjega zavoljo Boga, kakor 29 sami sebe, in so mu na duši in na telesu toliko dobrega storili, kolikor so zamogli. Po lepib zgledih svetnikov Božjih ljubi tudi ti, dragi prijatel! svojega bližnjega ne le z besedo, ampak tudi v djanji in resnici, to je, stori mu toliko dobrega, kolikor zamoreš. In če to zapoved Božjo zvesto spolnuješ, imaš poslednje lepo znamnje ljubezni Božje. O preljubi prijatel! spolnuj zvesto naj imenitniši in naj pervo zapoved Je¬ zusove postave: Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe in Boga čez vse, in pokaži mu svojo gorečo ljubezen do njega s tem, da se vsega greha skerbno va¬ ruješ; se v vsih okolšinah svojega živ¬ ljenja popolnoma v njegovo presveto voljo izročuješ; vse križe in težave, ktere iz njegove dobrotljive roke pridejo, voljno prenašaš; rad moliš in Božjo besedo vselej zvesto poslušaš; pogostoma prav skerbno pripravljen sv. zakramente pre¬ jemaš ; Jezusa v cerkvi v presvetem zakramentu pričujočega rad obiskuješ, in se z veseljem ž njim pogovarjaš. Blagor 30 tebi, če se prizadevaš Boga tako ljubiti; zakaj Jezusova obljuba se bo nad tabo spolnila, kteri pravi: „Ako me kdo ljubi, bo moje besede spolnoval; in moj Oče ga bo ljubil, in bova k njemu prišla, in pri njem prebivala"! Jan. 14, 23. Drugi prigovor. O pobožni molitvi. I. Jezus Kristus pravi: „Resnično, resnično vam povem: Ako bote Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal". Jan. 16, 23. Da boš pa resnično uslišan, dragi prijatel! kadar moliš, moraš vselej pobožno moliti. Da boš pobožno moliti zamogel, se vselej k molitvi dobro pri¬ pravljaj ; kakor te opominja sveti Duh, ki pravi: »Preden moliš, pripravljaj se k temu, in ne bodi kakor človek, kteri Boga skuša". Ekl. 18, 23. Boga bi skušal, ko bi brez pripravljanja moliti začel. Kako se pa k molitvi pripravljaj ? Pred vsim drugim odpravi od sebe vse 31 posvetne misli in skerbi, in vse svoje misli k Bogu oberni. Tako uči sv. Luit- garda, ki pravi: „Če hočemo pobožno moliti, moramo se po zgledu očaka Abrahama ravnati. Ko je on svojega sina Izaka na gori Moriji Bogu darovati mislil, je osla, 2 hlapca in vse druge k daritvi nepotrebne reči pod goro pustil, rekoč: Ostanita tukaj, ko odmolim, se hočem k vama poverniti*. Vedi, dragi kristjan! da si zarad tega tako pogostoma razmišljen, ker večidel brez vsega pri¬ pravljanja moliti začneš; zakaj kako je mogoče, da bi te posvetne misli in skerbi med molitevjo ne motile , ker jih pred molitevjo resno od sebe ne odpraviš? Sv. Gregorij pravi, da so posvetne misli kakor prav težka peza, ktera na molitvi visi, ter ji ne pusti se na kviško k Bogu v nebesa povzdigniti; zavoljo tega opo¬ minja, naj sleherni, prčden v cerkev stopi ali moliti začne, vse posvetne misli in skerbi od sebe odloži. Tako so delali svetniki Božji, postavim sv. Štefan, opat, je vselej vrata terdo za sabo zaperl, ko je v cerkev stopil, in rekel: »Posvetne misli in skerbi ostanite zvunaj pred vratmi tako dolgo, da se k vam nazaj povernem; zakaj veliko potrebniši in imenitniši opra¬ vilo imam sedaj, namreč: s samim živim Bogom se bom pogovarjal". Ravnaj se tudi ti, ljubi kristjan! po tem prelepem zgledu, ter vse posvetne misli in skerbi od sebe odpravi, preden moliti začneš. Ker pa veš, da je pobožna molitev naj veči dar Božji, prav pogostoma Boga daru pobožne molitve prosi, ter zdihni iz tega namena tudi k Jezusu, Mariji in svojemu zvestemu angelu varhu. Sv. Bazilij te pa uči, da ni boljšega pri¬ pomočka pobožno moliti, kakor je ta: Prav živo se spominjaj vsegapričujočega Boga, kteri te gleda in posluša, kader moliš; zakaj kakor z naj večim spošto¬ vanjem pred mogočnim gospodom stojiš in vsako besedo poprčd dobro premisliš, preden jo izrečeš: ravno s takim spošto¬ vanjem pred naj vikšim Gospodom in Bogom stoj ali kleči, in vsako besedo dobro premisli, ktero mu rečeš. Mogočen 33 posveten gospod M bil hudo razžaljen, ko hi se pred njegovim obličjem nespo¬ dobno obnašal ali se od njega takrat proč obračal, ko ž njim govoriš; ali, glej, ljubi kristjan! kader se med mo- litvejo nespodobno obnašaš, ali kaj po¬ svetnega premišljuješ, takrat pred obličjem Božjim ravno tako ostudno ravnaš. Da boš pri molitvi vselej s svetim strahom napolnjen in pobožno molil, po nauku sv. Janeza Zlatousta naslednjo resnico premišljuj: Kader moliš, takrat pred tabo, na svojem nebeškem prestolu Bog sedi od velike množice angelov in svetnikov obdan, ter svoje oči na tebe obrača in te posluša. Veliko bolj pobožno boš tudi molil, če si med molitevjo proti cerkvi obernjen, kjer je sv. rešnje Telo shranjeno, in z očmi žive vere Jezusa Kristusa v svetem zakramentu pričujočega gledaš. Po sleherni, zlasti daljši molitvi pa nikdar ne pozabi Boga odpušenja med molitevjo storjenih pregreškov prav ponižno prositi, ter zd ihuj s temi ali enakimi besedami: »O dobrotljivi Jezus! bodi milostljiv meni 3 34 ubozemu grešniku! V tvoje sladko in usmiljeno serce izročim svojo mlačno in slabo molitev, ter te prav ponižno prosim, zboljšaj jo. Svojo nepopolnomo molitev sklenem , s tisto popolnomo molitevjo, s ktero si ti na zemlji nebeškega Očeta častil. Ponižno te prosim, nadomesti vse moje pomanjkljivosti. II. Potem, ko si se, dragi prijatelj! tako lepo k molitvi pripravil, začni v Božjem imenu svojo molitev ter moli, kolikor zamoreš, prav pobožno. Gotovo bi rad vedel, ktera molitev je pobožna, torej dobra. Da se tvoja molitev resnično pobožna imenovati zamore, je potrebno v pervič da pazno, in v drugič, da go¬ reče moliš. 1. Česar je pa treba, da se zamore od tvoje molitve reči, da je pazna? Paziti moraš na besede, ktere izrekuješ; na pomen besedi in na zapopadek cele molitve; paziti moraš poslednjič pa tudi na Boga, s kterim med molitevjo go¬ voriš. Sedaj pre mi sli, kdaj imaš vsako teh treh pazljivost. 35 a) Pervo pazljivost pri molitvi imaš takrat, kader na vsako besedo paziš, ktero med molitevjo izgovariš. Znano mi je, dragi prijatelj! da tudi ti, ki si prav močno mlačen in len za delo svojega večnega zveličanja vendar le včasih moliš. Ali kakošna je tvoja molitev, če si tako hudo mlačen? Taka je, da se Bogu usmili? Ti želiš prav v kratkem času svojo mo¬ litev dokončati, zato ker ti je vsaka nekoliko daljši molitev vselej zoperna, in tudi zato, da bi ž njo mnogo drazega časa ne zgubljal, ter več časa imel za posvetne opravila. Kako tedaj moliš veči¬ del, o mlačni kristjan! Besede pri molitvi tako naglo izrekuješ, da ti skorej sape zmanjkuje; zato pa tudi nekterih besedi med molitevjo ne izrekuješ, ampak jih izpušaš, druge pa le na polovico izrekuješ. Kako sodbo izrečeš čez tako svojo hitro molitev, o mlačni kristjan! Da boš ložej pravo sodbo čez njo izreči zamogel, te vprašam: Kaj bi ti storil s človekom, kteri te je kake reči prosit prišel, pa svojo prošnjo s toliko naglostjo izgovarja, 3 * 36 da nekterih besedi celo ne izreče, druge pa le na polovico tako, da ga ti še razu¬ meti ne zamoreš, kaj od tebe želi? Ali bi uslišal takega nesramnega človeka, in mu dal, česar te prosi ? Odgovoriš: Kako mu hočem dati, ker se tako nespodobno obnaša, in tako hitro govori, da ga še ne razumem, kaj govori? Glej, ravno tako nespodobno ti z Bogom govoriš, kader tako hitro moliš! Tudi Bog se bo z nejevoljo od tebe obernil, in ti ne bo dal, česar ga prosiš. Moli tedaj, ljubi kristjan! raji bolj počasi, da vse besede popolnoma izgovoriti zamoreš. Boljši in Bogu prijetniši molitev opraviš, če en očenaš lepo počasi in pobožno obmoliš, kakor ko bi ves rožen venec z največi hitrostjo in brez pazljivosti obmolil. b) Paziti moraš, dragi kristjan! v drugič na pomen besedi ali cele molitve, ktero izgovarjaš. Paznost na pomen be¬ sedi ali molitve je veliko veči vrednosti pred Bogom, kakor pazljivost, da vsako besedo popolnoma izgovoriš. Poleg besedi sv. Bernarda so besede pri molitvi tisto, 37 kar je satovje, in pomen besedi tisto, kar je sladki med v satovji. Vendar pa ta paznost ne terja, da bi mogel ravno na pomen vsake besede posebej misliti, dovolj je, da misliš, kaj z vso molitevjo Bogu rečeš. Kakor takrat, kader s kakim človekom govoriš, ne misliš, kaj z vsako besedo rečeš, ampak le misliš, kaj mu z vsem govorom povčš: ravno tako tudi takrat, kader z Bogom govoriš, ali moliš, ni potrebno na vsako besedo posebej misliti; dovolj je, da misliš, kaj z vso molitevjo Bogu rečeš. Utegne si ti celo prigoditi, zlasti kader iz kakih bukvic moliš, da vsake besede ne razumeš; ali ne misli takrat, da zarad tega ni tvoja molitev dobra; če le tisto razumeš, kar z vso molitevjo Bogu rečeš, je tvoja molitev ravno tako dobra, kakor ko bi tudi sleherno besedo dobro razumel. Ko bi mogel na pomen vsake besede posebej paziti, bi mogel pri vsaki besedi pre¬ molkniti, in njen zaumen premišljevati, kar bi pa tvojo molitev močno zdaljšalo. Taka podaljšana molitev bila bi za te 38 težavna, bila bi terpinčenje; česar pa Bog od tebe ne tirja. Le na pomen vse molitve pazi, in dobra ter pazljiva je tvoja molitev. c) Tretjo paznost imaš, kader med molitevjo na Boga misliš, s kterim go¬ voriš. Ta pazljivost je naj boljši. Da to pazljivost imaš, ni ravno treba, da bi zapopadek vsake besede ali tudi vse molitve popolnoma dobro razumel; dovolj je, da imaš svoje misli pri Bogu, da ga želiš častiti, prositi ali se mu zahvaliti. Tako, na primero, majhen otrok Bogu prijetno moli, če besede očenaša izgovarja, dasiravno ne razume zapopadka ne po- samesnih besedi, ne vse molitve. Otrok ima svoje serce pri Bogu, in ga želi častiti, in zato je njegova molitev Bogu dopadljiva, ker Bog le na voljo človekovo gleda. Ta paznost je pri molitvi bistevno potrebna, ker molitev je govor z Bogom. Kakor moraš med govorom s človekom na človeka paziti, s kterim govoriš, ravno tako moraš med molitevjo na Boga pa¬ ziti, s kterim govoriš. Kteri ima pa med 39 molitevjo svoje misli radovoljno pri kaki drugi reči, in ne pri Bogu, on v resnici ne moli; zakaj on ne govori z Bogom, ampak s tisto rečjo, na ktero misli. Če pa foper tvojo voljo med molitevjo se tvoje misli od Boga proč, in na kako drugo reč obračajo, in ti jih siliš se zopet od tiste reči proč, in k Bogu nazaj obračati: tvoja molitev svoje vrednosti pred Bogom ne zgubi. Če te toraj med moliterjo skušnjavec s posvetnimi mislimi nadlega zato, da bi ti sad dobre molitve zgubil ali celo moliti nehal, nikar se mu ne daj zbegati, da bi maloserčen postal, in molitev opušal. Le zaupljivo k Bogu zdihni, potoži mu svoj revni dušni st ni, ter ga prosi potrebne pomoči. Mirno dalje moli, ravno tako, kakor ko bi nobenih skušnjav med molitevjo ne imel; tuli ne ponavljaj tistega dela molitve, pri kterem so te posvetne misli motile; zikaj skušnjava in neradovoljno razmišljenj) molitvi nič ne škoduje. Bog na tvojo doiro voljo gleda, ima usmiljenje s tvojo slaiostjo in tebi zavoljo Jezu- 40 sovega zasluženi a vse razmišljenosti med molitevjo rad odpusti. Bog obvaruj, da bi zavoljo razmišljenosti kdaj svojo mo¬ litev opustil. Neka svetnica pravi: „Če ne moreš s sercem moliti, pa z ustmi moli; zakaj besede, ktere usta izgovarjajo, tudi serce ogrevajo “. 2. Dosedaj si premišljeval, dragi prijatelj! pervo lastnost pobožne molitve, to je paznost; sedaj premišljuj še noktere nauke od njene druge lastnosti, to je od gorečnosti pri molitvi. Ta lastnost je k pobožni molitvi tako bistevno potrebna, da brez nje sama pazljivost pri molitvi nič ne velja. Ker je tedaj gorečiost pri molitvi bistevno potrebna: gotoro želiš zvedeti, kaj ti je storiti, da toš prav goreče molil. Da se bo to zgodilo, pre¬ mišljuj od ene strani Božje popomomosti ; od druge strani pa svojo veliko revšino in hudobijo. To premišljevanje oo storilo, da boš imel naj veči spoštovinje, lju¬ bezen in zaupanje do Boga, ii naj veči žalost zarad storjenih grehov, sklenjeno s terdnim sklepom, Boga nikdar več ne 41 razžaliti. Pred Bogom se boš naj globokeji poniževal in ga zaupljivo milosti prosil; in ravno te djanja poniževanja, žalo¬ vanja in zaupanja, bodo storile tvojo mo¬ litev gorečo, torej pobožno in dobro. Nikar ne misli, da le takrat prav goreče moliš, kader pri molitvi solze točiš; dobro je sicer to, in take solze so dar Božji, za kterega se Bogu zahvali, če ti ga da, ali potrebne niso solze goreči molitvi; dovolj je, da pravo gorečnost imeti želiš, zanjo Boga prosiš in se pred Bogom ponižuješ, ker je nimaš. Zamoreš celo takrat prav goreče moliti, kader si poln znotranje merzlote in suhote. Nikar ne žaluj toraj, da pogostoma gorečnosti pri molitvi ne občutiš, ampak da se čutiš med molitevjo vsega merzlega in suhega; saj so mogli pogostoma tudi naj veči svetniki Božji med molitevjo merzloto in suhoto serca občutiti; ali zarad tega ni bila njih molitev nič slabši, ampak Bogu še veliko prijetniši, kakor takrat, ko so med molitevjo naj veči gorečnost in tolažbo v sercu občutili. Sv. Terezija 42 uči, da je naj boljši tista molitev, ktero kristjan takrat opravlja, ko se v naj veči dušni suhoti in merzloti znajde. Rekla je, da taka molitev dušo v čednosti naj bolj pokrepča, ker jo pred Bogom naj bolj ponižuje. Boljši je pa, poleg njenih besed se pred Bogom poniževati, se v njegovo sv. voljo izročevati, in mu svoje terpljenje darovati, kakor pa zarad zno- tranjega veselja ali tolažbe med molitevjo solze pretakati. Bog obvaruj, da bi ti, dragi prijatelj! kdaj zarad dušne suhote molitev opustil. Kader se ti bo prigodilo, da ne boš med molitevjo nobenega notranjega veselja, nobene tolažbe imel; nasproti pa boš veliko merzloto in suhoto občutil, ali da te bodo celo ostudne skušnjave zoper Boga in njegove svet¬ nike med molitevjo nadlegovale: ravno tako veselo in mirno takrat naprej moli, kakor ko bi naj veči tolažbo v sercu občutil; in Bog, kteri tvojo resnično dobro voljo vidi, bo nad tvojo molitevjo naj veči dopadajenje imel, ter ti jo z obilnimi milostmi poplačal. To resnico 43 si dobro zapomni: Kdor priserčno želi goreče moliti, in se zarad tega pred Bogom ponižuje, ker ne more tako goreče moliti, kakor je dolžan in kakor bi rad, on Bogu prijetno, čeravno od skušnjav nadlegovan moli. Če je volja resnično dobra, je potem tudi molitev resnično dobra in Bogu prijetna. Ljubi kristjan! ravnaj se, kolikor zamoreš pri vseh svojih molitvah po navedenih vodilih, da boš vselej pobožno molil, s svojo pobožnG molitevjo Boga častil, sebi pa vse potrebne milosti od njega sprosil. Ker je pa pobožna molitev naj veči dar Božji, oberni se vselej pred molitevjo k Bogu ter reci: Ponižno te prosena, milostljivi Oče nebeški! daj mi dar pobožne molitve, da bom zamogel tako moliti, da boš ti po svoji neskončni milosti mojo molitev vselej uslišal, ter mi dal vsega, česar za dušo in telo, za sedanje in prihodnje življenje potrebujem, in me rešil greha, in vsega zlega na duši in na telesu po Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. 44 Druga zapoved Božja. Pervi prigovor. 0 ostudnosti smertnega greha. Dragi prijatelj! ali veš, kdaj da smertno grešiš? Takrat, kader Božjo zapoved v veliki reči vedomo in rado- voljno prelomiš. Ali pa tudi kdaj prav dobro premišljuješ, kako prederzno z Bogom takrat ravnaš, ko mu pokoršino odrečeš? Ne govore sicer tvoje usta, ampak tvoje dela vselej tako le govord, kader grešiš: Kdo je tisti Bog, da bi mu jez služil; jez sem sam svoj G-ospod? Meni nima nihče nič zapovedovati; jez mu ne bom služil! Strašno ti je, dragi prijatelj! poslušati take bogokletevske be¬ sede; ali vedi, da nič drugači tvoje dela ne govord takrat, kader grešiš. Dalje govoriš, nesrečni grešnik! Bogu takole: Ti mi zapoveduješ rekoč: Ver vaj v enega samega Boga, jez pa verujem raji, kar me lažnjivi preroki in zapeljivci učd. Ti 45 zapoveduješ: Ne imenuj po nemarnem Božjega imena! jez pa tolikokrat tvoje sveto ime brez potrebe izgovarjam, ali pa še celo preklinjam. Ti zapoveduješ: Posvečuj praznik! jez pa ob nedeljah in praznikih naj več grehov storim. Ti za¬ poveduješ: Spoštuj očeta in mater! jez jih pa jezim in zaničujem vsak dan. Ti zapoveduješ: Ne ubijaj! jez pa sebe in bližnjega oškodujem na duši in na telesu s pijanostjo, nezmernostjo, z jezo in sov¬ raštvom. Ti zapoveduješ: Ne prešestvaj! in vendar jez nečistujem. Ti zapoveduješ: Ne kradi! jez pa drugim krivico delam, kradem, ali jih prekanim, če le morem. Ti zapoveduješ: Ne govori krive priče! in vendar se mnogokrat lažem, opravljam in obrekujem svojega bližnjega. Ti za¬ poveduješ : Ne želi svojega bližnjega žene; ne želi svojega bližnjega blaga! in vendar je moje serce napolnjeno z nečistimi željami in nevošljivostjo. K sercu si vzemi o grešnik! kako v vseh zapovedih Bogu ravno nasproti delaš. Kar on hoče, nočeš ti; kar on noče, hočeš ti. Ali morebiti 46 v svojih grehih ne praviš: Jez nočem Bogu služiti; jez mu nebom pokorn! — Jez ne maram za Boga, meni je greh ljubši in meseno poželenje, kot Bog; jez se ne bojim njegovega pekla! Jez se ne zmenim za njegove zapovedi; jez se smejem njegovi jezi; jez ne maram za njegovo ljubezen; jez zaničujem njegovo sovraštvo; jez ne potrebujem njegovega plačila; jez se ne tresem pred njegovo šibo!! Strašne besede, kdo jih bo po¬ slušal? Ali ni to grozovito? Ali ni to čez vse pretresljivo? Pa mi boš odgo¬ voril : Saj nikoli tacih besedi ne govorim! Res je, prav imaš, da nikoli nisi tako bogokletevsko govoril; ali tvoje dela, o grešnik ali grešnica! kader vedoma kako Božjo zapoved prelomiš, vselej tako pre- derzno in bogokletevsko govor A Ali ni tedaj tvoj greh naj hujši nepokoršina, naj ostudniši nehvaležnost do Boga? Da boš to resnico še bolj spoznal, premisli sedaj nekoliko bolj natančno, kdo je ta, kterega z grehom žališ, in kdo s i ti, ki ga žališ. 47 1. Kdo je ta, kterega z grehom žališ? On je tvoj naj mogočnejši Gospod. Če je pa On tvoj naj mogočnejši Gospod, si dolžan ga častiti. Bog sicer ne po¬ trebuje tvojega češenja, o človek! k svoji večni sreči, ker sam v sebi in zavoljo samega sebe naj veči čast ima; ali dolžan si tudi ti njegovo velikost, njegovo popolnost in druge njegove naj lepši lastnosti poveličevati; in ravno zato te je Bog vstvaril, in če to svojo naj ime- nitnejši dolžnost vselej zvesto spolnuješ, si večno veselje in zveličanje v nebesih zaslužiš. Če pa te svoje dolžnosti, o kristjan! ne spolnuješ, ampak Bogu čast in pokoršino odrečeš: tako zaničuješ njegovo vsegamogočnost, ker bi ji rad zoperval; njegovo vsegavidijočnost, ker bi se ji rad skril; njegovo pravico, ker bi se ji rad odtegnil; ti zaničuješ sploh vse njegove popolnosti, ker bi jih rad tajil. In če vse Božje popolnosti zaničuješ, le premisli, ali ne zaslužiš večnega po¬ gubljenja! Ti, o kristjan! si dolžan Bogu tudi s tem svoje češenje pokazati, da 48 ga čez vse ljubiš, da ga bolj čislaš, kakor vse stvari Božje, bolj kakor vse tebi naj ljubši in naj prijetnejši reči. Ti, o grešnik! pa pregrešno veselje, malopridni dobiček bolj čislaš, kakor Božjo prijaznost in ljubezen. Judeš Iš- karjot je velikim duhovnom rekel: „Kaj mi hočete dati, in jez vam izdam svojega Učenika ? in izdal ga je za 30 srebernikov. Grešnik! ti si pa Boga, ti si Jezusa Kristusa za veliko manji ceno izdal; prodal si ga samo za nasitenje svojega hudega poželenja. Ko je Pilat judom z nedolžnim Jezusom vred predstavil tudi malopridnega tolovaja Baraba, mislil je, da bodo za nedolžnega Jezusa prosili. Ali judje so vpili: Daj nam Baraba; in ko jih je dalje vprašal: Kaj naj pa z Jezusom storim? so vsi z grozovitnim glasom kričali: Križaj ga, križaj ga! Gotovo si ti, o grešnik! v svojem sercu ves nejevoljen nad vpitjem judovskim, ker so razbojnika Baraba višje, kot ne¬ dolžnega Jezusa cenili, pa ne pomisliš, da je tvoje djanje v nekem pomenu ostud- 49 nejši, kakor vpitje judovsko; zakaj tisto, kar ti višje ceniš, kakor Jezusa, ni kak človek, temveč je veliko manjši cene, je namreč tvoje meseno poželenje, tvoj napuli, tvoja lakomnost, ali sicer kako hudo nagnjenje. Judje tudi niso Jezusa prav dobro za Boga spoznali; ti ga pa spoznaš prav dobro za svojega Boga in za svojega Zveličarja; in vendar ga z grehom v svojem sercu vnovič križaš! S čem boš tedaj zamogel njemu storjeno zaničevanje izgovarjati? Ali boš kdaj zamogel dovolj solz pretočiti zavoljo tolikega greha, zavoljo tolikega zaniče¬ vanja Božjega? Ali pa morebiti misliš, da bo pravični Bog to zaničevanje svojega neskončnega veličastva brez kazni pustil ? Da boš svojo prederznost še bolj spoznal, premisli naslednje vprašanje: Kaj bi ti rekel, ko bi vidil podložnika pred svojega mogočnega kralja stopiti in ga kar je mogoče ostudno zaničevati in žaliti ? In kaj misliš, da bi kralj s takim prederznim svojim podložnikom storil? Ali misliš, da bi se hudo nad njim ne maševal, in 4 50 ga ostro ne kaznoval? Gotovo bi pre- derznežu svojo serditost občutiti dal. In premisli, tako ravnaš ti, o grešnik! s svojim Bogom; ti ga vpričo in pred njegovim obličjem zaničuješ! In kaj je naj mogočnejši cesar v primeru z Bogom ? Le slaba stvar Božja je. Kolika je tedaj tvoja prederznost, o grešnik! če se ne bojiš Boga žaliti in zaničevati. 2. Premisli še dalje, o grešnik! kdo je tisti, kterega z grehom žališ. On je tvoj naj veči dobrotnik. Ali je pa resnično Bog tvoj naj veči dobrotnik? Kaj dobrega ti je že dal? Vse, kar si, in kar imaš. On ti je dal močno in zdravo telo, On tudi vedno čuje nad njim, in ga obvaruje toliko nevarnost, v kterih bi se lahko poškodovalo; On zapoveduje zemlji, da rodi svoj sad in ti daje po¬ trebni živež; On ti je dal dušo ozaljšano z umom in prosto voljo in podobno njemu samemu; On pošilja dobre ljudi, kteri za tvoje zveličanje skerbč; še več: On je poslal iz nebes na zemljo in ti dal svojega edinorojenega Sina; in ta Sin 51 Božji ti je dal svojo sveto rešnjo kri in svoje zasluženje. Za vse te dobrote pa Bog od tebe nič druzega ne terja, kakor da njegovo sveto voljo spolnuješ, in vse svoje dušne in telesne moči v Njegovo čast in v svoje zveličanje obračaš. Kaj pa storiš ti, o nehvaležni kristjan! z močmi tebi od Boga podarjenimi? Ti svoje zdravje in življenje, vse svoje dušne in telesne moči v razžaljenje njega obračaš, ki ti jih daje; ti se njegovih darov, kakor orožja zoper njega poslužuješ. Bog Oče ti je dal svojega Sina, in Sin Božji ti je dal svojo sveto rešnjo Kri, svoje za- služenje. Ti pa Sina Božjega in njegovo sveto rešnjo Kri zaničuješ in z nogami taptaš! Ti delaš ravno to, kar je bilo vzrok njegove smerti, in ker ga v resnici več križati in umoriti ne moreš, ga v svojem sercu križaš in moriš, kakor sv. Pavel piše: „V svojih sercih si sami križajo Sina Božjega". O grešnik! ali je tvoj Bog to od tebe zasluži) ? Ali te je kdaj razžalil, ti kaj hudega stori) ? O, nikoli te ni razžalil, nikoli ti ni nič v 4* 52 hudega storil; le dobro ti želi, le dobrote ti deli. Zakaj tedaj tako gerdo s svojim Bogom ravnaš? Ali ne ravnaš z Bogom, ki te ljubi, veliko ostudnejši, kakor s svojim sovražnikom? Ali ni to nehvalež¬ nost, ktera zasluži, da bi jo vedno objo¬ koval? Po pravici toži Jezus Kristus sam čez tvojo nehvaležnost z besedami svete cerkve: „Moje ljudstvo! kaj sem ti storil? ali s čem sem te žalil? odgo¬ vori mi! Rešil sem te iz egiptovske (satanove) sužnosti; ti mi pa (s svojimi grehi) težki križ nakladaš; z mano (svojim mesom in svojo kervjo) sem te nasitoval, ti mi pa (z grehi) žolča dajaš ; kraljevo ljudstvo (otroka Božjega) sem te storil, ti me s ternjem (z grehi v novic) kronaš; življenje sem ti dal, ti me pa križaš! Ti nehvaležni grešnik! ravno tako ostudno z Bogom ravnaš, kakor je Bazilij strašni cesar v jutrovi deželi z rešiteljem svojega življenja ravnal. Ta neusmiljeni cesar zagleda nekega dne na lovu serno 58 čudne velikosti, teče prot njej, in jo hoče prebosti. Ali krepka zver ga na roge natakne, visoko vzdigne, ter misli z vso močjo ob tla trešiti. V veliko srečo cesarjevo se pripeti, da pl.emenitak še o pravem času na mesto pride, zapazi naj veči nevarnost, v kteri se znajde cesarjevo življenje, hitro priskoči, serno z mečem umori in cesarja gotove smerti reši. Kdo ne bi bil mislil, da bo cesar rešitelja svojega življenja prav bogato poplačal ? Ali kako ga je poplačal? Tako, da je ukazal glavo mu odsekati. Prevzetnež ni hotel nikogar na svetu terpeti, kteremu bi moral hvaležen biti; torej si je zmislil, da je plemenitak hotel takrat cesarja samega umoriti, ko je divjo zver z mečem mahnil in umoril. Komu se ne gnjusi nad gerdo nehvaležnostjo tega cesarja? Ali glej, o grešnik! še veliko bolj ostudno in nehvaležno ravnaš ti s svojim Bogom. Tvoj Bog te je s svojo smertjo na križu večne smerti rešil, in ti ponavljaš ravno take dela, zarad kterih je moral on umreti, ti ga s svojimi grehi vnovič 54 križaš. Jenjaj, o grešnik! tako nehvaležno s svojim Bogom ravnati. 3. Še bolj razvidno se pokaže pre- derznost tvoja, o grešnik! če premisliš, kdo da si ti, ki se prederzneš Boga žaliti! Ti si goli nič proti Bogu; za vsak tre¬ nutek svojega življenja le Bogu se imaš zahvaliti, ker vedi, da tisti hip, ko hi ti on odtegnil svojo roko, razpadel bi v tvoj nič, iz kterega si izšel. Ti si tedaj vedno ves v Božjih rokah, popolnoma v Božji oblasti. Bog te derži in nosi v svojem naročji; on, kteri z močjo svoje besede vse ohranuje, te derži na tanki niti življenja nad peklenskim breznom; on te zamore vsak čas pokončati in pogu¬ biti, on te zamore vsak čas v peklensko brezno pahniti. Kolika je tedaj tvoja prederznost in neumnost, ko se ne bojiš njega žaliti in zaničevati! Kaj bi ti, dragi prijatelj! rekel, ko bi vidil kakega človeka, da zaničuje tistega, kteri ga s svojo močno roko nad kakim breznom derži, in ima njegovo življenje popolnoma v svoji oblasti? Rekel bi, da je ob pamet 55 prišel, in ne usmilil bi se ti, ko bi ga zaničevani sovražnik iz svoje roke izpustil in v brezno trešil. Premisli, o grešnik! to je tvoja podoba; tako ti ravnaš s svojim Bogom! Če si tedaj njega z žaljenjem in zaničevanjem sebi sovražnika storil, kako zamoreš še mirno in brez skerbi v svojih grehih živeti; se ne bati, da bi te v pe¬ klensko brezno trešil; in še dalje odlašati se s svojim razžaljenim Bogom spraviti? Da boš še bolj dobro spoznal, o kristjan! kako ostuden, pa tudi kako nevaren je tvoj stan, če v smertnem grehu živiš, pojdi z menoj v duhu tje v jeruzalemsko mesto, tje na oljsko goro, in glej, kaj se tam godi! Silno žalosten kliče Sin Božji: „Moja duša je žalostna do smer ti “; ves slab na zemljo pade, in ko moli, mu kervave kaplje iz života na zemljo teko. Kaj je Sina Božjega s smertno žalostjo napolnilo, in storilo, da je kervav pot potil? Mo¬ rebiti, ker je vidilo njegovo Božjo oko že v tej uri vse grozovitne bolečine, njemu namenjene in strašno smert na 56 križu, se je pri tem pogledu njegova človeška natora zgrozila in čudno pre¬ strašila? Ta ni naj imenitnejši vzrok njegove žalosti. Naj imenitnejši vzrok njegove neizrekljivo velike žalosti so po besedah preroka Izaija, grehi vsih ljudi, torej tudi tvoji grehi, ktere mu je njegov razžaljeni nebeški Oče naložil, in poleg besedi sv. Bernardina je zlasti ta naj imenitnejši vzrok njegove žalosti, ker je vidilo njegovo Božje oko, da premnogim ljudem tudi po njegovi smerti ne bo mar se greha varovati; da nesrečni grešniki ostudnosti greha in svoje naj veči pre- derznosti ne bodo spoznali in se ga ne varovali; in da pri vsem njegovem terp- ljenji bo vendar veliko duš vekomaj po¬ gubljenih. O kako terdovratno je tedaj tvoje serce, o grešnik! če hočeš še greh ljubiti, še dalje v grehu živeti in Boga žaliti! Uči se saj iz žalosti, ktero greh Bogu stori, kako veliko žalost in bolečino bi imel tudi ti nad svojim grehom v sercu občutiti; uči se pa tudi, kako nevarno je odlašati z razžaljenim Bogom se spraviti! 57 Nesrečni grešnik ! če je tvoje serce tako terdovratno, da se ne da k pokori omečiti, poslušaj še naslednjo povest. Živel je nekdaj tudi tako terdovraten grešnik, da ga nobena resnica sv. vere ni zamogla k pokori pripeljati, in ta je bil Bulgarski kralj Bogoris. Ko je sv. Metod slovanski apostelj to zvedel, je sklenil mu s slikarijo k spreobernjenju pomagati. Kralj mu ukaže prav strašne reči slikati ali malati. Ne da bi mu bil lov in prav strašne divje zverine naslikal, kakor je bil kralj ukazal, je naslikal veliko in strašno podobo po¬ slednje sodbe. Vse, kar je bilo v tej podobi viditi, je bilo strašno in grozovitno. Nebo je bilo prevlečeno s černimi oblaki, zemlja vsa v ognji, in morje rudeče, kakor kri; sodnji stol večnega Sodnika v oblakih med bliski, na kterem je sedel serditi ostri Sodnik, in angeli brez števila okrog njega pripravljeni na njegovo po¬ velje dobre od hudobnih ločiti. Viditi je bila planjava, na kteri so stali ljudje v strahu čakajoči, na ktero stran jih 58 bodo angeli postavili. Viditi je bilo pe¬ klensko brezno kakor ognjeno morje in v njem so čakali hudobni duhovi nesrečnih zaverženih duš, ktere bodo vekomaj ter- pinčili v peklu. Kralj se pri premišlje¬ vanji teh strašnih reči spreoberne, se da v sv. veri podučiti in kerstiti, ter zvesto po sv. veri živi. Boj se tudi ti, o grešnik sodbe Božje; zakaj strašna bo za te, če se ne spreoberneš! Ker se pa iz svoje moči spreoberniti ne zamoreš, toraj zdihni k Jezusu rekoč: O ljubi Jezus! kteri si pri pogledu ostudnosti smertnega greha na oljski gori kervav ,pot potil, ter smertne bridkosti in žalosti občutil, odpri meni ubogemu grešniku moje dušne oči, da bom ostudnost smertnega greha prav spoznal; dodeli mi tudi svojo mogočno pomoč, da vse, tudi smert raji preterpim, kakor še kedaj tebe svojega Boga, svojega naj večega dobrotnika z enim samim smertnim grehom razžalim. 59 Drugi prigovor. O preklinjevanju. Kletev je splošna pregreha; ona se sliši povsod, po polji in po cestah, po hišah in hlevih. Kolnejo mladi in stari, moški in ženske, celo otroci, ki se še prekrižati ne znajo, kolnejo, da človeka groza in strah spreleta. Dragi prijatel! morebiti kolneš tudi ti ? Da boš ostudnost in škodljivost kletve bolj spoznal, dobro premisli, da ona žali Boga, pohujša bliž¬ njega in škoduje tudi preklinjanemu in preklinjevalcu na duši in na telesu. I. Naj popred premisli, kdaj da se s kletvinjo pregrešiš ? Takrat kolneš, kader v nejevolji, jezi, togoti, v norčiji ali iz navade svete besede, na primero zakrament, kerst; ali pa ostudne besede, na primero hudič, vrag, zlodej, škratelj izgovarjaš. Kolneš tudi, kader v jezi sebi ali bližnjemu z besedo kaj slabega vošiš, na primero »hudič te vzemi“, »strela naj te ubije*. Boga pa še posebno 60 preklinjaš, kader rečeš: „Bog ni pravičen, ker to in uno pripuša; Bog' ni usmiljen, ker mi ne at x y a 'g 'uitj|)jjuwq® 'K nnc •'% t UEUU 2 tj *fr sito aai| 3 P!I9 '« k •« '(t ‘6piu3Wn»x ‘a 'K ' uoa Sunjaim(iyj , Q«n -f |'o6aiq3g) a/pjuaAtiq soq q ipano uaBum3QUDQj w*q >\a