Razmere v Trstu. Trst, 14. jnnija 1909. * * V 9. št. 1. 1906. je objavil Vaš list pod gorenjim naslorom kritiko šolsko uradnih odnošajev v Trstu ter je dostavil nado, da bo zaradi prehoda šolskega referata iz oblasti magistrata v roke c. kr. namestniškega svetovalca nastala v Trstu lepša doba za naše šolstvo. Žal, da je nada ostala do danes nada, zakaj vsa stvar je danes ravno tam, kakor je bila pred 12. februarjem 1906. Formalno je res c. kr. namestništveni svetovalec v Trstu glede šolstva to, kar je v vsakem normalnem šolskem okraju c. kr. okrajni glavar, to je predsednik okrajne, oziroma mestne šolske oblasti. Pa le formalno, v istini je stvar neizpremenjena, kar bi bila morala vlada pa že prej vedeti, če bi bila hotela zadevo res jedrnato premisliti. Znano je vendar, da je v mestih z lastoim štatutom (avtonomijo) župan istofiasno predsednik mestnega (= okrajnega) šolskega sveta; tembolj gredo te pravice županu samostojnega mesta Trsta. Eer je pa bilo vendar treba zavzeti neko stališče napram gospodarstvu mestnega sveta (ki je istočasno deželoi zbor) na šolskem področju, so formalDo izročili o k r a j n o šolsko oblast c. kr. namestništvenemu svetovalcu in temu prideljenim c. kr. okrajnim šolskim nadzoruikora, stvarno pa pustili vse pri starem. In drugače tudi ni moglo biti, ker ima stvar dvojuo lice. Treba je rešiti vprašanje deželnega in okrajnega (t j. mestnega) šolskega sveta. Danes v Trstu nihče ne ve, kje začne ali neba delokrog ene ali druge teh oblasti, ki jih faktično ni. Tako n. pr. nima tržaško deželno zastopstvo (= deželni zbor in deželni odbor) nikakega vpliva na državne srednje šole, dočim imajo v drugih deželah deželni odbori po svojih zastopnikih v c. kr. deželuih šolskih svetih odločilno moč glede takib. zavodov. V tem oziru imamo torej v Trstu neomejen absolutizem, raedtem ko je nižje šolstvo popolnoma v rokah mestnega sveta, torej naravnost republičanski ustav. Da bi se za Trst in okolico ustanovil c. kr. deželni šolski svet, ki bi mu bil predsednik c. kr. namestnik in v katerem bi imel mestni svet, t. j. deželni zbor, svoje zastopnike in v katerem bi irnela sroje zastopnike tudi učiteljstvo in cerkev, o tem nočeta ne vlada ne mestni svet nič vedeti. Vlada si namreč s tem zanemarjanjem zagotavlja prostost glede srednjega šolstva, kjer cvete germanizacija bolj kakor v šolstvu katerekoli druge dežele, mestni svet si pa ohrani ob tem sisterau moč nai ljudsko šolo, ki mu pomaga umetno vzdrževati jako izpostavljeno Jtalianita" mesta. Tako kuhata ob istem ognju brezpostavnosti vsak svojo juhico navidezno srdita nasprotnika: laška irredenta in nemška avstrijska vlada. Drva za ta ogenj kradeta pa oba kuharja v slovenski šumi. In ker obstoji to razmerje že, odkar imamo y Avstriji ustaro, je t Trstu težko dobiti ljudi, ki bi se izpodtikal nad tem; postalo je to nekako predmet bplošnega naziranja in zadovoljni so vsi, tudi Slovenci, ki splošno pričakujejo in zahtevajo zadoščenja le od vlade, ki pa vidi v Trstu le nemški interes. Da je to res, nam kažeta med drugim tudi ti dve Mnjenici. Vlada zahteva, da mora vsaka učna oseba na tržaških mestnih šolah dokazati izpit iz nemščine kot drugega deželnega jezika; Lahi 80 se tej zahtevi le toliko upirali, kolikor 86 je tikalo izpitnih komisarjev; niso mirovali. dokler niso dosegli posebne izpitne komisije na namestništvu v Trstu, kjer zdaj vladen Nemec Brunnlechner aprobira vsakega laškega kandidata, če zna le par nemških stavkov, medtem ko so bili prej dotični komisarji v Kopru in Gorici (navadno Slovenci) bolj strogi, tako, da je marsikak tržaški učitelj delal tisti izpitek dvakrat, trikrat, ter tako trpel ob imenovanju za definitivnega. Drug primer vladnega favoriziranja nemštva je pa dejstvo, da je vlada prevzela v državno službo pet učiteljev zasebne npmške ljudske šole tukajšoje evangeljske občine, dasi vzdržuje sama za tržaško nemško kolonijo 75 razredov javne ljudske in meščanske šole z nemškim učnim jezikom; zgodilo pa se je to zaraditega, ker je lani država dala slovenski zasebni šoli pet učnih oseb na razpolago, da se ne bi moglo očitati vladi pristranosti! 0 sedanjem c. kr. namestniku princu Hohenloheu gre glas, da je demokrat. Če je to res, potem bo moral to tudi pokazati ter predložiti novemu deželnemu zboru n a 6 r t zakona o ustanovitvi deželnega i n mestnega šolskega sreta: dokler tega ne stori, se ne more obraniti očitanja, da z dopušfianjem brezpostavnosti na šolskem torišču pospešuje razširjauje i>emštva ter italijauiziranje slovenskega naseljenja v Trstu. Eot anakronistiško prikazen v trzaškem šolstvu navajam uredbo, po kateri imamo v okolici velemesta Trsta le šestletno šolsko obveznost z nadaljevalnim dveletDim tečajem. kar je pač primerno za kako gorsko zakotj« ne pa za okolico svetovnega mesta z mednarodno trgovino! Najmanj tri meščanske šole bi morali imeti Slovenci v okolici: v Barkovljah, na Vrdelu in v Škednju ; v mestu je pa absolutuo potrebno kakih pet Ijudskih šol in dve (dnška in dekliška) meščanski šoli s trgovskim značajem. Upamo, da bodo slovenski deželni poslanci, ki jih je izvolila tižaška okolica, imeli na akrbi slovensko žolstvo tu ob naši divni Adriji. E e š e t a r.