Izhaja vsak č.. triek IhiiiiNlSl VU ili UHKAVA Trst, Ulica M • ;iri della Liber ti (Ul. Commercian ) 5/1. i el. 28-770 Za Italijo: Gorica, P Zl* Viitoria 18/11. Pošt. preu. (casclla post.t Trst 431. Pošt. e. r.: Trst 11 6464 Poštnina plačana v goto i m NOVI LIST Posamezna št. 40 lir * 1 I\ L, Z't l dk . četrtletna lir 4su — polletna lit 850 — letita iti 1:4*> • ta inozemstvo: leina ru,: .c.una lir 2800 U d J a s. i p o o * o v o r u ■ipi -i>»ti.nc in ahb (Oslale I gr. ŠT. 530 TRST, PETEK 8. JANUARJA 1965, GORICA LET. XIV. Ptcd va odločitvami V zadnjem času je »Slovenska skupnost« predmet ostrih napadov s strani njenih političnih nasprotnikov in tekmecev. Po novembrskih pokrajinskih volitvah in po občinskih volitvah v štirih okoliških občinah na Tržaškem so se med strankami začeli, kot je razumljivo, preliminarni razgovori za sestavo upravnih odborov v posameznih krajevnih ustanovah. Na pobudo tajništva tržaške Kršč. demokracije je prišlo, kot izhaja iz posebne izjave, ki jo objavljamo na 2. strani, do in-, formativnih in neobveznih razgovorov med predstavniki KD in zastopniki Sveta Slovenske skupnosti. Predstavniki Kršč. demokracije so predlagali Slov. skupnosti, naj prouči možnost svojega političnega sodelovanja^ s strankami sredinske levice, kar naj bi prišlo do izraza zlasti s sestavo skupnih odborov tako v okviru pokrajinske uprave kot v nekaterih občinah. Glede na ta konkreten predlog so predstavniki »Slovenske skupnosti« formulirali vrsto pogojev, ki bi jih morale Kršč. demokracija in ostale stranke sredinske levice vnaprej sprejeti, da se lahko nato začnejo uradna pogajanja o morebitnem političnem sodelovanju med »Slov. skupnostjo« in. strankami sedanje vladne koalicije. Kdor je nepristranski in so mu pri srcu splošne slovenske koristi, bo moral prizna-1 ti, da so predstavniki Slov. skupnosti, ki je slovenska politična grupacija in ne neka zasebna gospodarska družba, popolnoma pravilno ravnali, ko so pristali na razgovore s strankami vladne koalicije, kajti ta je danes, edina odgovorna za politiko v državi in torej tudi za politiko do Slovencev v Italiji. Kako se bodo ti razgovori zaključili, nihče Sedaj ne more vedeti. Iz stikov, ki smo jih imeli s predstavniki Slov. skupnosti, pa smo zvedeli, da so pogoji, ki jih slovenska politična grupacija postavlja vladnim strankam, popolnoma v skladu s splošnimi koristmi vseh Slovencev v Italiji. Od vladajočih strank se namreč med drugim zahteva, naj pojasnijo, kakšno stališče zavzemajo do zahteve, naj parlament končno izglasuje vse tiste zakone, ki so potrebni, da se pravično uredijo! slovenski manjšinski problemi, kot predvi-* devajo ustava in mednarodni dogovori. Eden izmed pogojev za morebitno politično sodelovanje je tudi vprašanje spoštova-' nja^ in zaščite narodnostne sestave okoliških občin in ostale Kraške planote, izvolitev slovenskega župana v Nabrežini ter vključitev slovenskih zastopnikov v nekatere važne u-stanove ter komisije, ki se bavijo z vprašanji, katera pobliže zadevajo koristi in pravice Slovencev. Gre, kot vidimo, za probleme, ki zanimajo vso manjšino in ki so zato prevažni, da bi njihovo urejevanje in reševanje postalo (Nadaljevanje na 2. strani) (§fcečrio riooo loko1965! Po stari in lepi navad,i si voščimo ob začetku vsakega leta srečno novo leto. Srečo si voščimo posamezniki, voščijo pa si jo tudi državni poglavarji v imenu svojih držav in narodov ter predstavniki raznih velikih in manjših skupnosti. Ves svet ob novem letu neštetokrat ponovi to besedo. Mnogi jo ponavljajo mehanično; še več pa je takih, katerim pride to voščilo iz globine srca, čeprav si pod pojmom sreče predstavlja vsak kaj dragega: starček si želi zdravja in takšno povečanje svoje pokojnine, da bi lahko v miru in brez strahu pred pomanjkanjem preživljal zadnji del svojega življenja; mlad zakonski par si želi otroka in dobro stanovanje; mladina si predstavlja pod srečo ljubezen in romantiko; ljudje v zrelih letih pa uspeh pri dellu, mir in zadovo'jnost v družini ter gospodarsko varnost; politik si predstavlja pod srečo uspeh svojih prizadevanj, umetnik velik osebni uspeh, duhovnik rodovitnost svojih opominov in prebuditev žive verske zavesti pri svojih faranih, advokat uspeh svojih pravd in obilni honorar, pisatelj navdušene kritike in bravce svojih del, kmet dobre letine in dobre cene svojih pridelkov... Vsak ima pač svojo lastno predstavo in svojo lastno potrebo po sreči. Kakšno srečo pa potrebuje ves ta naš svet in naš narod? Kakšno srečo naj jima želimo? Svetu želimo in voščimo za novo leto 1965 predvsem mir in vedno boljše mednarodno razumevanje in sodelovanje, želimo mu, da bi vsepovsod utihnilo drdranje strojnic in topov ter da bi si nasprotniki rajši segli v roke in sedli za zeleno mizo, da se pogovore. Želimo mu, da bi vedno bolj vidno in vedno hitreje izginjala ogromna razlika med. revnimi in bogatimi narodi, med »razvitimi« in »nerazvitimi«, med izobraženimi in neizobraženimi. Želimo mu, da bi srečnejši priskočili kar najbolj iskreno na pomoč nesrečnim in jim pomagali bratovsko reševati njihove hude probleme. Najbolj pa želimo, da bi bilo ob koncu leta 1965 na svetu mnogo manj lačnih, bolnih in drugače vsled pomanjkanja in človeške brezbrižnosti nesrečnih ljudi in zlasti otrok, kakor pa jih je našlo to leto ob svojem začetku. Bogatim in »razvitim« želimo mnogo več krščanske ljubezni do bližnjega in razumevanja za tujo bolečino in revščino, mogočnim pa spoznanje, da je treba pravice malih in šibkih prav tako spoštovati kakor pravice velikih in močnih, ker je pojem pravice samo eden in bi moral veljati za oboje enako. Kaj pa želimo svojemu slovenskemu narodu? želimo mu nadaljnji napredek v razvoj u njegove kulture in civilizacije, nadaljnje uspehe v razvoju njegovega gospodarstva, nove afirmacije slovenstva v medna- rodnem življenju, ki bodo poveča’e ugled slovenskega imena. Želimo mu, da bi čirn-prej dosegel najbolj razvite narode na poti kulturnega napredka, pri tem pa ohranil svoje razumevanje za trpljenje in proble. me drugih narodov, ki so, največkrat brez lastne krivde, ostali daleč zadaj na potil razvoja. Želimo mu tudi čimveč biološkega zdravja in moči, da se bo lahko obdržal sredi mogočnih sosedov in še okrepil svoje pozicije. Zato mu iz srca želimo čimveč cvetočih, številnih, zdravih družin, da bo vsa s'ovenska domovina odmevala od veselega otroškega vrišča, ki mora biti najslajša godba za ušesa starejših, odhajajočih generacij. In kaj želimo naši manjšini? Želimo ji sloge in čimveč zavednosti; želimo ji, da bi izginili iz njenih vrst vsi pojavi medsebojnega sovraštva, fanatizma in idejne ozkosrčnosti ; želimo ji etične in biološke regeneracije, tako d,a bi se začele naše šo-’e in naše prosvetne dvorane spet polniti, da bi 'uživala naša manjšina tako vedno večji ugled tudi pri sosednjem ljudstvu, s katerim živi v sožitju v isti državi, in da bi ji bila tako vedno bolj olajšana pot dio vseh pravic, ki ji pripadajo. To je naše voščilo svetu, slovenskemu; narodu in naši manjšini za novo leto 1965. —*-- Johnsonova poslanica V ponedeljek zvečer je naslovil ameriški predsednik Johnson običajno novoletno poslanico na Kongres o položaju Združenih držav. V njej je izrazil povabilo novim sovjetskim voditeljem na obisk v Ameriko da »se bodo bolje spoznali«, kar je prvi pogoj za mirno sožitje. Povabilo je sicer bolj splošnega značaja, a je dovolj značilno za miroljubno smer ameriške politike. Predlaga tudi izmenjavo televizijskih programov med Ameriko in Rusijo. V poslanici govori Johnson tudi o postavki ene in pol milijarde dolarjev za razvoj šolstva. Obenem poziva Kongres, naj se ustanovi novo ministrstvo za gradnjo ljudr skih hiš in za urbanistiko. V poglavju o zunanji politiki je izrazil ameriški predsednik upanje da bo v tem letu mogel obiskati nekatere evropske in južnoameriške države . Glede Evrope je poudaril, da je Atlantska zveza s sodelovanjem Amerike še vedno temelj ameriške evropske politike. Skušal bo tudi navezati stike z vzhodnoevropskimi državami, ki »dobivajo vedno bolj svoj samostojni obraz«. Združitev obeh Nemčiji, na podlagi samoodločbe. pa da je še vedno naloga, ki čaka rešitve. Ob koncu je dejal, da bo Amerika posegala v azijske in afriške razmere, ne »da bi tam iskala premoč, ampak da bi pospešila napredek človeštva.« RADIO TRST A Izjava Sveta Slovenske skupnosti • NEDELJA, 10. januarja, ob: 9.00 Kmetijska od- Tajništvo tržaške Krščanske demokracije Slovenske skupnosti, ki jih bodo sprejeli riaja; 9.30 Slovenske zborovske skladbe; 10.00 Pre-1 je ob koncu novembra povabilo Svet Slo- a'i zavrnili. -os sv. maše :z stolnice Sv. Justa; 11.15 Oddaja venske skupnosti na informativen razgovor Svet Slovenske skupnosti smatra za po- »Pr^Tmvj^ ° ,pc>1.°žaju' k!. Je. ,"astal ,na Tržaškem po trebno poudariti, da so vse novice, ki pri- Nabožne .pesmi; 12.15 Vera im naš čas; 13.00 Kdo, zaclnJ1Jh pokrajinskih m občinskih vollitvah. kazujejo potek in vsebino dosedanjih nekdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi; 15.00 'Po tem razgovoru je Svet Slovenske skup- uradnih razgovorov v drugačni luči in s o Znani pevci: Wilma De Angeli-s in Pino Donaggio; nosti poslal 4. decembra tajništvu Krščan- jih objavi'i nekateri dnevniki, neresnične 18.00 Po društvih in krožkih: »Društvo „Ivan Trin- ske demokracije pismo, v katerem je na- tendenciozne in provokatorske ter jih zato ko v Čedadu« (Sasa Martelanc); 20.30 Iz sloven- ____i,,,*™-:™; ___ ske folklore; 21.00 Vabilo na ples. • PONEDELJEK, II. januarja, ob: 11.45 Beneški vedel pogoje, pod katerimi je pripravljen ostro obsoja, začeti uradna pogajanja za bodoče sodelovanje Slovenske skupnosti s sredinsko-le- S IVlnTrkr-folkls predstavnikoma za najmlaiše; 21.30 Slovenske novele 19. stoleMa ,v . J*-’ O Kersnik: »Ponkrčev oča«; 21.55 Sodobna 'taihjanske socialistične stranke, na kar je italijanska glasba. j Svet S'ovenske skupnosti pismeno sporo- ■ ,, „ ,, čil svoje načelne zahteve. Na komunistično *> SREDA. 13. januarja, ob: 11.45 Mali ansambli; , .... , .. , . 12.15 Okno v svet; 13.30 Prijetna sreča-ja izbor P°budo pa je isti predstavnik imel krajša motivov ;n izva avcev; 18.30 Skladatelji v očeh informativna razgovora z zastopnikoma ita-nj^-vih sodobnikov; 19.15 Higiena in zdravje (dr. 'i jan ske komunistične stranke. Pred za-R-afko Dolhar); 20 35 Simfonični kc i ert Orkestra ključkom informafvnih razgovorov je taj-gledal sca Verd Približno ob 21.10 Iz pesniških ništvo Krščanske demokracije povabi’o Slo-1 gajev: »Elio Fi''-po Accrocca« — nr,nra.vil Jo;ip . , . jr- I Tavčar; 23.00 c-mke duhovne pesmi. ' vensko skupnost na razgovore z ostalima j sred,insko-levičarskima strankama— z itali-1 i»tri • ČETRTEK, 14. januarja, c>b: 11.45 Naš juke-box; iamV0 socialistično slranko in 7 itPiliianskrv ! je bi.O ze veliko govorjeno, kot 12.15 Za smeh in defr-ro voljo (D milo Lovrečič); ansK° socialistično stranko in z it lijansko j t o negativnem vplivu teh slabosti na, 17.20 1*7 ?"'uma lrh'ke glasbe; 18.01 It l jainščina ?oc tr}° “ demokrats ko stranko.^ Razgovon celotni drjžbeni razvoj. To negativno po radiu: Spopolnjevalni .tečaj (Janko Jež); 18.30 so bili v petek, 8. januarja zvečer. J zapuščino preteklosti moramo čimprej li- iHS^^m-^nVorj?• Z»T“!e^'f v Svet Slovenske skupnosti ponovno izjav- kvidirati v naslednjem razdobju. Vendar Italiji in v rvetu« (Mara Kalan); 20.35 »Filumena >ja. da se ne bo udeležil pogaani za mo. pa ne smemo ničesar delati površno in im-Marturrnr« v ireh delanjih (Eduardo Ue rebitno sestavo novih odborov, dokler nc prcvizirano pri popravljanju vsega tistega, FMippo - Stojan Cigoj). Igrajo člani RO. bodo zaključeni razgovori o ureditvi polo- kar se je pokazalo kol negativno pri na- • PETEK. 15. januarja, ob: 11.45 Ameriški odme- žaJa slovenske manišine. Zaključke razgo- šem delu in v našem razvoju sociaMstičnih vi; 12.15 Pomenek s r>o'l".šavka.mi: 13.30 Z glas- vorov bo Svet predložil v obravnavo naj- družbenih odnosov < benih festvalov; 18 00 Bilo ;e nekoč... V(’nec širšim krajevnim in osrednjim organom Novo leto je Tilo praznoval na Brionih. rravljV. -n^novedk, legend. »Zlata p'ica« (Jurij Slama); 18.30 Kcncertisti naše dežele; 19.15 Po-glav;? iz •'qro^r~.'rv» s!ovmoke književnosti - Vinko Beličič: »P-ešemove gazele«; 20.35 Gospodarstvo j i-i cHo CRjjVHj Vrš-vl- 21.0'' Konce"f operm glas-j be. Pribilo ob 21 30 Scca'ne v- de — pripravil Drago Stoka. Dve novoletni poslanici Novi italijanski predsednik Giuseppe Sa-ragat je objavil novoletno poslanico na italijanski narod, v kateri je opozoril na demokratične temelje, na katerih si mora graditi italijanski narod svojo bodočnost. Jugoslovanski predsednik Tito je izjavil v svoji novo’etni poslanici med. drugim: »Z letom, ki se izteki, smo lahko v množečem zadovoljni, ker smo zares dosegli, zlasti v proizvodnji, ve'ike rezultate tako v našem gospodarskem razvoju kot tudi pri nadaljnji krepitvi v’ogs naše d;ržave v med-"ff dnih odnosih. O raznih slabostih,, ki so se pokazale pre- Nemirna Indonezija o SOBOTA, 16. janmria ob: 1145 Glasbeno poto- dvajset držav članic je dve leti v zastanku s prispevki. Med temi je tudi Sovjetska zveza, ki se upira plačilu določenega zneska, češ d.a noče kriti stroškov za »imperialistični poseg« v Kongu. Finančne težave Novo leto se je začelo za Organizacijo Združenih narodov prav slabo. Na silve-strov večer, nekaj minut pred polnočjo je vanje po Evropi; 12.15 Po društvih in 'krožkih: naznanj[ zastopnik Indonezije Palar gene- »Društvo .Jvan Tnnko v Čedadu«; 15.00 »Volan«, I . . . 1 Tt tu j • ^ ■■ od-aia za avtomobiliste: 15.30 Panorama tu;ih s^m- ra,nem i taJn,^u U Thantu, da izstopa veli- v , v fon:čnih p-kestrov: « Pn-mi in pie-i z vsega i k a indonezijska republika iz mednarodne bodo povečale se Združene države Amerike, sveta; 17.00 Pevski ^ori Fi-rtanije-Julijske krai ne: organizacije. Kot vzrok svojega izstopa na-! ki nočejo več kriti same 40 odstotkov za 7bor »Otvsorr*? Tamni« rr. Trsta: 17.2-1 Drugi Va-1 vf>ja Indonezija izvolitev Ma-laysije v Var-' posebne izdatke ONU. ts?K^ka:f,r r^«rsaGi8!s^,rto; siet- Kot^n^ ?a si tj dvethi'! .Tako stopa ta mednarod«a ^^ija, domalajski republilki v ostrem nasprotju, kj je bila po vojni ustanovljena kot jam-Vlada v Džakarti je že naoovedala, d.a bo stvo svetovnega miru, z novim letom v prav Malaysijo napadla z orožjem, češ da je resno krizo, nova republika le prikrit ostanek britan- 1 ———_ skega kolonializma. Ker sta pa obe državi članici Združenih narodov, je Indonezija Ptpd liamM odločilmml izstopila, da lahko nemoteno izvede svoj napadalni načrt. ri4da>o za mladino: 19 00 Slovenski moderni sa-moCT)^vi — 0"-e5ko Koporc: Osem otrošikih pesmi; Sred! P'mo'e; Vezla sem; Spoznanje. Pojeta so-r-r"Tii®tk; O]ra Jež !,n Zlata Gašperšič; 19.15 Družinski c^zomik; ?0 45 Oktet »Planika« iz Gorice, V- pa vni-jj Fra-> Va’ent'ipčič; 21.00 Za smeh in dobro voljo (Danilo Lovrečič); 21.30 Vabilo na ples. TEnE!««W! KOrEnABfrir 10. januarja, nedelja: Gregor, Pavel 11. januarja, ponedeljek: Pavlin, Božidar 12. januarja, torek: Tatjana, Errest 13. januarja, sreda: Veronika, Vera 14. januarja, četrtek: Srečko, Feliks 15. januarja, petek: Pavel, Veljko 16. januarja, sobota: Tomislav, Oton (Nadaljevanje s 1. strani) Od 115 članic Združenih narod,ov je In- predmet kakega strankarskega ali podobne- donezija prva, ki se je ločila od mednarod- ga barantanja. Kot ljudje, ki so stvarni in ne zveze. Bržkone pa ne bo ed.ina, ker se imajo čut za mero, se predstavniki Slov. pripravljata tudi Portugalska in Južna Afri- skupnosti gotovo tudi zavedajo, da je poka, da izstopita. Prišli pa sta do te odlo- litična teža njihove organizacije prešibka, da čitve zato. ker sta bili večkrat napadeni bi mogla sama odločilno pripomoči k prana sejah Združenih narodov zaradi njune vični rešitvi celotne manjšinske problema- , rasne in kolonialne politike. tike. Zato bi upravičeno pričakovali, da bo- j Temelji Organizacije Združenih narodov do ljudje in krogi, ki danes napadajo Slov. j 'se majejo tudi iz drugih vzrokov. Predsed,- skupnost ali ji kakorkoli delajo težave, raje j piku Indonezije Sukarnu pripisujejo na- podprli takšna prizadevanja. Drugače bomo ' mero, da hoče v zvezi s Kitajsko in drugi- morali samo vzeti na znanje, da so jim Izdajatelj: »Novi list« d z o. z. • Glavni urednik: mj nezadovoljnimi azijskimi državami usta- predvsem pri srcu strankarski ali razredni Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago novi ti novo mednarodno zvezo držav. interesi, in da tem interesom podrejajo tu- Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica I To pa še ni dovolj. Usihajo tudi denarni di boj za splošne pravice Slovencev v Ita-Sv. Frančiška 20 telefon 29-477 viri v stekleni palači Združenih narodov. Že liji. Zbeganost sovjetsKe mladine V sovjetskem tisku prihaja vedno bolj do izraza zaskrbljenost vodilnih sovjetskih krogov zaradi razvad današnje sovjetske mladine, zaradi česar si pedagogi vedno bolj razbijajo glave. Iz dopisov mladine, ki jih objavlja mladinski dnevnik »Kom-somolskaja Pravda«, izhaja, d.a je današnja sovjetska mladina v splošnem treznejša, stvamejša, to se pravi manj ideološko usmerjena in s tem samozavestejša. Mladina danes ni več pripravljena slediti svojim očetom na barikade za boljševiško svetovno revolucijo. Padec Stalina in njegovo razkrinkanje po Hruščevu sta — kot piše nemški publicist Heing Weber iz Moskve — sovjetsko mladino popolnoma preorientirala. Sovjetsko mladino sicer nedvomno še danes delno vo-dii partijski uradni entuziazem s svojimi komunističnimi junaki. Vendar niso več komunistični ideali tisto, kar goni mladino v Sibirijo ali na nova polja v Srednji Aziji, ampak materialni mik, ker lahko tam več zasluži, da bo potem lahko boljše živela v Moskvi, Leningradu ali Kijevu. Tisti, ki so ostali doma, pa se pogosto posmehujejo tem mladim pionirjem. Ta mladina raje živi na morskih obalah sovjetske Riviere i.n se zabava ob vodki in plesni glasbi. To so sinovi in hčerke priviligiranih, tehnokratov, generalov in višjih partijskih funkcionarjev, ki doraščajo v velikem luk-susu. Njihov študij je zagotovljen čeprav traja zaradi pomanjkanja pridnosti več let dalje. Ta sovjetska mladina naravnava svoje transistorje na Glas Amerike, na BBC London in druge zahodne radijske postaje. V metropolah Sovjetske zveze nastaja nov način življenja, ki posnema Zahod. Zahodni pevci šlagerjev, n. pr. Beatles, ali filmski igralci kot Brigitte Bardot, O. W. Fischer ali Maria Schdl, so njihovi maliki. Na sovjetske fanite in deketa danes ne napravljajo nobenega vtisa sovjetski junaki dela, ampak kozmonavti in olimpijski zmagovalci, ki zmagujejo v športnem tekmovanju in ne na papirju. Značilna so razna pisma čitateljev, ki jih objavlja »Komsomol-skaja Pravda«. Tako se je pred kratkim pritoževal mlad. sovjetski delavec: »V svoji šolski dobi sem bral, da so sovjetski ljudje vsi junaki. Ko sem pa spoznal življenje, nisem nikjer našel junaških dejanj. Menda najdemo junake pri nas le v knjigah in časopisih.« Vedno znova se pojavlja 1 vprašanje: »Zakaj smo pravzaprav na svetu?« Mladi študent Vasilij Marjašin vprašuje uredništvo »Komsomolskaje Pravde« : »Ali morda zato, da spimo, jemo in ustvarjamo nekaj materialnih dobrin in potem, izginemo?« Diskusija v sovjetskem tisku, ki gre za tem, da naj bi praznovali sovjetske praznike bolj dostojno, kaže, da sovjetsko mladino ne zanima več revolucionarno ozadje 1. maja in 7. novembra. Mladina išče praznikov, ki segajo do srca. Globoke božične praznike pa pozna mladina le i'z pripovedovanja, okinčana novoletna jelka je le slab nadomestek. Foto Magajna V snegu ČASI SE SPREMINJAJO Ameriški vojaški izvedenci so že končali letni obračun za posamezne armadne stroške. Prišli so do presenetljivih zaključkov. Armada je potrošila samo za papirne prtičke, katere dajejo vojakom pri obedu, toliko, kolikor je znašal v Washingtonovih časih proračun za vse državne stroške. DELOVNA TOVARIŠA V vozu podzemeljske železnice v Chicagu sta se prejšnji teden prav pošteno pretepala dva odrastla možaka. Ni ju bilo mogoče ločiti. Sprevodnik je moral na naslednji postaji ustaviti vlak in izročiti pretepača policiji. Drug drugega sta obtoževala, da sta si izmaknila iz žepov denarni listnici. Izpraševalci so kar obstrmeli. Nazadnje se je pa izkazalo, da sta oba prav spretna žepna tatova, katera je policija že več mesecev iskala. GRAH JE RAZNESEL LADJO Neko sovjetsko ladjo so natovorili z več tisoč cinami suhega graha. Skozi neko razpoko je za-'e’a pronicati veda v razsuti grah, ki se je zaradi vlage vedno bolj nap ho val, dokler ni raznesel lesettisočtonske ladje. Rastlinski fiziološki zavod v Morkvi je pri preiskavi dognal, da so razvijala 'd vlage napihnjena zrna do sto atmosfer pri tika na en kvadratni centimeter. Norveški kralj Olaf, ki bi bil moral v četrtek začeti svoj sedemdnevni obisk v Perziji, se je moral vrniti iznad teheranskega 'etališča v Beirut, ker njegovo letalo zaradi snežnega viharja ni moglo pristati. V Teheran se je vrnil v petek dopoldne, ko se je vreme izboljšalo. — O — Širijo se glasovi, da bo Nenni odstopil svoje mesto v vladi poslancu Lombardiju, sam pa se bo posvetil d,elu za združitev socialistov (socialnih demokratov, PSI in PSIUP). I Novi predsednik republike Giuseppe Sa-ragat se je 7. t. m preselil iz svojega dosedanjega bivališča v ulici Lungotevere Elaminio v Quirinal in stanuje zdaj v ma-li palači »del Fuga«. C-- 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev, so blagoslovili v milanski stolnici peta in zadnja bronasta reliefna vrata, ki jih je 14 let ustvarjal kipar Luciano Min-guzzi. Ob tej priložnosti so prvič v zgodo-! vini brali v stolnici mašo v 'talijanščini, po navodilih II. vatikanskega cerkvenega; zbora. Koroški deželni glavar Wedenig se poslavlja od aktivnega političnega življenja) zaradi dosege starostne meje. Ob tej priložnosti je v daljšem govoru v koroškem, deželnem zboru spomnil na najvažnejše dogodke svojega glavarstva in dal tudi zanimivo in simpatično izjavo o slovenski narodni manjšini. Poudaril je, d,a mora imeti manjšina občutek, da je v deželi res doma in da more resnično domovinsko zvestobo dokazati samo tisti, ki manjšino spoštuje, jo priznava v njenih življenjskih pravicah in gleda v njej to, kar je: obogatitev zaklada skupne domovine. Predsednik De Gaulle je izdal za božične praznike amnestijo za 173 OAS-ovcev, svojih nasprotnikov. Amnestije pa so bili deležni1 le tisti, ki niso storili velikih zločinov. Duhovniki v Trstu so izdali knjižico »Več otrok!«, p"oti ubijanju nerojenih otrok in proti biološkemu propadanju slovenskega naroda. O njej poročamo na 4. strani. Nadaljevanje Koncila V mesecu juniju se bo začelo nadaljevanje II. vatikanskega koncila. Vrhovna komisija za usporeditev koncilskih zasedanj se je že sestala pod predsedstvom kardinala Tisseranta. Koncilski očetje bodo morali pretresti še štiri, dolge člene, ki niso bili dosedaj obdelani. Predlogi na sporedu se tičejo: verske svobode, Cerkve v modernem svetu, misijonskega delovanja in duhovniške službe. Dva predloga, in sicer teološki ter o katoliškem laika/tu čakata samo še na izglasovanje. Pet predlogov, med temi tudi o krščanski vzgoj:, bodo morali koncilski očetje še predelati. Čaka jih torej še veliko dela. V vatikanskih krogih pa zatrjujejo, da se bo s prihodnjimi sejami končal II. vatikanski zbor. Zaradi teh nujnosti je moral papež od- kloniti vab do prirediteljev svetovne razstave v New Yorku. Skoro gotovo bo pa letos v marcu obiskal Filipine ob 400-letnici pokristjanjenja tega otočja. PRAVI PRISTAŠI V Sofiji izhaja tednik »Narodna kooperacija«. V eni svojih zadnjih številk je pisal, kako mora pravi in zvesti strankin pristaš' varčevati, če je obleka ponošena, jo mora obrniti in še eno leto nositi. Ob koncu leta si da iz nje narediti jopič. Ko je tudi ta že obrabljen, bo šel — pravi somišljenik — h krojaču in bo dal sešiti iz jopiča bolero za ženo. List pa ni zapisal, ali veljajo ta pravila tudi za strankine voditelje. \J 'T,tžn'tiss*fjei Za številnejše slovenske družine Izšel je nov zvezek iz serije »Knjižic«, 'ki ku omenja, da je danes rodnost v Slove-j ih izdajajo Salezijanci iz Marijanišča na ni ji precej nižja kakor pri sosednih naro- Opčinah. Ta zvezek je še posebno aktualen in dobrodošel, glede na naše slovenske razmere. Obravnava namreč problem, ki je v našem narodu izrazno aktualen in pereč, to je problem otrok. Kot znano, je namreč rodnost pri slovenskem .narodu v zadnjih desetletjih zelo padla, kar že začenja imeti svoje hude posledice v vseh naših javnih zadevah, in te posledice lahko postanejo s časom celo usodne za življenje Ln položaj vsega slovenskega naroda, zlasti pa tudi za našo manjšino v Italiji. Knjižica ima naslov »Več otrok!« ter je NOVA PESNIŠKA ZBIRKA Pred Božičem je izšla prva pesniška zbirka Milene Merlak-Detela, ki jo je izdala založba Sodobna knjiga v Trstu. Pesnica je pri nas znana po svojih prispevkih v »Mladiki« in »Mostu«. Zbirka iima naslov »Sodba od spodaj«. Dobi se v slovenskih knjigarnah v Trstu. POJASNILO V zvezi z intervjuvom z g. Vladimirom Vremcem v božični številki N. 1. srna prejeli z raznih strami opozorilo, da n so bili vsi Slovenci na Tr- um, tako da obstoja nevarnost, da se bo slovenski narod vedno bolj spreminjal v neznatno narodno manjšino brez politične- žaškem oziroma vse skupine lastniki bivšega Naga m gospodarskega vpliva V Evropi. Ome- ! rodnega doma v Trstu, zmrpak samo politično uja tuui nevarnosti, katerim se izpostavlja ........ naša manjšina v Italiji zaradi premajhnega števila otrok, zlasti še kar zadeva naše : društvo »Edinost«. kulturne in politične pravice, na primer slovensko šolstvo. Vinko Beličič j" napisal za knjižico sestavek »Pogled, nazaj za vzpodbudo in tolažbo«, v katerem je orisal toplo in prijetno, čeprav včasih nekoliko razgibano vz- Uredništvo delo več avtorjev. Napisali so jo dr. Aloj- dušje v številni družini. »V tesnem stano- zij Šuštar, dr. Milan Starc, dr. Rafko Dol har, Franc Jeza in dr. Vinko Beličič. Vsak je obdelal problem premajhnega naravnega prirasta v slovenskem narodu s posebnega) stališča. Oba zdravnika, to je dr. Milan Starc in dr. Rafko Dolhar, sta obdelala problem splava, ki je postai — v kolikor namreč zadeva hoten, umetno povzročen vanju 'so se otroci naučili, da nima nihče pravice do vsega: človek se mora ozirati na sočloveka in kakor so drugi potrpežljivi z njim, tako mora tudi on potrpeti z drugimi,« piše Vinko Beličič. »V takem saimo-zatajevanju se otrok obrusi in mimogrede usposobi za življenje v družbi.* . Knjižica »Več otrok« je napisana žiivah- splav strahotno zlo pri Slovencih, saj n0; trezno in stvarno, pa tudi v lepem je-računajo strokovnjaki, da na ta način umo- zlku> kar je sicer že običajna odli,ka vse ^ re slovenske matere približno dve tretjini, nje. 2eleli je> da bi iš]a y roke vs,;m vseh spočetih otrok na leto. Oba zdravnika staršem in vsem zakonskim parom. Vseka-od,ločno obsojata umeten splav, zlasti tudi j kor je bila nujno pvotrebna. z zdravstvenega stališča. Tako na primer piše dr. Starc: »Posledice hotenega, umet nega splava so vedno hude, vedno1 nevarne... Koliko je žena, nesrečnih v zakonu in življenju prav zaradi splava... Splav je brez dvoma vselej nevaren, tudi kadar ga izvedejo poklicne krvave roke. Umetni ali hoteni splav je napad na celotni organizem, NATEČAJ ZA PRVI FESTIVAL OTROŠKIH POPEVK Prosvetno društvo Barkovlje ruopisuje natečaj za prvi lestival otroških popevk 1%5. Namen natečaja je pritegniti čimveč ustvarjal-| cev in sodelovalcev in vzbuditi med osnovnošolsko ki ves trpi. S splavom se v organizmu nas j rnladino zanimanje za slovensko poipevko. Udele-silno prekine naravni razvoj. Splav je neke j žencem natečaja priporočamo, da skušajo v svojih vrste revolucija, ki se nad prizadeto vedno ; delih (besedilu in glasbi) najti najbolj pristen sic-maščuje.« ‘ I venski glasbeni izraz, primeren slovenskim otro- v . ! kom iz naših osnovnih šol. Dr. Dolhai pa piše: »Psihologi in pošteni | i.u.ucaja se lahko udeležijo vsi v zamejstvu ži-zdravniiki dobro vedo, kako močna vez med ; veči slovenski (komponisti in amaterji, k'i niso SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstave v Kulturnem domu VEČER SLOVENSKE SODOBNE DRAMATIKE Igor Torkar DIALOGI Primož Kozak ŠTUDENTOVSKA SOBA Saša Vuga BERNARDEK Priredba in odrska priredba: JOŽE BABIC PREMIERA v torek 12. januarja 1965 ob 203U (premierski abonma) v sredo 13. januarja 1965 ob 20.30 (abonma I. ponovitev) — v četrtek 14. januarja 1965 ob 20.30 (abonma red A in B) — v petek 15. januarja 1965 cb 20 30 (abonma red C in D) — v soboto 16. januarja 1965 ob 20.30 — v nedeljo 17. januarja 1965 ob 16.00 (abonma I. popoldanski) — v sredo, 20 januarja ob 20.30 — v četrtek, 21. januarja ob 20.30 — v nedeljo 31. januarja 1C65 cb 16.00 tri (abon.r a II. popoldanski) Proda, a vstopnic vsak dan o;! II. do 14. ure ter eno uro pred pričethn n predstav pri blagajni Kulturnega doma. TRBIŽ Domači vremenski preroki so napovedali, zakoncema je otrok, močna resnično kakor ' vipisani v Društvo za zaščito avtorskih pravic da bomo imeli hudo zimo s snegom. Njih prstan na roki močnejša kakor vse kar ji- (ŠIAE). Komponirana dela naj boao opremljena' napovedi so se napol že uresničile. Po vr- mq ip drami Gotovo hi sr mnom Vnlrrvnri S slovenskim besedilom, primernim za otroke. 1 hovih in tudi V dolini je Že poprej name- USoif ne odločili za AVStftHfBJBtftt Z “» družila prava odgovornost za skupnega imenoval prireditelj. j°r • |e spet snežilo, v otroka. Upravičeno trdim, da bi v večini Popevke — glasba in besedilo — naj bodo po dolini je pa vmes tjdi pršelo, da se je že primerov nekaj otrok preprečilo pot do lo-< k vall^1 SIiež"a brljuzga po ulicah.^ V ^it-vpnptra nmrpua Kri or ep vH ain Skladbe je treba poslati najkasneje do 25. /a- Trbižu je bila ze četrt metra visoka snežna -citvenega procesa. Kdor se vaaja nespa- nilurj(l na naslov: Prosvetno društvo Barkov- niast Ma Višariah ie oba dineva 7anadlo metnemu in namernemu preprečevanju na- ije, Trst, ul. Cerreto 12. , PlasL * vtsarjan je oba dneva zapadlo raščaja, je podoben tistemu, ki hote ali ve- Vsako skladbo je treba poslati v klavirskem se za P° me,tra snega. de kliče nesrečo na zakon.« i izvlečku z vpisanim besedilom. Na skladbah ne' Smučarjev je bilo ze precej, posebno se, ^ .. . .. _ v . , U me biti navedeno ime avtorja, besedila in glasbe, ker vozi do vrha tudi žičnica. Ti zimski Dr Alojzij Šuštar je prikazal problem z označene morajo biti s šifro, ki je skupna za be- smučarji pa ostanejo le po en dan ali diva. moralnega m cerkvenega stališča, pri Čemer sedilo in glasbo i Pravih zimskih tur-stov_ katerih bi se naši je treba priznati, da je upošteval najmo- V r ;a pošiljka naj vsebuje: !^ctirvri xa „5 dernejša in najbolj uvidevna načela, Iki jih i Skladbo za natečaj s čitljivo pisanim besedi- , • v • •, /^i i ! lvm. Posebej besedilo, napisano čitljivo, po mož- „ je v zadnjem času izrazila Cerkev glede j noslj ,na pisalnem stroju. Zaprt0 pism0i 'na kate_ Rajbelj: problema prirasta in omejevanja rojistev. ; rcm ,sta naslov skladbe ;p šfra, v pimu pa šifra,! SMRT V SNEGU Zlasti zanimivi so odstavki, v katerih aiv- imc avtorja besedila i" rrhsbe in točen naslov. • Ob novem letu so se pokazali prvi večji tor prikazuje stališče Cerkve do vprašanja Obrana dovoljuje) j ' &nežni zameti P° naši in P° Kanalski do t a ko; men ovanega »urejevanja rojstev«, ki prireditelju otroškega rest’vala 1965: popravilo bc-. lini- Komaj se je sneg pojavil, že je zahte- daines toliko zaposluje nekatere kroge v sedil; aranžiran je svojih del; izključno pravico za val svojo prvo žrtev. To pa še na prav po-zvezi z dozdevno prehitrim naraščanjem tiskanje, snemanje in razmnoževanje ter predva- seben način, ne na 'kakem snežišču, ampak prebivalstva na gospodarsko in civilizacij- jan|e P° ra<^'u ali televiziji ter na gramofonskih jcar doma pred hišo. sko nerazvitih področjih. Franc Jeza je pri-1 pl< ^jboljše tri popevke bodo nagrajene. I Štiridesetletni delavec Fabbro je kidal speval poglavje »Kaj pomeni padanje roj- Nagrade si delijo avtorji besedila in glasbe po prejšnjo soboto sneg pred hišo. Med de-stev v življenju slovenskega naroda«, v ka-1 medsebojnem dogovoru. Morebitna popravila ozi- lom se je usula s strehe debela plast sne-terem je obdelal problem pomanjkanja roj-1 roma spopolnitve razpisa natečaja bodo pravočas- ga jn je moža popolnoma zasula. Ko ni' štev pri slovenskem narodu z narodno-po- no obj^jena. litičnega in sociološkega stališča. V sestav- 1 PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE prišel na delo, so ga začeli tovariši iskati. Nikomur pa ni prišlo na misel, da leži po- PRELOŽITEV ODKRITJA Že davna je želja goriških Slovencev, da bi se ohranil časten spomin na dva velika moža in voditelja goriških Slovencev izza doibe pred prvo svetovno vojno. Ta dva sta Andrej Gabršček, narodni buditelj, tiskar, založnik in časnikar ter dr. Anton Gregorčič, državni ter deželni poslanec, graditelj goriških šolskih domov, ustanovitelj slovenske gimnazije, raznih zadrug, posojilnic in knjižnih podjetij. Nekdanji goriški študentje, danes že vsi: starejši možje na različnih položajih, so sklenili na enem svojih sestankov ob obletnici mature, da se morata obema postaviti spominski plošči. Gabrščeku v Kobaridu, Gregorčiču pa na Vršnem. Spoznali so, da je potrebno postaviti vidna znamenja, ki naj spomnijo zlasti sedanjo mladino, da smo imeli v nedavni preteklosti na Goriškem vztrajne prvoboritelje na vseh poljih javnega življenja in da sta takrat stala v prvih vrstah prav Gabršček in Gregorčič. Spominski plošči je nameraval postaviti in odkriti poseben »Odbor za postavitev spominskih plošč Andreju Gabrščeiku in dr. Antonu Gregorčiču«, 'ki ima svoj sedež v Vrtojbi (Gorkič, Vrtojba p. Šempeter pri Gcrici). Slavnost odkritja je bila določen že za prejšnjo jesen. Razni zadržki so pa narekovali preložitev otvoritve na letošnjo pozno pomlad. Pripominjamo, da zbira prispevke za spominske plošče im prireditev omenjeni odbor. KULTURNI STIKI V soboto ob 11. uri dopoldne bodo odprli v palači občinske skupščine v Novi Gorici razstavo moderne italijanske knjige. Pobud,o za to kulturno razstavo sta dali1 vodstvi goriške Državne občinsike knjižnice in knjižnice v Novi Gorici. Med obema lnjižn'cama obstaja že dalij časa koristno Maiin/Zi/tfi rlct/tfics kopan pod kupom snega, šele pozno zvečer je policijski pes zasledil ponesrečenca že zadušenega v snegu pred hišo. Snežni zameti so onemogočili po novem letu ves promet čez Predil. Avtobusni promet na bovško stran je prekinjen. V snegu je obtičal zadnji avtobus, ki je privozil iz Jugoslavije. Plazovi se usipajo med, Predelom in Strmcem. Podobne razmere so tudi na cesti med Rajbljem in Mrzlo vodo, da niso mogli nekaj dni delavci na delo v rudnik. Zadnje dni so pa ceste že očistili s plugi, vendar je promet čez prelaz še onemogočen. tč ja: ODREZANI OD SVETA Kaikcr se zgod; vsalko hudo zimo, tako re je tudi letos, namreč, da je naselje Učja v zgornji dolini Tera popo'noma odrezano cd sveta. Od nedelje dalje leži ta vas in vsa ckoica pod dva metra debelo sneženo plastjo. Sneg je pokvaril tudi električno napeljavo. Vas je ostala brez luči. Po cesti v Rezi io je nemogoče pregaziti visoki sneg, katerega je toliko, d,a ga ne morejo niti z motornimi plugi odstraniti. Le redki pogumni smučarji in vojaške patrole vzdržujejo zvezo med to samotno, oddaljeno vasjo in z ostalim svetom. Na videmski prefekturi proučujejo nevarni položaj, zlasti če izbruhnejo kake bolezni. sodelovanje, ki se še vedno bolj poglablja. Knjižna razstava bo odprta d,o 15. januarja, nato jo bodo prenesli v Novo me-I sto in v Maribor. V mesecu februarju jo \ pa bodo zaključili v Kopru. | Sodelovanje obeh Obmejnih knjižnic s; kaže tudi v prispevkih revije »Studi Gori-ziani«, katero izdaja goriška Državna knjižnica. Opaža se vedno več člankov z onstran meje ali pa takih, ki obravnavajo tudi slovensko književnost, želeti bi bi'o, da bi rc ti kulturni etiki še pojlobiM. GORIŠKI VOLIVCI Pokrajinske volitve in volitve za občinske svete se že bližajo. Bržkone bodo že proti koncu meseca maja. Osrednje volilne komisije so že na delu za pregledovanje volilnih seznamov. V Gorici je komisija vpisala 717 novih volilnih upravičencev, ki so dosegli 21. leto starosti r.li pa so se priselili. Treba je bilo tudi urediti volilna okrožja, katerih je v goriški občini 56, in določiti po približno 650 vo-lilcev na en sedež. Ob koncu leta so izkazovali gorišiki volilni seznami 31.702 volilna upravičenca, žensk je kar 3140 več kot moških upravičencev. CESTNE NESREČE I Po Novem letu začenjajo izdajati razne oblasti svoje statistike, vesele in žalostne, c preteklem letu. Med druge spadajo tudi tez nami o cestnih nesrečah. Na Goriškem je zabeležila cestna policija v lanskem letu kar 587 prometnih nesreč. Terjale so 31 smrtnih žrtev, 509 oseb je pa bi'o težje ali lažje ranjenih. Policija je n> ioy-’’a vozačem, ki se n:so držali prometnih predpisov, 17.613 glob. Večina kršilcev je takoj izplačala naložene denarne kazni, H gredo v nrlijone. Policija je tudi ugotovila, da se pripeti največ nesreč v zgodnji1’-' jutranjih urah po prazničnih dneh; na I^rižiščih zaradi prenagle vožnje in da si krivci po večini mladi, neprevidni ljudje. Iz teh elementov nameravajo odgovorni činitelji za cestni promet izvajati p >‘ ebn' zaključke in poostriti predpise in globe Na vedno živahnejši cestni promet in n' njegove predpise, bo seveda potrebno priučiti tudi pešce. Pevma: POGREB Prav zadnje dneve v letu, ko se je vse pr pravljalo na veselo praznovanje božičnih in novoletnih dni, so pri nas zvonovi peli mrtvaško pesem. Na Oslavju je umrla v 54. letu starosti gospodinja Pavla Jakin, poročena Dornik [ Pokojnica je bila dolgo let uslužbena v | podgorskih tkalnicah. Zadnja leta jo je pa Hcdala zahrbtna bolezen, katero si je n> kopala še v vojnih časih kot udeleženka pri osvobodilnem gibanju. V sredo 30. decembra so pokojnico prepeljali iz bolnišnice v Pevmo, kjer je bil prav ganljiv pogreb s petjem in mnogimi venci Domači župnik g. Rutar se je v lenih besedah poslovil od rajnke, ki je tolir iko trpela. Pokojnica zapušča moža in tri odrastle hčere, katerim izražajo vsi prijatelji in znanci iskreno sožalje. Števerjan: GIBANJE PREBIVALSTVA IN DRUGO Sestava prebivalstva v števeijanski občini se v lanskem letu ni dosti spremenila v razmerju s predlanskim. V letu 1964 se je rodilo v števerjanu 8 otrok; pokopali pa smo 10 oseb. Porok je bilo vsega skupaj 8. Celotno število prebivalcev v števerjanski občini znaša 879, padlo je za 9 oseb. Zadnji pokop smo imeli na dan po Novem letu. Umrla je 75-letna Ernesta Maraž s Sovence. Mož ji je umrl že pred nekij leti. Imela je 5 otrok. Dva je zgubila, e.i rn je padel pri partizanih. Družina je do-rt.i trpela, ker so ji Nemci požgali prejšnjo domačijo. Hčerke so poročene in živijo v Števerjanu. Hči Anči je že dolgo let zvesta cerkvena pevka. Pokojnica je bila dobra in delavna ženska ter pri vseh spoštovana. Sosedje so ji priredili prav lep pogreb s petjem cerkvenega zbora in s pevci društva »Briški grič*. Naj počiva v miru! Dela pri stavbi prosvetnega doma na vrhu pri cerkvi lepo napredujejo. V dveh mesecih bo stavba že pokrita. Za praznike so jo d.ruštveniki okrasili s stoterimi električnimi žarnicami. Iz Gorice se je videli kot obžarjena četverooglata piramida in se je lepo vokvirila v druge razsvetljene ob-j ieHe v goriški okolici. Omeniti je še treba naš vodovod, iki je v glavnem že končan. Občina čaka še na Zcdnji d.ržavni prispevek 13 milijonov, da re ojačijo črpalke. Dokončati bo treba še priključitev k posameznim hišam na Gmajni, nekaj v Jazbinah in pa po vsej Grojni, kar je glavni problem. RUPA Praznike smo prav po domače in brez hrupa obhaja11. Domači fantje so v predvečerih na glavne praznike krepko zapeli pred cerkvijo in na vasi nekaj domačih pesmi. Veseli nas, da se obnavlja ta lep'1 navada in nam praznične dni naredi še bolj pristne, naše. Med mladino, pa tudi med možmi se opaža nekaj več zanimanja za javno življenje kot doslej. Razpravljajo o občinskih zadevah, pa tudi bodoče pokrajinske volitve so že predmet razgovorov. Povečini se slišijo glasovi, da bi morali vsi Slovenci složno nastopati pod skupnim znakom in da bi se ne utapljali v italijanskih strankah, katerekoli barve. Izrazili so tudi željo, da bi se moral pripraviti kak politično debatni, večer, kjer naj bi teoretično iin stvarno obravnavali naš položaj, zlasti še spričo bližnjih volitev. Kako je potrebno večje zanimanje za občinske zadeve, kažejo že naše poti. Ljud.j i si včasih sami pomagajo in si jih pred hišami popravijo. Vse poti bo p&t~ebno načrtno urediti. Zadnje čase se opazi po naši okolici tudi dosti psov, ki se potepajo brez nagobčnikov in verig. Nekateri so prav veliki in nevarn; za otroke. Občina bi morala trdo prijeti gospodarje teh psov, da ne bo po kakšni nesreči že prepozno. Pa še eno pripombo p p. koncu, ki se morda tiče poštne odprave. Nekateri se namreč pritožujejo, da dobivajo Novi list zelo pozno. Treba je tudi to zadevico urediti. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA »Black Nativity« v Trstu Verdijevo gledališče v Trstu ima za 11 januar je bil tako presenečen in presunjen, da je takoj na sporedu znamenito »Black nativity«, predstavo, najel skupino za gostovanje v Evropi na festivalu ki prikazuje božič, kakor si ga predstavljajo in Dveh svetov v Spoletu. Tam je povzročila črnska kakor ga praznujejo preprosti ameriški črnci na skupina pravi delirij med gledalci ter sc je izka-jupu Združenih držav, »črni božič« je bil prvič zala po mnenju kritikov za veliko razkritje tiste-prikazan šele decembra 1961 na Broadwayu. Od ta-1 ga festivala. Evropski impresariji so se začeli po-krat pa je šel preko mnogih velikih evropskih I tegovati za gostovanje le skupine, ki je iz Spole ta odrov in doživel povsod izreden uspeh. Predstava1 res takoj odpotovala v London in doživela tam sestoji predvsem iz črnskih božičnih pesmi, dopolnjenih s prizori na odru. Petje ima, kot znano, sploh veliko vlogo v cerkvah črnskih verskih občin v Združenih državah. Skupine pevcev, ki so pogosto poklicni cerkveni tak uspeh, da so morali prestaviti predstave iz gledališča Griterion v večje gledališče, zaradi ogromnega navala publike. Skupino sestavlja 14 pevcev in dva glasbenika. Pretekli november so štirinajst dni s pravim tri- pevci, potegnejo vernike za seboj v izreden in ču- umfom gostovali v palači lepih umetnosti v Brus- dovit zanos, ki se vedno bolj stopnjuje, kakor lju. Pcipoln uspeh so dosegli tudi z gostovanjem bol j se čmei dvigajo v predstavo tistega, kar ope- j v Parizu, v Holandiji, v Nemčiji in Italiji. Zdaj -l! tržaško občinstvo prilcžn.st, da vajo — to je navadno kaik svetopisemski prizor — in čimbolj uživajo v petju. Pogosto se zgodi, da začno pri tem tudi plesati in z mimiko ponazarjati tisto, kar pojejo, kakor se je dogajalo v nekdanjih časih v evropskih katoliških cerkvah, ko so nastali znani »misteriji« ali verske igre. Nekateri -teh črnskih cerkvenih pevcev so postali tako slavni, da so jih začeli vabiti tudi v necerkvene koncertne dvorane in na festivale jazz bo imelo tudi presodi vrednost te pevsko-baletne predstave. Kulturne novice^ V nedeljo, 27. 12. 1964, je bil v cerkvi sv. Antona Novega v Trstu koncert slovenskih božičnih pesmi, ki ga je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov. Pod vodstvom Zorka Kareja so razni zbo. d s Tržaškega skupno odpeli spored božičnih pesmi. Koncu t je pritegnil zredno veliko ljudi, tako da je bila velika cerkev polna. —•— Prihodnje leto bodo obhajali v Italiji sodmo stoletnico -rojstva največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Po tej priložnosti bodo priredili v Ravenni kongres za bizantinske študije. Trajal bo od 23. do 25. maja. Na kongresu oo imel profesor Bettini z univerze v Padovi uvodno predavanje o temi »P.avenna mod Vzhodom 'n Zahodom«. —•— V neki londonski bolnišnici je umrl eden najbolj znanih in najbolje plačanih portretistov na svetu,, slikar sir James Gunn. Doživel jc 71 l.t. Naslikal je med drugim uradni portret kraljice Elizabete. Gledališka skupina Cesca Bascgg a je u-priz -rila na starega leta zvečer v Rim i komedijo Carla Goldonija »II vecclTo bizzarro«. Zanimiv,- je to, da je bila to prva uprizoritev le Goldonijeve komedije v zadnjih 120 letih. Kot poročajo iz Kalifornije, je hudo bolan Tik po Novem letu je umrl v Londonu slavni pesnik T. S. Eliot. BUCHNERJEVA DRAMA V NEMŠKEM INSTITUTU V nemškem Kulturnem institutu so odprli 2. januarja razstavo, ki je posvečena nemškemu pes-gla-sbe. Vse do leta 1961 pa ni še nihče prišel na niku Georgu Biichnerju. Razstava obsega 70 lo.o- misel, da bi na odru uprizoril predstavo, ki bi j grafskih -dokumentov o Biichnerjevcm življenju in, ...... spominjala na tisto, kar se dogaja v črnskih cer-j delu ter o predstavah njegovih najbolj znanih gle- slavni črnski pevec lahke glasbe Nat King Cole. kvah med petjem. Prvi je prišel na to misel neki ’ dali-ških del. Dopolnjuje jo zbirka izdaje njegovih Ze od 8, decembra je v bolnišnici v mestecu Santa producent ameriške televizije, ko mu je neki im- del in kritičnih esejev o njem. ! goniča, toda v začetku je bil prepričan, da j-e sarro presarij predložil scenarij za tak nastop, ki naj | Razstava bo odprta do 11. januarja, ko bo go- izčrpan od preobilnega dela in cd dolge turneje, ki bi ga priredili v neki črnski cerkvi na božični stovalo v nemškem Kulturnem institutu komorno -P J- napravil pred kratkim v tujini. Potem pa dan, da bi ga posneli za televizijo. To je bil sce- gledališče iz Bremena, ki bo igralo v nemščini so mu ugotovili tumor na pljučih. Zdravniki upaj r narij za »Blaok Na-tivity«, katere pa nato niso Biichnerjevo dramo »Woyzeok«, v režiji Hainza da ga bodo lahko ozdravili ali mu vsaj izboljšali uprizorili v cerkvi, ampak v gledališču, ker je Joachima Kleina. stanje z obsevanjem s kobaltovo bombo. Nat King televizijski producent takoj spoznali nijeno limet- To gledališče je v Trstu že znano, ker je pred Cole je star 45 let. niško vrednost. Pač pa so šli tisti, ki so organizi- dvema letoma doseglo velik uspeh z igro »Veliko rali in pripravili ta nastop v Broadwayu, po svoje zmerjanje pod mestnim zidom«, ki jo je napisa! glavne pevce v cerkve. Izbrali so jih izmed dveh Tankired Dorst najslavnejših skupin pevcev, ki sta peli črnske ............................................................. duhovne pesmi. To sta bili skupini »Tne stars ct Faith« in »Bradford singers«. To drugo skupino je vodil profesor Alex Bradfcrd, ki je pas-or. Oboji so že nastopali tudi na koncertih, posebno v dvorani Carnegie Hall, v dvorani muzeja za moderno umetnost v New Yorku in na festivalu iazza v Ncw l^ams °Brother VJoe Ma^hT s^dubS Sin- kavlja prvi izčrpnejši poskus te vrste v nemško stom, moramo upravičeno podčrtati, da je to ye- govorecem svetu. V poštev so prišla dela, napi- lika pomanjkljivost te sicer zelo potrebno anto-... . ' sana po prvi svetovni vojni. Lev Detela je v zelo logije. Uspeh predstav »Black Natiyity« je prekesil nujnj oceni, ki jo je napisal za švicarski tednik V slovenskem delu stopajo v ospredje neka-te- najbolj optimistična pričakovanja. Zadni' večer »{jjg Weltwoche« dne 18. dec. (povedati moramo- ri sodobni liriki kot filozofsko pogojeni Edvard predstav Črnskega božiča na Broadvvavu je neki [ja je ocena tudi hvalevredno dejanje, ki bo Kocbek in Jože Udovič, ki je precej obogatil slo-prijatelj peljal tja tudi Giancarla Mcnottija in ta doprinesla svoj delež za pravilno obveščanje in vensko poezijo s svojimi liričnimi meditacijami. —■ .... 1 ocenjevanje lirike jugoslovanskih narodov v zelo Brez posebne škode bi bili lahko izpustili imena ith/idi m r»o Ttrjim rn«r7T7Mi Ivažnem evropskem kulturnem centru), poudaril, kot Krakar, Mrzel, Borko. Poleg modernega lirika UMRL JE DR. IVAN GRAFENAUER i^a je imel H. Gottschalk srečno roko le pri iz- Koviča bi lahko mnogo bolje predstavili Daneta Slovensko narodopisje je zadela huda izguba, bi-ri srbske in makedonske lirike. Gotovo je imel Zajca, tega zanimivega, groteskno vihrajočega, stl-Po krajši bolezni je dne 29. decembra 1964 v 85, pri teh boljše informatorje in prevajalce. ' no elementarnega pesnika današnje odtujenosti, letu starosti umrl v Ljubljani profesor dr. Ivan Srbsko liriko zastopa 18 pesnikov s 45 pesmimi. Ena Zajčeva pesem popolnoma utone v poplavi Grafenauer, član Slovenske akademije znanosti Močno izstopa Oskar Davičo, katerega Lev Detela povprečnosti in podpovprečnosti. Manjka pa fam-in umetnosti ter upravnik Inštituta za slovensko karakterizira kot zelo občutljivega, v francoskem tast Gregor Strniša, ki je eden najznačilnejših narodopisje. i surrealizmu izšolanega čarovnika besede, ki svo- osebnosti v mladi slovenski liriki. V antologiji sta širši javnosti v Sloveniji je bil že dolgo znan bodno operira z asociacijami v ritmično kompli- zastopana tudi Alojz Gradnik in Oton Zupančič, po svoji Kratki zgodovini -slovenskega slovstva,, ki oira-nem in miselno zelo abstraktnem jeziku. Pre- slednji z dvema povsem netipičnima pesmima, jo je kot gimnazijski profesor napisal kmalu po cej pozornosti so v antologiji posvetili Vasku Po-prvi svetovni vojni. Še pred drugo svetovno voj- pi in Miodragu Pavloviču. Oba sta ustvarila zelo no je od literarne zgodovine prešel povsem na posrečeno sintezo pretežno folkloristične tradici-polje slovenskega narodopisja. Tu se je izkazala je z moderno in kozmopolitnostjo. V antologiji njegova temeljita jezikoslovna in narodoslovna sta zastopana tudi Miloš Črnjanki in Nobelov na-izobrazba. Posvetil se je najprej raziskovanju slo-j graje-nec Ivo Andric, ki sta sicer bol j znana kot Pionirsko dejanje za literature jugoslovanskih narodov lemška založba Sigbert Mohn je izdala antolo- boljšega hrvatskega pesnika med obema vojnama. Po-tn' Pni/neiV^ nn nTnf«nr Sli« sodobne lirike jugoslovanskih narodov, ki jo Ce primerjamo zelo številno zastopstvo povprečij o skupino pridružil Mari on Wil- * PHP»vil .Herbert Gottschalk. Antologij t pre,'- nih pesnikov s tem klavrno predstavljenim moj- .. . . ctav ia Tvrvi r/rrnnpKi noskiK fp vr»s1p v np-mskf) st>rnm mnrnmn nnravirmn nnrlrrfali rin ip venskega ljudskega pripovednega pesništva. Med najpomembnejšimi deli na tem področju je njegova študija o nastanku, razvoju in razkroju ljudske balade o Lepi Vidi, ki jo 'e še v prete prozaista. Sile makedonske lirike ali še bolje, sila literarnega jezika, ki se je komaj osamosvojil, je pršla tu jasno na dan. V liriki jugoslovanskih narodov klem poletju priredil za 2. natisk. Pozneje je za- pripisujejo makedonski Kriki avantgarden pomen čel preučevati tudi pripovedno prozo. Niegova j Vidno je iskanje po finem izražanju in težnja po knjiga o Slovenskih pripovedkah o Kralju Matja- j estetsko višjih oblikah. Makedonci in sam' imc-žu je nadvse dragocen prispevek k poznavanju I nujejo »intimistično poezijo«. Makedonsko liriko našega proznega izročila. Odkril je tudi nenavadno sorodnost med irskimi, reloromanskimi in slovenskimi pravljičnimi in legendnimi motivi. Seznam Tajnikovih znanstvenih del obsega blizu 100 številk, od teh jih tri četrtine obravnavajo narodopi-sne predmete. Ni čuda, da jc rajni akademik Grafenauer dosegel s svojim delom mednarodno priznanje. Bil je tudi častni član International Society for Folk-Narrative Research. Pogreb zaslužnega moža je bil na starega leta dan v Ljubljani. zastopajo njeni najboljši predstavniki, kot Aco šopov, Blaže Koneski, Srbo Ivanovski. Manjka pa pomemben mlad pesnik, kot ie Cano Andrevski. Hrvate, ki so številčno najmočnejša skupina, predstavlja 22 pesnikov. Kot Slovenci, tako se tudi Hrvatje opirajo na zelo močn-o tradicijo in posebno na ekspresionizem. Več pesmi predstavljajo Miroslava Krležo. Omeniti moramo tudi Dobrico Cesairič«. ki je mojster liričnih pejsaž in grotesk- Njegovo mojstrstvo sploh ne pride do izraza. Zadovoljivo pa so prestavili Srečka Kosovela. Na žalost je marsikatera pesem -slabo prevedena. Nekatere so celo neumestno skrajšali in neprimerno obdelali, tako da ne morejo odgovarjati originalu. Nekateri osebni podatki so ludi pomanjkljivi. Predvsem pa ni bilo primerno, da so pomešali predstavnike raznih literarnih struj. Točna antologija pa bi morala vsebovati, vsaj kot zaključek, emigrantsko literaturo. Tako jc bilo vsaj pri ruski in poljsk-i antologiji. Lahko bi to s'or !i tudii z literaturo jugoslovanskih narodov, predvsem z literaturo slovenskih emigrantov, ki je tudi kvalitetna in ki se lahko ponaša vsaj z dvema dobrina imenoma. Na vsak način ne bi bili smeli pozabiti na vročino — izkoreninjenega, v zadnji vojni tragično preminulega katoliškega ekspresionista Balantiča, h kateremu se hodijo učit skoraj vsi slovenski moderni pesniki. Svojo oceno za »Die Weltwoche« je L. Detela zaključil z željo, da bi ta antologija pomenila odskočno desko za svet literature jugoslovanskih nega občutja. Samo dve pesmi pa ne moreta za- narodov, kar je delno že na programu nekaterih dostno predstavljati Tina Ujeviča, ki velja za naj- založb. GOSPODARSTVO Uspehi francoskega kmetijstva Francija ima koli 50 milijonov ha površine, tki je kmetijsko ali gozdarsko koristna. To predstavlja nad 90% celotne zemljepisne površine Francije. Od. navedene površine je oikoli 19 milijonov ha orne zemlje in od te jo navadno okoli polovice posejejo z žitaricami, čeprav je komaj 21% francoskega prebivalstva zaposleno s kmetijstvom in ta odstotek še pada, se stalno dvigajo količine kmetijskih pridelkov, ki so namenjeni za izvoz. Letos je Francija izvozila precej žita-med. drugim na Kitajsko, a je konec julija imela kljub temu še 18 milijonov stotov lanske odvečne pšenice, namenjene za izvoz. Letošnja žetev pšenice je dala 125 milijonov stotov zrnja. Ker znaša notranja potreba le 90 milijonov stotov pšenice, se pojavi tu 35 milijonov stotov prebitka, kar daje z zgoraj navedenimi 18 milijonov stotov skupaj 53 milijonov stotov pšenice. To količino bo Francija izvozila predvsem na Kitajsko. Celotno kmetijsko proizvodnjo Francije v 1. 1964 cenijo na nekaj več kot 40 milijard, frankov, to je trdih frankov, od kate- Ferraguti in hruške Pred 35 - 40 leti je Mario Ferraguti delal propagando za gosto sajenje sadnega drevja. V ta namen je izdelal posebno sadjarsko tehniko in jo opisal v knjigi »600 q di pere alTettaro*. Njegova tehnika je služila za temelj sklenjenim nasadom v Emiliji, posebno okoli Ferrare. Ta Ferraguti je v Castrocielu (pokrajina Frosinone) z buldožerjem razril 2 ha veliko parcelo, ki je bila prej najbolj primerna za kamnolome. Odstranil je vse večje skale in ostalo je kamnišče. V to so bile marca 1963 napravljene 80 cm globoke brazde, v katere je bilo napeljano iz smetišča v Rimu rastlinsko gnojilo in tega so pod-krepili z umetnimi gnojili. V te brazde so na razdaljo 0.70x2 vsadili na obeh hektarjih 10.000 enoletnih cepljenk sort Abate Fetel, Passa Craissana, d,ecana del Comizio in maslenka Clairgeau. Okoli dobelca je bila položena slama, ki naj bi zadrževala vlago. Po 18 mesecih od vsaditve so drevesca dala po par debelih plodov, ki so izredno sladki, saj vsebujejo v srednjem 14% sadnega sladkorja. Ko 'so bili plodovi še drobni, so jih da’i v papirnate vrečice, ki naj jih bi varovale pred sadno muho »Ceratitiis cap it ata.<. Varovale pa so jih tudi pred točo. Hruške so bile cenjene 170 lir za kg. Ureditev parcele z buldožerjem je stalo v celoti 5 milijonov lir ali 2.5 -milijona na ha. Letne vzdrževalne stroške računajo na 500 do 700.000 lir na ha. Računajo, da bodo na vsalkem ha d,o rast'ih dreves nabrali povprečno 600 stotov hrušk. S temi številkami se lahko dela račune. Za enkrat je gotovo le to, da so bile konec novembra v Frosinone razstavljene hruške, ki so se razvile na mladih drevesih, rastočih na ka-monišču. Ljudem, ki plodove občudujejo, se vse skupaj zdi kot čudež. rih ima vsak približno vrednost 127 lir. Celotna vrednost francoske kmetijske proizvodnje presega torej 5000 milijard lir, približno tako-le sestavljenih v odstotkih: 7% predstavlja reja malih živali, ■ to je perutnine, kuncev, čebel itd.. Mleko predstavlja 20%, meso 28.5%, reja drugih živali pa 4.5%. Žita predstavljajo 10%; 5% razne okopavine, zlasti krompir in s'adkoma pesa, 10% vino, 11% sadje in povrtnina, 4% J kot tobak in še druge. Francija je v kmetijskem oziru najvažnejša država Evrope. HIDROPONSKO VRTNARSTVO Hidroponsko vrtnarstvo je vrtnarstvo brez zemlje. Ta način ne potrebuje zemlje, v kateri bi se korenine vzgajanih rastlin razvile, dale posameznim rastlinam potreb- no držo in jim nudila prehrano. To dobijo iz primerno sestavljene tekočine, ,iz vode v kateri so raztopljene rastlinam potrebne redilne snovi. Tako vrtnarstvo je sila drago in si ga lahko omisli samo kak bogataš za šport, ali znanstvenik ali družba v proačevalne svrne. Potrebni so namreč zaprti rastlinjaki, stekleniki, potrebna so korita, različne napeljave in cevi ter mnogo drugih predmetov in ureditev, med drugim tudi centralna kurjava, če hočemo da bo naprava ddlovala vse leto. Hranilna raztopina je sestavljena iz apna, dušika, fosforja in kalija ter drobnih elementov, snovi, ki so potrebne za razvoj rastlin. Ne uporablja pa se vedno ista, to je enako sestavljena raztopina, marveč služi za vzrejo paradižnikov čisto drugač-n kot za gojenje fižolčka v stročju. Znanost skuša namreč ugotoviti, kako naj bo hranilna raztopina sestavljena, da bo uspeh čim večji. Gojijo pa danes hidroponsko, to je v vodnati kulturi, predvsem paradižnike, ki v gotovih razmerah že klijejo stroške. So slučaji, da se na enem kvadratnem metru pridela tudi do 30 kg paradižnikov. Hidroponsko vzgajajo tudi cvetice, ker cve-tejo mnogo prej kot na drugačne načine vzgajane. Jasno pa je da mora v hidroponskih napravah, v steklenikih, vladati največja snaga in dnevna kontrola, da se ne bi razvila kakšna bolezen ki bi lahko v prav kratkem času uničila ves trud in za več časa -tudi okužila prostore. Zato pa more biti v takih podjetjih zaposleno samo zdravo, vestno in izvežbano osebje. Iz vsega rečenega sledi, da ni prav nič čudnega, če je hidroponskih naprav le ma- lo in tudi te predvsem v znanstvene svrhe, Zgradbe naprav so za enkrat še predrage. Ne vemo nič gotovega, kaj skriva človeškemu rodu prjhodnjost, a slutimo, da bo glede prehrane še prav hudo. Ali ni mogoče, da bo hid.roponika tedaj, poleg dosedanjega načina pridobivanja h.rane in 'poleg obdelovanja morja, tretji način pr> skrbovanja živeža, ki bo potreben za vedno množeča se usta? Zato pa moramo pozdraviti današnje pionirje ki žrtvujejo mnogo denarja m truda za ureditev hidroponskih naprav, v katerih se že danes gojijo velike 1 množine paradižnikov, fižolčka, kumaric, ! solat, jagod, in še druge povrtnine. UVOZ 100.000 TELET Dvalkrat smo že o tem poročali, a moramo še tretjič. Skupno bi morali uvoziti iz ZDA An Kanade v Italijo 100.000 telet, katere bi tu pitali in pri teži 3 do 400 kg zaklali ter tako rešili vprašanje pomanjkanja dozorele teletine ((vdellone). Teleta so prevažali z letali in so jih dosleji uvožili že 6.000. Bi jih več, a k sreči ni bilo na razpolago letal. K sreči, ker je treba smatrati vso akcijo za ponesrečeno. Crknilo je namreč 14 do 25% uvoženih telet in mnogo ostalih ni ravno pri najboljšem zdravju in ješčosti, zaradi česar so verjetne še nadaljnje izgube. Trenutno je akcija prekinjena. Mnogi gospodarstvenik' so to vnaprej napovedali. Celotna dosedanja izguba znaša skoraj 100 milijonov lir. ŽLAHTNI SAD — BANANA Kdaj se je seznanil človeški rod z banano, ki je nosila že tudi ime »rajska smokva«, ni prav natančno sporočeno. Vsekakor pa botaniki domnevajo, da spada ta tropski sadež med najstarejše kulturne rastline, po katerih je segal človek še ko je bil na prvi stopnji kulture. Prvotna domovina banane je na tropskih otokjh Tihega oceana, Avstralije in Afrike. Človek je pa zanesel njeno seme v vse območje toplih pokrajin. Razširila se je v dvesto različnih vrstah, zlasti v tropih Srednje Amerike. V Evropi smo spoznali banano zelo kasno. Vzrok temu pa je bil težaven prenos tega sadeža, ki se pri tovoru in prekladanju hitro pokvari in počrni. Proti koncu prejšnjega stoletja so poskusili nabirati še zelene sadove in jih pošiljati z ladjami v Evropo. A niti ta način se nd obnesel. Zato skoraj nismo videli banan v trgovinah vse do druge svetovne vojne; tiste redke, ki so se našle, so bile neverjetno drage in napol gnile. Bolj za Oko kot za v usta so jih prodajali kot redkost. Po prvi svetovni vojni so pa omogočile hladilne naprave in celo posebna tovorna letala, da so banane preplavile kot žlahten sad ves evropski trg. Banana je postala v mednarodni trgovini celo ena prvih postavk. Predvsem pa zato, ker ima banana nakopičeno v sebi neverjetno dosti hranilnih snovi. Biologi pravijo, da nudi z bananami nasajena površina 44 krat več hranilnih snovi kot enaka površina krompirjevega nasada. Banana požene iz debe’e korenike do šest metrov visoko deblo, s katerega vise poldrugi meter dolgi klasi, ki nosijo od dvajset do trideset centimetrov dolge sadeže. V tropskih deželah pomenijo banane glavno hrano domačinov. Že v naj starejših časih 'so pekli napol zrele banane kot krompir v vročem pepelu. Danes pa jih posuše in zmeljejo za krušno moko. Iz zrelih banan pripravljajo tudi alkoholne pijače. N» južnem Kitajskem jedo liste kot solato. Iz 'istnih vlaken pa že tkejo močno jadrovino in vrvi. Naj še omenimo, da pridelujejo danes banane tudi že v Evropi — v cvetličnjakih, zlasti na severu, do koder je prevoz naj-dražji in najdaljši. Sorazmerno veliko banan pridelajo na Islandiji, celo za izvoz. VIRGILU Š Tu se odloča o tem, kar je vsakemu ljudstvu najdražje, odloča se o prihodnosti stoti-sočev. Mi nimamo le pravice, mi imama naravnost dolžnost braniti te pravice ljudstva. Kakor je dala narava vsakemu človeku, tako je dala vsakemu narodu gotov krog svoboščin, katerih se ne sme dotakniti nihče. Nobena vlada, nobena država, nobena posvetna oblast ne sme položiti roke nanje. To je pravica do naše posebne eksistence in do našega samosvojega in svobodnega razvoja. Naš jezik je bistven del naše eksistence, kdor se dotika našega jezika, se dotika nas samih. Ko boste priznali te naše svoboščine, ki smo jih prejeli od Boga, tedaj se bomo brž zbližali. Ko jih boste spoštovali ne le na splošno, temveč v vsakdanjem praktičnem 140. Dr. E. BESEDNJAK________________ življenju, tedaj se bomo sprijaznili. Ko jih pa boste spoštovali tako odločno in dosledno, da pridejo naravnost izven diskusije, tedaj se bomo čutili šele enakopravne in sporazum bo čez noč stvorjen. Le med enakopravnimi se sklepajo sporazumi. Med gospodarji in hlapci vladata sila in oblast. To so nazori, ki jih ima naše ljudstvo o sporazumu. Tak sporazum hočemo in srčno želimo. Tak sporazum je v resničnem interesu Italije, ker ustvarja mir med obema narodoma v deželi. Tak sporazum nam lahko daste, ke jer v vaših rokah. V naših deželah je padla avtonomija in na njeno mesto je stopil v veljavo italijanski občinski in deželni zakon. Da bo naše ljudstvo vedelo, kaj je doslej imelo in kaj je sprejelo v zameno, hočemo razjasniti pomen novega zakona in ga primerjati z avtonomijo, za katero se je slovensko ljudstvo borilo tri leta. V SPOMIN Ni mogoče razjasniti občinskega in deželnega zakona naenkrat v enem članku. Zato hočemo govoriti danes samo o deželnem zboru. Deželni zbor je bil v očeh našega ljudstva izvoljeni poslanci, možje, ki so ime- li v rokah moč in oblast, da deželo upravljajo in ji dajejo zakone. Deželni zbor je bil za naše ljudstvo njegov deželni parlament. Kako pa je v starih pokrajinah? Ali ljudstvo tam nima lastnih zastopnikov v posameznih deželah? Da, tudi v starih pokrajinah obstajajo deželni zbori, ki jih imenujejo deželne svete. Tudi tam voli ljudstvo svoje zastopnike v deželni svet. Volilna pravica za deželni svet je v starem kraljestvu celo bolj demokratična, kakor je bila v Avstriji. Toda kaj pomaga ves demokratični volilni red, ko je oblast 'in moč deželnega sveta skoro brezpomembna? Naši deželni zbori so imeli pravico delati postave, deželnim svetom je ta pravica odvzeta. Naši deželni zbori so vodili upravo dežele svobodno in neodvisno, deželni sveti morajo predložiti vsak sklep v 8 dneh prefektu v potrditev. Vzeli so nam samostojne dečelne zbore in jih pokopali v grob. LOV NA DIVJAČINO Naš človek bo gotovo majal z glavo in se vprašal: Kakšne pravice in kakšno moč pa j ima pravzaprav deželni svet v Vidmu? Priznati moramo, da ima deželni svet vendar nekaj oblasti: on skrbi za ceste, za bolniš- nice in upravlja deželno premoženje. S tem smo z njegovimi poglavitnimi pravicami pri kraju. Kam je šla naša ponosna avtonomija? Kaj je na primer s kmetijstvom? O kmetijstvu' j nima deželni svet govoriti niti besede. Naš deželni zbor je imel v rokah vse, in sicer1 prav vse kmetijstvo. Pospeševal je živinorejo dežele s tem, daje bodril živinorejce, jim dajal nagrade, pri- rejeval poučne tečaje in razstave, skrbel za močno in zdravo pasmo in, če je bilo treba, segel tudi s krepko roko vmes. Saj vendar goriški deželni odbor s pomočjo naših kmetov postavil v teku treh let uničeno živinorejo dežele skoro popolnoma na noge! Kaj je s sirarstvom in mlekarstvom? Ali ni goriški deželni odbor šolal lani in letos naše kmečke može in fante v tolminskih hribih za voditelje mlekarskih zadrug? Ti časi so za slovensko ljudstvo minuli. Kaj je s sadjerejo, kaj z vinogradništvom, kaj z nasadi tobaka? Vse to je za goriške kme‘e končano. In ali ni imel naš deželni zbor pravice, da izda zakon, s katerim reši kolonsko vprašanje? Tudi ti časi so za naše kraje minuli. In kaj bo z našimi kmetijsko - nadaljevalnimi šolami? Kaj z reformo Ijudskošol-skega pouka na deželi? Tudi ti časi so za naše ljudstvo minuli. Naš deželni zbor je imel moč in tudi pravico prevzeti vrhovno vodstvo našega celokupnega kmetijstva in ga peljati skozi težko krizo, ki nas je zadela v novi državi. Odločna volja naše politične organizacije je bila izvesti ta program do pičice. Kdo bo zanaprej ščitil naše kmetijstvo? Kmetje si bodo morali sami pomagati, če bodo hoteli obstati na lastni zemlji. Kajti deželni svet v Vidmu ima v kmetijstvu le eno samo pravico: določiti sme čas, kdaj se prične v deželi lov na divjačino. DRŽAVNI URADNIK To je njegova edina pravica glede kmetijstva. Tako se je zrušila v prah ponosna stavba naših avtonomij. Zakonodajna oblast je odpravljena, naši kmetje so oropani vse opore deželnih zborov, izročeni milosti rimskega uradništva, podvrženi oblasti državnega centralizma. Novi deželni svet nima ne moči in ne pravice, da bi pomagal kmetskemu ljudstvu naših krajev. Pred nami ne stoji več svoboden gospodar, temveč hlapec. Deželni svet ima le eno izključno nalogo: izvrševati mora delo, ki mu ga določi vlada. (Dalje) V sedanjem realističnem času. polnem atomskih raziskav in vesoljskih poletov, se bo marsikdo pomilovalno nasmehnil ob takem vprašanju. Duhove in strahove je mogoče danes razkrinkati z vsemi mogočimi tehničnimi sredstvi1, z radarji, magnetofoni, infrardečimi žarki in podobnim. Tega mnenja je bil tudi policijski načelnik v Brightonu, v čigar okolišu je polno starih gradov, kjer rado straši. Nastavil je posebnega detektiva z ustreznim osebjem, ki naj bi »odkrivalo« strahove i.n jih pregnalo. Nekega dne je prejel vodja oddelka za strahove Ted Henty ukaz, naj si gre ogledat stari grad, kjer ropotajo verige v nočnih urah. Ted se je sikril v podstrešje. Počasi so minevale are. Nenadoma, proti trem zjutraj, zasliši pod sabo korake in žvenket verig. Plane v spodnje nadstropje — nič. Naslednjo noč postavi v sobane mikrofone in skrije po kotih nekaj pogumnih stražnikov. Proti jutru spet slišijo ropot in št ropotanje. Pri natančni preiskavi je skupina lovcev na strahove odkrila, da tolče polomljena veja v vetru ob pločevinasti naziddk. Ted je odkril že dosti podobnih strahov jn je prišel že v dober glas kot preganjavec strahov. Pa ne za dolgo časai Nekega dne je pri- So res strahovi? šel k Tedu lastnik velikih prodajaln in mu ■ jt ves iz sebe povedal, da so trije uslužbenci kar v beg j zapustili prostore. Drugi da , jim hočejo naslednji dan slediti. Vsi trdijo, I da srečujejo v trgovinskih prostorih temnolaso Indijko v belem oblačilu. Ko se ji približajo, se strahotna postava razblini v nič. Policist Ted je obljubil, da se bo še isto noč postavil na prežo. Sam pripoveduje, kaj je doživel tisti večer: »V mralku sem šel po notranjih stopnicah v drugo nadstropje trgovine. V hipu sem ugledal tisto skrivnostno postavo in sem obstal. Tiho je šla mimo mene in je izginila skozi neka zaprta vrata. Eno uro sem porabil za raziskovanje, brez uspeha. Nato sem poklical moje izvežbane detektive, ‘ki so povsod nastavili fotografske celice, občutljive mikrofone, zapečatili smo vsa vrata in posuli po podih in stopnicah fino moko. Vso noč smo bedeli, a spet zaman. Pravzaprav n s. Ko smo razvijali negative samodelnih fotografskih plošč, smo jasno opazili belo postavo skrivnostne Indijke. »Strahu« nismo mogli odkriti, pač pa so trije moji najboljši detektivi odpovedali službo. < Drugič je bila poklicana Tedov a ekipa v tisočlet stari škotski grad Dumvergan Ca-stle. Tam so se že dosti let odpirala točno vsak petek o polnoči neka težka vrata kav: sama od sebe. Detektivi so nastavili vse potrebne snemalne in prisluškovalne naprave. Vrata so prepregli s težkimi vrvmi. . Nekaj sekund pred polnočjo so stražniki zaslišali korake kot po pesku. Nato so se težka železna vrata odprla kot peresce in se zopet zaprla. Iste glasove je posnel tudi magnetofonski trak. Ted je preiskal s posebnimi aparati vse zidovje poleg vrat. Zarjaveli zapahi niso kazali nobene poškodbe; tudi odpreti niso več mogli tistih skrivnostnih vrat. Eden izmed, stražnikov, ki je stal oo koncu stopnic, potresenih z moko, je pritekel ves iz sebe navzgor. V temi je slišal korake in ko je prižgal električno svetilko, je opazil v moki sledove korakov, ki so se zgubljali v steni... Ted in njegovi možje so z električnimi aparati preiskali tla, odkrili niso seveda nič, razen tistih sledov. Stari preganjalec strahov pravi, da se v sto slučajih morejo odkriti naravni vzroki, ki povzročajo »strahove«. So pa tudi taiki pojavi, katerih si ne more razložiti niti ? I pomočjo naj finejših aparatov. Š PO HTN I Pf< nogometnih Evropski časnikarji so sestavili vrednostn:) lestvico evropskih nogometnih reprezentanc. Prvo mesto si delita Španija in Madžarska. Spanci, ki niso v prejšnjih letih bili med najboljšimi, so lani osvojili evropski pokal. Madžari pa so na olimpijskih igrah premočno prevladovali. Na tretjem mestu najdemo Sovjetsko zvezo im Češkoslovaško, ki sta se odlikovali tako na tekmovarju za evropski po/kal kot za zlato kolajno v Tokiu, Peta je Italija, ki je zaigrala z uspehom več mednar dnih tekem. Sledijo: Portugalska, Avstrija, Škotska, Švedska, Anglija, Belgija, Poljska itd. Jugoslavija je na 13. mestu. Evropska prvenstva Ker smo si ogledali reprezentance evropskih diržav, oglejmo si še potek posameznih državnih prvenstev. Na Portugalskem odločno vodi premočna Ben-fica (21 točk), ki bo po vsej verjetnosti tudi letos prva. Na drugem ce roma tretjem mestu sta Academica (17 točk) in Guimaraes (16), drugorazredni ekipi. V Španiji letos gospoduje »star« Real Madrid, elavni favorit za končno zmago. Madridčani imajo š-* i ri točke prednosti pred someščani iz kluba »Atletica« in pred moštvom »Saragozza«. Sleiita Valencia (19) in Barcellona (18). V Franciji se več ekip poteguje za prvo mesto, in s;cer: Valenciennes /2*). Bordeaux (22), Lion (21) ter Sc”haux t20). Pred dnevi je Bordeau* po-ra^M tkipo Valenciennes s tesnim 1-0. V An,qlii-i ie i prva ekipa Leeds, ki je nabrala 39 tr*k. Drugo mesto držita Chelsea in Manchester Uni'ed (37 točk). Četrta je s prece'š n in zamudo enaistorin Totienham Hotsp;ir (30 "'čk). Boi zanrvo mesto s»- bije torej med zgo-r?i omenienimi tremi moštvi. Zelo bojevite tekme ‘o tudi na Škotskem. Trenutno je prva ekipa Kilmarnock. ki ima 3? točk; sledita Hibernian in Heirts (30). Ce'"ti j-: 'klub PREGLED iq%ibbih fciope Dunfermline, ki ima 26 točk. Moštvo Hearts, ki je vodilo lestvico, je klonilo v obeh zadnjih tekmah; izgubilo je srečanje s Hibernunon (JI na domačem igrišču!) in tekmo s Dunfermlineom (2-3). Na Nizozemskem vidimo v ospivdju tk.pi Feije-noord (26 točk) in D\VS Amsterdam (24 točk), na Luksemburškem pa so na prvem mestu kar tri enaijstorice: Jeunesse, Sade Dudelange ter Union Luss., vsatka s 17 točkami. V Belgiji je ekipa An lerlecht daleč pred drugimi, saj ima šest točk prednosti (in eno tekmo manj) pred drugo ekipo Standard ter enajst točk pred fetjo enajstorico Beerschoot. Tudi v Švici Losanna vodi pred moštvom Ser-vette, v Avstriji pa sta v ospredju Rapid in Wie-ner klub. V Nemčiji se potegujejo za častni naslov sledeče ekipe: Colama, Werder Bremen, Hamburger ter Eintracht Frankfurt. V Grčiji vodijo na prvih mestih ekipe: Olim-piaikos, Panatinaikos, Aek ter Aris. Prvenstvo Jugoslavije Jugoslovanski nogometaši počivajo, potem ko °o zaključili prvi del svojega prvenstva. Lestvica je naslednja: 1 PARTIZAN 21 2 SARAJEVO 20, 3. DINAMO 18 4. ZELJEZNIČAR 17, R1JEKA in CRVENA ZVEZDA 16, 7. VOJVODINA 15. 8. ZAGREB in RADNICKI 14 10 VARDAR in HAJDUK 12. 12. TREŠNJF.VKA, BEOGRAD in SUTJESKA 9 in 15. VELE?. 8. Začasni prvak je Part:zan. čeprav predstavlja drugo mesto ekipe Sarajevo največje p-esenečenje jugoslovanskega prvenstva. Ze'o presenetljive usne-he sla žela tako Zeljcničar, prav tako iz Sarajeva, kot Rijeka. Partizan je v zadnjih treh tekmah osvojil samo dve točki (neodločena izida s Sutjesko 1-1 in Var-darom 2-2, ter poraz 's Sarajevom 0-0, medtem ko sta tako Sarajevo (3-0 Crveni zvezdi, 1-0 Partizanu v Beogradu! ter 4-0 Dinamu) kot Zeljezničar (4-1 Beogradu kot gost!, 1-0 okipi Radnički ter 3-2 Zagrebu, še vedno kot gost!) osvojili vse razpoložljive točke. Sarajevo je zabil 8 golov in prejel niti enega, Zeljezničar ima razmerje 8-3, toda nabral je kar štiri točke kot gost! Najmočnejši napad ima ekipa Sarajevo (30 golov!), sledita Crvena Zvezda (26) in Zagreb (25), najmočnejšo obrambo ima Vojvodina (12 golov), sledita Zeljezničar (13), Sarajevo in Dinamo (14 golov). USPEH SLOVENSKEGA SKAKALCA Mladi slovenski smučarski skakalec Ludvik Zajc je dosegel na novoletni turneji 4 skakalnic v Nemčiji in Avstriji, na katci se je zbrala skoro vsa svetovna skakalna elita, odličen uspeh. V skupni oceni je na 10. mostu. V prvi tekmi je bil 4., v zadnji 6., v dveh tekmah pa je imel nekaj smole, delno pa se mu ie še nozna'o pomanjkanje treninga, saj so se slovenski skakalci vežbaJi samo na 45-metrski skakalnici tekmovati pa so morali na 80 in lOOme trških skakalnicah. Turneje sta se udeležila tudi skakalca Eržen in Oman, ki sla bila tudi kar solidna, a sta pristala na skromnejših mestih, iz že omenjenih razlogov. ZAHVALA Družina Dornik se toplo zahvaljuje vsem., ki so kakorkoli sočustvovali z njo ob smrti drage žene :n ljubljene mame Pavle Dornik roj. Jakin Posebno zahvalo izraža g. župniku Rutarju za slovo na grobu, vsem darovalcem cvetja, osebju Dijaškega doma, uslužbencem v bolnišnici ter vsem sosedom im prijateljem, ki so drago rajno spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Ohranite jo v blagem spominu! DRUŽINA DORNIK Na dan pogreba, 31). decembra 1964 Moda za vas Najprej voščimo vsern našim bralkam vse najboljše v novem letu. Obračun s starim letom je mimo, pred nami so zdaj novi problemi, nova predvidevanja in načrti.' Tudi modni 'kotiček bi rad napovedal glavne novosti za sezono pomlad -poletje. V kratkem se bodo začele revije, na katerih bo vsaik modni ustvarjalec prikazal, kako si zamišlja žensko 1965. Nekaj skrivnosti smo zve-dcU in vam jih podajamo v kratkih obrisih. Poglejmo blago: pomlad prinaša dvodelne obleke ali cele obleke z jopičem iz znamenite tkanine Chane, ki pa je lažja in tanjša. Zelja, da bi bila letošnja ženska mladostna in snmščena. pride še posebno do izraza pri poletnih Vlekah, ki bodo iz najtanjših tkanin. Krila široka in plešoča, nabrana v plissd, ali pa ozka, če je blajro nekoliko debelejše. Obleke imajo velike hrbtne izreze, okraski pa obstojajo iz dragocenih gumbov in pentelj. Kdor meni, da so trenutne modne barve preveč toge ;in sive, naj se potolaži: cel slap pastelnih a veselih barv nam bo na razpolago v novi sezoni. Bela barva še vodno triumfira; vračamo se tudi k že znani svetli sivomodri barvi, da ne omenimo še vseh odtenkov rožnate, sinje in rumene barve. Zenska 1965 naj bi bila torej lahkotna in sveža kot piš! M. M. POROKA Na dan sv. Štefana sta si v zgodovinski cerkvic' »Madonna alla Salette« pri Rualis, obliubila večno zvestobo gospodična Adnijana Saule in Hubert Mažgon, oba iz Gorice. Ob prisotnosti sorodnikov in znancev ju je noročil č. g. Marijan Komjanc, prijatelj in opora Mažgonovih po prerani očetovi smrti. Po priložnostnem nagovoru je g. Marijan Komjanc prečital brzojav z blagoslovom sv. očeta ter je izročil novoporočencema pergameno s slovenskim prevodom papeževega blagoslova. Znanci iin prijatelji želijo novemu paru dosti božjega blagoslova. ^ r ŽENA EN DOM Razgovor mod nami Obupana sem nad temi grdimi ženskimi čevlji, ki so prišli zdaj v modo, z nemogočimi in nerodnimi starinskimi petami. Ali res ni drugega izhoda. kot da mora nositi ženska, ki hoče hiti obuta po modi, talke čevlje? J. C. Se vam zdijo res luko grdi? Ne glejte tistih čevljev, ki so prav zadnji krik mode. Izberite si take, ki imajo le neo'liko debelejšo peto — 5 do 6 cm visoko — in ne preveč zaokroieno konico. Nič več bolečih kurjih očes in udobna ter bolj sigurna hoja! Naredite uslugo vašim nogam in tudi vaše oko se bo privad lo na te »nemogoče čevlje«. —•— Imam fanta, ki je mlajši od mene. Kaj naj storim? Znanci in prijateljice mi delajo posmehljive opazke in izrekajo nejasne grožnje, kaj bo, »ko . . Marina Kaj vse ljudje ne vedo povedati! Opazke m p ražnje naj ti bodo le v opozorilo, da dobro premisliš, da pretehtaš sebe in njega, če je ljubezen res prava, raz.lika v starosti ne more biti ovira za dober zakon. Kako naj si odpravim mozoljčke z obraza? Sem stara 17 let in obupana zaradi tega. Bojim se, da mi bodo popolnoma skvarili polt in pustili globoke bragoztine. R. F. Pri mladih ljudeh tvojih let mozolji na obrazu niso redek pojav. Po navadi v nekaj letih izgine- jo, vendar to za mlada dekleta ni nikaka tolažba. Tvoja kola je verjetno premastna, zato predvsem skrbi za čistočo obraza. Kupi si dobro nevtralno milo ter se vsak večer in tudi zjutraj umij Z mlačno vodo. Pri hrani se izogibaj pikantnih jedi ter seži raje po zelenjavi in sadju. Še en nasvet: stopi pogumno k dobremu dermatologu! MARTINA i/lehal 3» bmph=- DOBRODOŠLA UGOTOVITEV Nekoliko sladko ginjena možaka se prizibljela iz gostilne, pa se tden od njiju začne ozirati okrog in pravi: — Ali si kje videl moj klobuk? — I, saj ga imaš vendar na glavi! — Oh, hvala ti lepa, da si mi povedal, sicer bi šel brez njega domov! LEPO SE UJEMATA — Moj mož je čudovit: vedno hvali mojo postavo, moje lase, moje... — In kaj je tebi všeč na njem? — Njegov okus. NATANČNOST — Tu ste pozabili piko. — Res je. Prosim, napravite jo vi. — Ne morem, mora biti ista pisava. ČUDNI LJUDJE — Ali niso 1 j ud ju čudni: za vsak prazen nič se smejejo. Zadnjič je nekdo padel s kolesa in vsi ljudje so se zbrali okrog njega in se mu smejali. Samo jaz se nisem. — Kdo pa je bil tisti, ki je padel? — Jaz r Po povesti D. CotiMooa Miki Muster e 241. Nepeesa je bila nemirna. Ni se bala McTaggarta, toda njegova bližina jo je vseeno vznemirjala. Le za.kaj hodi na njen dom? Tudi Baree je ovohaval neznane stopinje. Pierrota je iz neprijetnih misli vzdradil tih Nepeesin smeh; Baree je mod vohljanjem divje, jezno renčal! Cez 10 m nul sta zagledala moškega, ki jima je prihajal naproti. 242. Pienrot si je oddahnil. To ni bil McTrggrrl, temveč De Bar, prijatelj, ki je levil na s sed :em področju. Prinesel pa je McTaggartovo sporočilo: trgovec mera čez pet c'ni na potovanje 'in preši P:erro'a, da pride v Lac Pa n in namesto njega nadzoruje l-govno. Pierrot je razmišljal. Le zakaj pros-i MeTaggart prav njega? f- iu 243. Sele v hiši je povprašal lovca: »Kaj pa Nepeesa? Naj je peljem s seboj?« »O 'tem MeTaggart ni govoril. Toda to bi bila za Nepeeso gotovo prijetna sprememba!« je odgovoril De Bar. Pierrot je vso noč premišljeval. Zakaj ni trgovec naprosil ikatorega od bližnjih sosedov? Prav gotovo je s tem hotel počastiti Pienrota. Toda zakaj prav njega? 244. Naslednji dan je Pierrot naročil Do Baru: »Povej trgovcu, da se bom pojutrišnjem odpravil v 1 ae Ba n.« Po De Barovem odhodu se je Pierrot pogovoril še s hčerko: »Ti ostani doma, draga moja. Zd; se mi, da t-govec laže in da bo bolan, ko bom prišel v e Bain.« Ncp.e a je b:la zadovoljna in se je čez dva dni prijazno poslovila od očeta. • • ' . s/' s:*;:!:::::!:!:::!:!:!«: . ^ ...J .J 245. Tisto jutro je navsezgodaj vstal tudi MeTaggart. Vso noč ni spal. Neprestano s: je ogledoval Nepeesino fotografijo in se zadovoljno smejal. Izmislil si je nov načrt. Ni hotel ubijati, posebno Pierrota ni želel ubiti. Zato ga je izvabil od doma. Nepeesa bo ostala sama doma. Odšel bo k njej In ne bt> se mu mogla upreti. 246. Se preden se je zdanilo, je MacTaggarl krenil na pot. Nalašč je zavil proti vzhodu, da Pierrot, ki bo prišel z jugu-vzhoda, ne bo opazil sledov njegovih sani. Vedel je, da se bo na poti zamudil dva dni in prav mu je bilo. Pierrota ni smel srečati. In mogoče ga je kaj zadržalo doma. On pa mora dobiti Nepeeso v hiši samo!