'te OOMKSraMMMKKlramMMig AVE MARIA | Nabožni mesečnik za vemo slovensko ljudstvo ||" September, 1949 AVE MARIA Letnik 41 Evangeljski prizori Pilat in Herod se sprijaznita |1RI SVOJI PREISKAVI je Pilat spoznal, da je judovska obtožba zoper Jezusa JL popolnoma prazna. In pred Jezusovimi sovražniki je tudi javno naznanil, da ni z obtožbo nič. Pa vendar ne izpusti Jezusa;, ker se boji judovskih prvakov. Vest ga peče in se hoče rešiti zadrege, ko se naenkrat oklene neke misli, ki mu je v glavo Šinila med judovskim kričanjem. Slišal je namreč, da je Jezus pri¬ čel svoje delovanje v Galileji. Ko so mu Judje potrdili, da je Jezus Galilejec, ga je takoj sklenil poslati k Herodu, ki je bil tetrarh Galileje. Pilat in Herod pa sta bila sprta Že od onega Časa, ko je Šel Herod v Rim tožit Pilata za neko stvar. Tako je Herod imel nekak vpliv na cesarskem dvoru in radi tega se ga je Pilat bal. Rad bi dobil njegovo naklonjenost. Ta prilika se mu je zdaj ponudila, ko je Jezusa k njemu poslal. Po rimskih postavah je bilo to dovoljeno; obtoženca je smel soditi tudi sodnik njegovega domačega kraja in v tem slučaju je bil Herod ta sodnik. Torej s tem, da Pilat posije Jezusa k Herodu, hoče dvoje: otresti se zelo sitne zadeve in obenem izkazati svojemu nasprotniku prijaznost. Tetrarh Herod je bil v Jeruzalemu radi velikonočnih praznikov. Jezusa je zdaj prviČ osebno videl, ko so ga k njemu pripeljali od Pilata. Zelo se je razveselil, ko ga je zagledal, ker je upal videti kak čudež. V svoji neveri seveda ni pripiso¬ val Jezusovih Čudežev božji moči, temveč je imel Jezusa le za kakega Čarov¬ nika. Mislil je, da mu bo Jezus kar v zabavo delal Čudeže. Ker pa Jezus ni ugo¬ dil njegovim željam, se ga je začel norca delati in ga je v beli obleki kot ju¬ dovskega kralja poslal nazaj k Pilatu. Četudi ni z Jezusom nič dosegel, je bil vendar Pilatu hvaležen za izkazano prijaznost in tisti dan sta se nasprotnika sprijaznila. Glej, kako sroe Device žalosti nor je topi! A VE MARIA 3 O ZA, POGLEJ ME s svojimi duhov¬ nimi o&ni. Kakor vidiš mene ozaljšano, tako hiti, da sebe ozaljšaš. Pojdi v cerkev sv. Janeza Krstnika; potem obišči cerkev revnega sv. Frančiška. Potem pojdi vMarijino cerkev na hribu (bila je Župnijska cerkev); tam boš med službo boŽjo pre¬ jela duhovno krono - tonzuro - odlo¬ žila boš posvetno obleko in njen lišp, opasala se boŠ s pasom in z vrvjo in zaročila se boŠ z božjim Ženinom. “Ko to bogoljubno delo v čast božjo dovršiš, povrni se v tej spokorni ob¬ leki v domačo hišo, kjer boŠ sveto ži¬ vela v molitvi in čeŠČenju božjem. Boš tudi svoje bližnje vneto opomin¬ jala in srčno in brez strahu boŠ za¬ vračala one, ki so v svojem napuhu sveto vero zapustili. Ako boš zato okregana in zaničevana, prenašaj vse potrpezljivo, da si zasluzenj e pri¬ dobiš, z zasluzenjem pa krono dosezes. Kateri te bodo podpirali v tem, bodo od Boga prejeli milost in večno zaslu¬ žen je; kateri te bodo pa ovirali ali zaničevali, jih bo zadela nesreča za nesrečo.” Tako pripoveduje pobožna legenda prikazen Device Marije mladi deklici Rozi viterbski. %e kot majhna deklica je Roza pridno hodila v cerkev s svojo materjo ter nenavadno pobožno molila in pazljivo pridige poslušala. Pa kmalu je spo¬ znala ničemrnost sveta ter je zaniče¬ vala posvetno razveseljevanje in čas¬ no premoženje. Skrbno se je ogibala vsakega celo najmanjšega greha. Sklenila je Že v prvi mladosti, da se hoče odpovedati svetu. Še Čisto mlada se je pokorila in tudi postila. Kar si je pritrgala pri hrani, je med ubožce razdelila. Ko jo nekdaj sreča njen oče in jo vpraša, kaj nese, razgrne svoj plašč in v njem vidi oČe le raznovrstne cve¬ tlice. Ptički so ji posedali na roke in ramena ter ji drobtinice zobali iz njenih rok. NekoČ se ji je Marija med hudo bo¬ leznijo prikazala. Že so mislili, da bo umrla. Kar naenkrat pa odpre svoje oČi, začne govoriti in opisuje na¬ tanko osebe, ki so že dvajset let po¬ prej umrle - preden je bila ona če ro¬ jena. Videla je v tej prikazni tudi nebeš- sko Kraljico s predragimi zapestni¬ cami in s krono na glavi. Velika mno¬ žica svetih devic je bila ž njo. Ko je Roza imela to prikazen, je bilo več ljudi v hiši. “Kako ste vendar ne¬ spoštljivi, da Še niti ne vstanete, ” jim Roza zakliče. “Pojdite vendar, da gremo nebeški Kraljici naproti!’’ Pričujoči so Čutili le prečudno pri¬ jetno nebeško vonjavo. Takoj drugi dan gre Roza k svoji ma- teri in pravi: “ Mati, vse Časno pre¬ pustim Vam. Zato pa Vas prosim, naj pride samostanska gospa Sita ter me preobleče v redovno obleko; naj me opaše z vrvjo in mi lase postriže. ” Tako se je tudi zgodilo. 4 AVE MARIA Njen ode pa ji je zatugal: " Ako ne prenehaš z vsem tem, ti bom vse lase izpulil, kolikor jih še imaš na gla¬ vi!’’ koza pa samo ponižno odgovori: ‘‘Ljubi oče, saj so tudi našemu Zveli¬ čarju zavoljo nas pulili lase in bra¬ do. Zato se nič ne boj im tega zanj tr¬ peti.” Nadalje je 6ce Še zagrozil: ‘‘Zvezal te bom!" Hčerka pa je zopet mirno odgovorila: ‘‘Tudi mojega Zve¬ ličarja so z vrvjo privezali na ste¬ ber . Obe, nikar mi ne branite! Ako mi dovolite, bo Vas vzel naš Gospod Je¬ zus Kristus v svoje kraljestvo. Ako mi pa branite, vedite-, da prenehati ne smem, ker mi je Gospod zapovedal. ” %ele nato je oČe prenehal s svojimi grožnjami ter dostavil: ‘‘Le delaj njegovo voljo naprej in Gospod naj te biagoslovi!” Nekaj dni pozneje se ji prikaže Je¬ zus na kriŽu viseč. Dobila je in od¬ slej vedno nosila podobo Križanega na prsih. Ljubezen do Jezusa jo je gnala, da je celo ponoči vstajala in po mestnih ulicah glasno Boga slavila in častila. Krivovercem se je krepko ustavljala. Njihove zmote je zavra¬ čala s tako Živimi dokazi in njihove sleparije odkrivala s toliko natanč¬ nostjo, da so se vsi Čudili in so spo¬ znali, da sv. Duh govori iz nje. Kri¬ voverci so ji grozili in končno so to dosegli, da je morala Roza in vsi Čla¬ ni njene družine bežati iz mesta, Roza pa je mirno prerokovala, da bodo vsi bogaboječi kmalu slišali veselo novi¬ co. In res, vesela novica je bila v tem, da je umrl cesar Friderik II. , ki je krivo vero močno podpiral . Služabnica božja je dobro preudari¬ la, da je bolj varno Živeti v samo¬ stanu v sveti pokorSčini, po kateri je vsako dejanje pri Bogu zas luŽilno, kakor pa delati med svetom po svoji volji, ker samoljubje lahko človeka prevari. Zato je Roza prosila za sprejem v samostan sv. Klare. Radi pomanjkanja prostora so ji sestre prošnjo odbile. Roza pa je odgovorila: ‘‘Vem, da toni pravi vzroka. Vi me zaničujete, ker me svet ima za noro. Modrost tega sve¬ ta je pred Bogom norost. Vedite pa, da, zato ker me nočete živo sprejeti, bo prišel dan, ko se boste veselile, da me zamorete mrtvo k sebi vzeti. ” Kmalu se je spolnilo njeno preroko¬ vanje. Roza je preživela zadnji dve leti svojega življenja v domači hiši kakor v samostanski tihoti. Umrla je ko je bila komaj osemnajst let stara. Pokopali so jo v cerkvi naše ljube Gos¬ pe v Viterbi, kjer je bila prejela re¬ dovno obleko sv. Frančiška asiškega. Vsemogočni Bog je poveličal njen grob s čudeži, tako da redovnice, ki jo kot Živo niso hotele sprejeti v svoj samostan, so prisrčno želele ime¬ ti njeno sveto telo. Papež Aleksan¬ der IV. je bil tisti Čas v Viterbi. V enem tednu je imel tri prikazni, v katerih mu je Roza naznanila: ‘‘Ker je Gospodu vŠeč, da me je vzel med svoje služabnice, ne odlašaj Ti, ki si nje¬ gov namestnik na zemlj i, in ukaži moje telo prenesti iz cerkve Marijine v cerkev redovnic.” Na tretji poziv je sv. oče zaukazal preneŠenje nje¬ nega telesa. To se je zgodilo osem¬ najst mesecev po njeni smrti, toda njeno telo je bilo Čisto nespremen¬ jeno ter je iz sebe dajalo Čudovito pri je ten von j. Praznik nebeškega rojstva sv. Roze MISIJONSKI NAMENI ZA LETO 1949 SEPTEM8ER Molijo za katoliško akcijo v Indiji. A VE MA-RIA 5 obhaja sv. Cerkev dne 4. septembra. Tretjeredniki lahko dobijo popoln od¬ pustek na ta dan. P. ALOJZIJ, o.f.m. Krščanstvo, ki se zdi, da je usmerjena le v srečo na onem svetu, je vendar tudi podlaga sreče na tem svetu. — Montes- quieu. 6 AVE MARIA Spomini, kitite nazaj.! Za srebrni jubilej slovenskega Lemonta spisal p. HUGO BREN, o.f.m. Father Hugo Bren, pisatelj teh spo¬ minov, v veselem razpoloženju. SREBRNI JUBILEJ slovenskega ' f' Lemonta in naših ameriških Brezij naj bi jaz pogrel svoje spomine. Tako se glasi poziv urednika “Ave Ma¬ ria”. Kakor je ta poziv z enega ozira naraven, ker sem tudi jaz med Še živeč¬ imi pionirji in celo tisti, ki je kot takrat¬ ni komisar nosil prvo odgovornost; tako je z drugega ozira za me precej delikat¬ en, po naše bi morda dejal opasen. Spomini so že po svoji naravi osebni, sicer bi ne bili spomini ampak zgodovina. A kaj radi p črtajte j o preveč osebni. Last¬ ni jaz morda nehote gleda ven, kot zvon¬ ik izmed vaških hiš. Zato jaz spomine raj še berem kot pišem. Ker pa uredniku ne smem dati “kor- biče”, sicer bi me več ne maral pod svo¬ jo streho, bom tako naredil kot karmeli¬ čanke. Ce katera kaj spiše ali spesni, se podpiše: Karmel; n. pr. M. Dolores: Karmel na Selu. Na spomlad 1923. je že stara misel slovenskih frančiškanov, v Ameriki za¬ četi z narodnim kolegijem za tamkajšnji naraščaj, v toliko dozorela, da smo za¬ čeli ogledovati, kje in kako bi začeli. In ker je ta misel pri sv. Štefanu v Chi- cagi, kjer je bil takrat sedež komisari- jata, dozorela v sklep, ni bilo več vpra¬ šanje, ali kje na vzhodu ali na srednjem zapadu. Prilike so naravnost narekovale: nekje v okolici Chicage.T akratni čikaški nadškof in poznejši kardinal Mundelein nam je bil naklonjen, kar je bilo za nas velikega pomena in odločilno. Ob prostih popoldnevih smo preko po¬ letja pridno izletavali v ČikaŠko bližnjo in daljno okolico in gledali, kje Bog roko ven moli z napisom: “Farm for šale”, ali kar kratko “For šale”. Ne vem, kdaj smo se ravno zagledali v sedanjo našo farmo, vem pa da kmalu spočetka naših ogledov. Z več ozirov se nam je zdela kot nalašč za nas. Posebno so nam kot starokrajskim hribovcem ugaj- jali griči in blaženi mir na njih, pa tako blizu prometne ceste s svojim hruščem in truščem. Iz tiste takratne luže na grič¬ ku nam je bujna domišljija ustvarila naš Bled. Zato bi bili najrajši kar takoj uda¬ rili, da bi naš kdo ne prehitel. t, A na žalost smo bili mi takrat kočarski ženin, ki snubi hčerko trdnega gruntarj a. Lastnica, protestantska vdova, je hotela AVE MARIA 7 za aker $300.00. To bi pri 138 akrih po¬ menilo preko $40,000. Nam se je lažje zdelo s tistega bajarja otok bleŠki na¬ praviti, kot tako sumo dolarj ev skup aj spraviti. Zato smo šli dalje na oglede, da se zopet in zopet, seveda vsakokrat pod drugo firmo, vrnemo nazaj, kjer smo pus¬ tili svoja srca. Saj pod pravo firmo si itak nismo upali nikoli nastopiti, ker smo se bali, da nam bo s ceno poskočila. Petdeset dolarjev pri akru je kmalu po¬ pustila. A dobro so morali naši posred¬ niki brusiti jezike, da so ji zbili Še $25 doli. Nižje pa za nobeno ceno ni hotela iti. Vsa hinavščina, da imamo sličnih farm za zmernejšo ceno na izbiro, ni nič pomagala. Da ne misli popustiti, je po¬ kazala s tem, ker je s farmarjem najem¬ nikom obnovila najemninsko pogodbo za nadaljnji triletni rok. Tako smo bili pri¬ siljeni, da ali udarimo, ali se končno odpovemo - izvoljenki srca. Storili smo prvo v ponedeljek po Imakulati, namreč dne 10. decembra leta 1923. Pogodba se je glasila, da moramo takoj plačati $12,000, ostalo pa ne prej kot v desetih letih; se razume, da radi ob¬ resti. Takrat se je pokazalo, kaj je zgolj šolska učenost in kaj resnično, praktič¬ no Življenje. Včasih smo za vse svete zagovarjali, da denar ni rodoviten, ker je mrtva stvar. Tudi jaz sem se nagibal k temu mnenju. Takrat pa, ko sem to kupno pogodbo podpisal, sem bil pa še vesel, da je bila Žena nasprotnega mnen¬ ja, ker je hotela, da ima neizplačana vsota skozi deset let mlade. Sicer so ob¬ resti skozi okno vržen denar in vendar bi brez njih marsikaj ne bilo. Srebrnega jubileja naših ameriških Brezij leta 1949 tudi ne. Tako smo tedaj mi postali farmarji, čeprav zaenkrat še samo naslovni. Prav za prav smo bili Še hvaležni, da je nam ni bilo treba takoj v lastno režijo spre¬ jeti, ker nismo bili pripravljeni na to. Pater John Ferlin, o.f.m., naŠ pionir- farmar, se je še na sv. Gori pomišljal, ali naj sledi našemu pozivu ali ne. Sele Prizor pri blagoslovljenju vogelnega kamna prve cerkve slovenskih frančiškanov v Lemon- *u na “Labor Day“, 2. sept., leta 1924. ko smo mu zagotovili, da se mu v zameno za kraŠko skalovje ponuja kraj, kjer se cedi mleko in med, da, tudi med, se je odločil, da pride. Niti hišice, v kateri je lastnica s svojo družino stanovala, nam ni bilo treba ta¬ koj zasesti. Izgovorila si je, da hoče do spomladi v njej ostati. Tako smo imeli čas snovati nadaljne načrte, kako čim prej urediti samostan in kolegij, kajti pod to firmo nas je slovenski in slovaški narod podprl in nam zagotovil nadaijno podporo. A kot Slovenci smo imeli še eno karto v rezervi. Ob vsakem takem zavodu, zla¬ sti če ima značaj samostana, mora biti tudi cerkev. No, glede te pa ni bilo med nami takega posvetovanja kot v C ah ari- jevi hiši ob rojstvu predhodnika M e sij e- vega: ““Kako naj bo otroku ime?” Vsi smo bili ene misli: Menijo Pomagaj z Brezij hočemo povabiti, naj pride za na¬ mi in se nastani med nami, in res, še preden smi ji pripravili skromen dom, je bila že na potu. Z majem je bivša lastnica zapustila 8 AVE MARIA hišico in kar si je okrog nje še pridr¬ žala in mi smo morali zasesti. Prvega smo poslali tja brata Stefana Mihelič kot varuha. Za njim je prišel p. Blanko Kav¬ čič, ki je postavil zasilen oltar. Ko je ta kmalu odšel na drugo mesto, je pa me¬ ne zadelo. Nato so začeli prihajati še drugi, tako da kmalu ni bilo več prostora. Lastno sobico je imel samo Jezus, drugi smo ležali kot romarji na Brezjah ob sho¬ dih vse vprek na zložljivih posteljah in marsikatero uganjali, preden smo pospa- li. To je romantika začetka, ki ostane v prijetnem spomin, Ker se nam zaenkrat ni bilo treba bri¬ gati za farmo, smo lahko vso pozornost Vsak je imel svoj prav, a upam, da tudi mi. Vprašajte naše farmarje-pionirje, re¬ cimo na Willardu, kake so bile prve iz¬ daje njihovih zdaj ličnih, zidanih domov. Malo jih bo reklo, da je to prva izdaj a. Večina je bila zadovoljna s kočami iz obtesanih hlodov. Sele polagoma so se opomogli in začeli misliti na zidan dom. A Če bi ne bilo koče, bi za mnoge ne bilo hiše. Podobno v našem slučaju. Je to nekaj sličnega z obrestmi. Na videz zaprav¬ ljamo delo in denar. A samo na videz. Kajti iz naših '‘golobnjakov” so prej ko je mogel narod pričakovati, začeli izletavati mladi golobi in se razletavati Slika predstavlja prizor, ki je bil sta¬ rim romarjem in pi¬ onirjem dobro znan. To je namreč slika starega samostana s cerkvijo, ki je stal dol pri glavni cesti. Blagoslov¬ itev starega samo¬ stana je bila dne 14. junija, 1925. Podrt je bil v letih 1940-41. obrnili razširjenju novega doma. Samo- uški načrt je bil kmalu narejen po navod¬ ilu nadškofa Mundeleina, ki nam je de¬ jal: Le kar moč skromno začnite, po vzo¬ ru Techny Fathers, ki jim je v prvi prav skromni hišici ob dežju za vrat teklo, a imajo danes take mogočne zgradbe. Le tako smo mogli Še za ‘‘Labor Day” leta 1924. vabiti na blagoslov ogelnega kamna ter sledeči 4. jul. na blagoslov dovršenega samostana s cerkvico in kol¬ egijem. Res, je bilo vse bolj taboriščno, kot bi danes naši begunci rekli. Hrvati so hudomušno govorili o golobnjakih. Drugi so modrovali: Čemu denar vtikati za ne¬ kaj, ki ima služiti le od danes do jutri. po nam izročenih Župnijah, kjer so jih ljudje z veseljem sprejemali. Mladim so bili dobrodošli kot taki, ki jih popolnoma razumejo, starim pa, ker jim slovenska duša s svojimi posebnostmi ni bila več tuja. Spoznali so jo v družbi s starejši¬ mi, zlasti ob raznih slavnostnih prilikah, ko se sprosti. Z enim pa se tudi mi stari kar nismo mogli sprijazniti, da smo morali Marijo Pomagaj vstoliČiti ob vznožju hriba, ne na hribu, o Čemer smo vedno sanjali. K Brezju, kakršno je nam Živelo v duši, spada tudi tisti klanec s Posavja na dobropolsko in brezjansko planoto, po katerem smo kot otroci stopicali ob svo¬ jih mamicah, Če se nismo vozili na “štu- AVE MARIA 9 porami”. Zato je bil naš krst “'Ameriško Brezje” bolj predujemna reklama za ne¬ kaj, kar ima šele priti. Da naše stare, ki so bili gotovo istega mnenja, malo od¬ škodujemo, smo pozneje na hribu zamis¬ lili in izvedli lurŠko votlino, ob kateri so se poslej vršile vse veŠje cerkvene slavnosti. To je bil splošno priznan dob¬ er nadomestek za Brezje. Potem je pa prišel čas, da smo prev¬ zeli tudi farmo v svojo opravo in z njo nove skrbi. Kajti vse je bilo treba šele nabaviti. Pri hiši smo našli samo enega psa, pa kdo ve, koliko podgan? Ena je bila tako predrzna, da nas je prišla med večerjo gledat in se priporočat, da bi ja vsega ne pojedli. A se je tako prestra¬ šila krika, da je preko naših glav in ka¬ puc iskala izhoda, dokler je ni brat Ste¬ fan kar z rokama zadušil. Druga koristna domača Žival poleg psa je bil jagenČek, ki se je pasel okrog hiše. Brat Štefan ga je od nekega okoliškega farmaqa kupil. Ker ga je pa ta napačno razumel, kaj hoče, in najbrž tudi ni dosti jasno po¬ vedal, mesto “lamb” je dejal ‘Tamp”, ga je poslal v galanterijsko prodajalno. Prva delovna Žival pri hiši je bil pa menda en darovan konj, ki je bil bržčas Poljski msgr. Czastka je blagoslovil vogelni kamen novega samostana na “Decoration Day", dne 30, maja, leta 1939. v precej bližnjem sorodstvu z onim par¬ om, ki ga je Noe na svojo ladjo vzel. A je še toliko storil za farmo, da bi med¬ jo zaslužil. No, pa vse to spada že v spominsko torbo Fathra Johna, našega farm ar j a-pionirj a. Jaz moram še samo to povedati, kako sem se glede bodočnosti našega Lemon- ta uračunal. Ko sem po blagoslovu ogel- Tako je zgledal naš novi samostan na hribu, ko smo se vanj preselili popoldne, 29. dec., 1939. 10 AVE MARIA nega kamna v Koledar Ave Maria za leto 1925. podal njegovo dotedanjo slovensko zgodovino in razvil na&e nažrte za bo¬ dočnost, med katerimi je bila seveda na prvem mestu cerkev Marije Pomagaj na hribu, sem zapisal: “Če in kedaj jih bomo izvršili, to prepuščamo božji pre¬ vidnosti... Najbrž mi, ki smo začeli, ne bomo tega doživeli. Ko se bodo množice pobožnih romarjev od vseh strani zgrin¬ jali na hrib k Mariji Pomagaj, bomo mi najbrž že počivali kje v kakem kotu far¬ me, ki ga bomo izbrali za pokopališče.” Hvala Bogu, da sem bil glede tega v glavnem kriv prerok. Ko se je Marija Pomagaj koncem leta 1939. preselila na hrib v svoj nov zidan dom, je večina pionirjev še Živela in jo ali v resnici ali v duhu spremljala tja gori. To je pa seveda zasluga “ta mladih”. Slovenski Lemont! Srečno pot proti zlatemu jubileju in potem Še dalje proti demantnemu, Železnemu, lesenemu. Naj bodo ameriške Brezje naš najdelj traj¬ ajoči narodni spomenik v obljubljeni de¬ želi strica Sam a. 64. Bog nam je dal svojega Sina iz ljubezni 1. Tako velika je ljubezen božja do nas, da nas je Bog kar obsul z dobrotami in milostmi. Potem nam je dal pa še svo¬ jega lastnega Sina. “Bog je s vet tako ljubil, da je dal sv ojega edinorojenega Sina (Jan. 3:16).” Za nas uboge, nesreč¬ ne Črve zemlje je večni OČe poslal svo¬ jega ljubljenega Sina na ta svet, da naj živi revno in zaničevano Življenje in naj umre najbolj sramotne in grenke smrti, kakršne je kdaj človek na zemlji prestal. Bila je višek notranjih kakor tudi zunan¬ jih muk, tolikih, da so iz umirajočega izsilile vzklik: “Moj Bog, moj Bog, za¬ kaj si me zapustil (Mat. 27:46)?” Molitev O večni Bog, kdo drugi kot samo Ti, ki si Bog neskončne ljubezni, bi nam mogel dati dar tolike neskončne vred¬ nosti? Ljubim Te, o neskončna Dobro¬ ta! Ljubim Te, o neskončna Ljubezen! 2. “In svojemu lastnemu Sinu ni pri¬ zanesel, temveč ga je dal za nas vse (Him. 8:32).” Toda, o večni Bog, pomis¬ li, da je ta božji Sin, ki si ga določil, da umre, nedolžen in da Ti je bil vsek- dar pokoren v vseh stvareh. Ti ga ljubiš kakor samega sebe. Kako si ga mogel obsoditi v smrt, da zadosti za naše gre¬ he? Večni OČe nam odgovarja na to: “Ravno zato, ker je moj Sin, ker je ne¬ dolžen in ker mi je bil pokoren v vseh stvareh, ravno zato je bila moja volja, da naj da svoje življenje zato, da bi ti spoznal veličino tiste ljubezni, katero imava oba do tebe. Molitev '' Naj Te vse stvari slave vekomaj, o Bog, za preveliko dobroto, s katero si hotel, da naj Tvoj Sin umre žare- A VE MARIA 11 senje nas, svojih služabnikov. Radi ljubezni do tega svojega Sina se me usmili, odpusti mi in me reši. Moje zveličanje naj bo v tem, da Te bom ve¬ komaj ljubil na tem in na onem svetu. 3. “Bog pa, ki je bogat na usmiljenju, nas je zaradi velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, Čeprav smo bili mrtvi radi prestopkov, oživil s Kristusom (Ef. 2:5).’’ Velika, pravi apostol, velika je bila ljubezen Boga do nas. Z grehom smo bili mrtvi, pa nas je obudil zopet v Življenje s smrtjo svojega Sina. Toda ne, tolika ljubezen ni bila prevelika za neskončno dobroto našega Boga. Ker je neskončen v vseh lastnostih, je bil ne¬ skončen tudi v ljubezni. Molitev Toda, o Gospod, kako je mogoče, da si pokazal toliko ljubezen do ljudi, da jih je pa tako malo, ki Te ljubijo? Kako želim postati eden izmed teh ma¬ lo! Do sedaj Te nisem poznal, moje naj¬ višje Dobro, temveč sem Te pozabljal. Žal mi je iz dna mojega srca. Ljubil Te bom toliko, moj Bog, moja ljubezen in moje vse, da Te ne bom zapustil, če bi Te tudi vsi zapustili. 0 Marija, združuj me vedno bolj in bol j z mojim predragim Zveličarjem. 65. Delajmo resno za svoje zveličanje 1. Za zveličanje ni dovolj storiti samo, kar je neobhodno potrebno. Ako se kdo želi varovati samo smrtnega greha, pri tem pa se ne zmeni za male grehe, tak bo prav kmalu padel v smrtne grehe in pogubil svojo duŠo. Kdor se Želi ogibati samo tistih nevarnosti, ki so nujno bliž¬ nja grešna priložnost v greh, bo nekega dne padel v velike grehe in zločine. 0 Bog, s koliko skrbnostjo se opravljajo službe svetnim vladarjem! Vsega se o- giba, kar bi jih moglo le malo žaliti iz strahu, da se izgubi njihova naklonje¬ nost. S koliko brezskrbnostjo se pa služi Tebi! Ogibamo se vsega, kar je nevarno za Življenje telesa, nevarnosti pa, ki prete življenju duše, se ne bojimo. Molitev 0 Bog, kako nemarno sem Ti do sedaj služil! Od zdaj naprej Ti pa hočem slu¬ žiti z največjo skrbijivostjo. Bodi moj pomočnik in podpiraj me. 2. Brat v Kristusu, ako bi Bog postopal s teboj tako skopo, kakor ti postopaš z njim, kaj bi se bilo Že zgodilo s teboj? Ako bi ti dajal samo milosti, ki so komaj zadostne, ali bi se zveličal? Ti bi do¬ segel zveličanje, ali pa ne. V tem Živ¬ ljenju prihajajo namreč skušnjave tako silne, da je skoraj nemogoče jim ne pri¬ voliti brez izredne pomoči božje. Toda Bog pa. ne daje svoje izredne pomoči tistim, ki skopo z njim postopajo. “Kdor pičlo seje, bo pičlo Žel (1 Kor. 9:6).’’ Molitev Toda, o Bog, Ti z menoj nisi postopal skopo, četudi sem Ti bil tako nehva¬ ležen, da sem Ti toliko dobrot povra- Čeval z žalitvami. Mesto da bi me kaz¬ noval, si podvojil svoje milosti do mene. Ne, moj Bog, ne bom Ti več ne¬ hvaležen, kakor sem bil do sedaj. 3. Zveličanje ni Lahka naloga temveč težka, zelo težka. Mi nosimo s seboj uporno telo, ki tako hitro ugaja nasladam poČutkov, s katerimi moramo računati. Računati moramo z neštetimi sovražniki na svetu, v peklu in v nas samih, ki nas neprestano skušajo k slabemu. Res je, da nam milosti božje nikdar ne manjka. Toda ta milost zahteva, da se borimo da premagujemo skušnjave in da tem go- rečneje molimo, kolikor postaja nevar¬ nost večja. Molitev 0 Jezus, želim, da bi se nikdar veČ ne ločil od Tebe in bil oropan Tvoje milosti. Do sedaj sem Ti bil nehvale¬ žen in sem se tolikokrat obrnil od Te¬ be. Toda sedaj Te bom pa 1 jubil iz cele duše. Ničesar se ne bom tako bal, kot da bi nehal ljubiti Tebe, ki si moje edino upanje in zaupanje. 12 AVE MARIA (Nadaljevanje) V NEW YORKU AR ČEZ NOČ sem postal - Ameri- kanec. Bilo je dne 16. januarja, 1948, na praznik naših svetih misi¬ jonarjev, prvih frančiškanskih mučencev. Lep kos mojega misijonskega pota je bil za mano. Kar Čez noč sem postal - Amerikanec. Bilo je dne 16. januarja, 1948, na praz¬ nik naših svetih misijonarjev, prvih fran¬ čiškanskih mučencev. Lep kos mojega misijonskega je pota je bil za mano. Ker nisem vedel kam, sem iskal avto, ki bi me popeljal z letališča do naše frančiškanske rezidence. Saj ima sloven¬ ski komisarijat tudi v New Yorku svojo župnijo. Končno sem pomolil nekemu gos¬ podu v taksiju naslov: St. Cyril & Meth- odius Church, 62 St. Mark’s Plače, New York City. Takoj je bil pripravljen z glas¬ nim: “Ali right!” In Že sva brzela... Lepo se je ponoči peljati preko teh o- gromnih svetovnih mest. Vse razsvet¬ ljeno: celi bloki rdečih, zelenih in belih luči — prometnih znamenj za avtomobile. Saj vozila kar v tisočih švigajo po ulicah. In pred izložbo ene same trgovine gori na tisoče Žarnic. Eno samo noč porabi ulica Broadway toliko elektrike, kot v istem času vse mesto Rim... Moj voznik me je vprašal, Če sem ka¬ toliški duhovnik. Povedal sem mu, da potujem v misijone. In posledica? Ko sem na cilju hotel zvedeti ceno, ni hotel ničesar vzeti. “Katoliškega duhovnik a in poleg tega frančiškanskega misijon¬ arja iz starega kraja - peljem zastonj!” In to je bil prvi človek, s katerim sem govoril v novem svetu. Lep vtis, za ved¬ no! Komaj smo se ustavili pred našo rezi¬ denco, Še je kar skozi okno zavpil proti meni župni upravitelj, p. Marcel Marin¬ šek, o.f.m.: “Pifko, kaj?” “Da, da, z dušo in telesom!” sem za¬ klical. In že mi je pritekel naproti. Me je pri¬ čakoval. Zelo zanimiv in silno dober človek. Takoj sem Šel k počitku. Kot ubit sem spal do enajstih dopoldne. Kaj bi ne, saj sem bil pošteno truden. Nato s em prvič maševal na ameriških tleh. Po sveti maši pa k zajtrku! Ko bi bili navzoči! Za eno samo osebo je bila polna A VE MARIA 13 miza dobrot... Da, da, Amerika! In tako se mi je godilo vse dni tukaj. Kar sem ho¬ tel, sem dobil. Povem vam, da sem Šele na tej poti v misijone Čutil, kaj se pravi biti Frančiškov sin. Vse zapustiti: mater, očeta, brate, sestre... Zato pa dobiti že na tem svetu na tisoče bratov in sestra, mater in očetov, ki te sprejmejo iz lju¬ bezni in zate skrbe kot za lastnega sina ali brata... Nato sva s p. Marcelom sedla v avto in odŠofiral je po newyorških ulicah. Tu bi brez avtomobila sploh nikamor ne pri¬ šel. (???) Amerikanec še po vodo ne bi šel peš. (!) Vsak delavec ima za pot v tovarno svoj avto, (???) katerih sem vid¬ el pred sleherno tvornico cele vrste. Kot pri nas kolesa. Prišla sva v pristanišče, da počakava ostale misijonarje, s katerimi sem se lo¬ čil v Rimu. A prišla sva eno uro prepoz¬ no. Ladja je že stala ob pomolu, misi¬ jonarje pa sva zaman iskala. Šele drugi dan smo se našli. Ne morete si misliti naše veselje. V Rimu so mi na¬ deli ime “Pechvogel”, to se pravi, ne¬ srečen Človek, pa sem prišel pred njimi v Ameriko. In poleg tega sem se še ognil strašnim dnem, ki so jih doživeli. Takoj so me krstili za “Glueckvogla” in to ime mi je ostalo menda za večne Čase. ***** Da bo potopis popoln, pa si poglejmo še vožnjo ostalih, kakor jo je opisal p. JoŽef. “...Ob petih zvečer (dne 31. decembra) sva dospela s p. Valentinom v Neapelj. Komaj sva zapustila postajo, Že naju na¬ pade deset do dvanajst “faccie da bri- ganti’’ in se za Življenje in smrt stepo za najino prtljago. Pa smo se Že navadili, kako je s to stvarjo: najela sva kočijo in prišla z vsemi kovčegi ceneje do sa¬ mostana Santa Chiara, Študijske hiše frančiškanov za gimnazijske profesorje. Lepo sva bila sprejeta in postrežena. “0 polnoči pri izmenjavi leta pa ti je bilo streljanje in bobnenje, svetlikanje in Žarenje, kakor bi bilo vse mesto v og¬ nju. Saj mora vsaka družina streljati in prekositi sosede. Bilo je sijajno - tudi med mladimi redovnimi studiosi. Da, la bella Napoli..., Čeprav bi smel nad njim spregovoriti Salomonov stavek: ‘Črna sem, toda lepa...’ Morda bi rek Že zato držal, ker cvetka na gnoju vse lepše ras¬ te. Stranske ulice so polne nesnage, glav¬ ne pa zelo lepe in snažne. Zelo lepa pa je okolica. “To o Neaplju, v katerem pa se nisva dolgo mudila. Saj sva začela leto 1948. z vožnjo ‘ins Blaue...’ Dne 2. januarja sva si s p. Valentinom ogledala pristan¬ išče. Pa naše ladje še ni bilo... “Tretji januar — dan odhoda. Po odpra¬ vi prtljage je stala pred nama ladja ‘Ma¬ rine Perch’. Petrov Čolniček, mali vojni transportni parnik, ki so ga zgradili v v seriji leta 1943. Ves iz železa, tudi znotraj; nekako 100 metrov dolg, 25 ši¬ rok, 12,000 tonski... Torej: Škatljica s Kalternskega jezera. “Ob Štirih popoldne smo se vkrcali: pet mož, namreč midva Tirolca in trije italijanski patri, s katerimi smo se do¬ bili v Rimu na kuriji. Prav Čedni dečki... Druščino nam je delalo devet misijonar¬ jev Srca Jezusovega iz Verone, ki so do¬ ločeni za Mehiko. “Vseh potnikov nas je bilo nekako o- semsto. Skoraj vsi revni emigranti iz Južne Italije, nekaj Judov in en rabin, Ženske in otroci... Moštvo je amerikan- sko, služinčad pa Zamorci in Španci. Kuhinja amerikanska: torej same slad¬ kosti... “Ob pol šestih je bilo dano znamenje za odhod. Pol ure pozneje nas je zajela temna noč. Bili smo v božjih rokah... “Dne 4. januarja. - Od petih do sed¬ mih so se vrstile v prostoru na dnu ladje svete maše na šestih prenosnih oltarjih. Nato smo šli na krov. Zagledali smo Pa¬ lermo, kjer smo dobili nove potnike. Ob devetih je bila na krovu služba božja. Ob Štirih popoldne pa smo nadaljevali vožnjo. ‘Naše morje’ je bilo-mirno in 14 AVE MARIA ‘Marine Perch’ je lepo rezala valove v v tempu 19 milj na uro. “Spalnico smo imeli skupno. V naši so¬ bi ni bilo ledišč po sedem oseb, ampak 64 postelj v nadstropje! Na srečo sem bil spodaj. 0 kaki morski bolezni Še ni bilo govora. Počakaj malo!! “Dne 6. januarja. Razglašenje Gospod¬ ovo. — Pokazala se je Španska obala, nam na nebu pa zvezda, ki nam je kazala pot, kadar se je nagnil dan in nas je ob¬ dala noč. Zvečer smo misijonarji na krovu peli ‘A ve, maris stella’ (Zdrava, morska zvezda) in več pesmi iz našega domovin¬ skega kota: nemoteno, prosto in lepo, do¬ kler nam niso rekli, naj se poberemo v postelje. Isti dan ob devetih zvečer smo pasirali Gibraltar. “Zdaj pa so se začele vice, kajti oce¬ an je bil slabe volje. Petrov Čolniček se je zibal od prvega proti zadnjemu koncu in narobe. Moral je rezati valove in klju¬ bovati vetru. Morska bolezen in bruhanje na vseh straneh, kamor si pogledal. To jutro (7. januarja) nismo mogli maševati. Vsi smo bili v posteljah. Je pa bil to prav za prav edini dan ležanja obeh tirol¬ skih grČ, doČim so ostali trije ozdraveli šele, ko so začutili pod nogami trda tla - v New Yorku... “Dne 9. januarja zjutraj se nam je nud¬ il krasen pogled: Azori, portugalsko otoč¬ je v Atlantskem oceanu. Dežela gričkov, s travniki, gozdički in njivami, polna malih vasi z belimi hišicami... Kot bi bili v Pusti dolini. Ob desetih smo pristali v Punta del Gado (San Miguel). Prodajalci drobnarije so nas obdali z malimi Čolni. Po cenah vsi Judje, pa Čeprav po narod¬ nosti Portugalci. Okrog osemdeset pot¬ nikov smo dobili na ladjo in ob pol treh: V miru naprej! V miru? Kaj se! “Komaj je bil parnik iz pristanišča, je začel pošteno poskakovati. smo bili Še vajeni in smo Še plačali svoj davek morja... Zdaj so morali Še novi plačati nekaj od svoje juhe. 0, bili so zelo veli¬ kodušni in radodarni! “Dne 10., 11. in 12. januarja je Šlo v istem tempu dalje: od prvega proti zad¬ njemu koncu ladje in narobe (30 do 40 kotnih stopinj!). Kar nas je držalo misi¬ jonarje pokonci, je bila ‘vodka’, ki smo jo dobili od dobrih ljudi. Kdor na ladji to zdravilo s pridom uporablja, obdrži ravno¬ težje in se ne guglje; torej deluje ravno nasprotno kot na suhem! “Dne 13. januarja: Krasno vreme! Morje kot zrcalo , sonce prijetno toplo, ljudje pa veseli na krovu. Le veselite se, a to je mir pred viharjem! In tako je tudi bilo. Zvečer smo zopet na krovu zapeli pesem Morski Zvezdi za materino varstvo, nato pa se odpravili k počitku. “Dne 14. januaqa. ‘Dan jeze...’ Kako je Že navsezgodaj bobnelo v morskih glo¬ binah pod nami!... Prejšnji viharji s tem niso bili nič, dasi menda za ladjo bolj nevarni. Toda današnji dan je bil za pot¬ nike v resnici neljub in strašen. Parnik je skakal kot žrebe, a tokrat drugače kot prve dni: zdaj nič več od prvega konca proti zadnjemu, ampak z leve na desno in z desne na levo, od ure do ure moč¬ neje. Vendar smo ob petih zjutraj vseeno maševali. V trebuhovem dnu, kjer je ka¬ pela, smo guganje manj občutili. In ven¬ dar smo ga resno okušali. Sveče in kelihe smo morali ves Čas držati. P. Valentin je bil pri tihi molitvi, morje pa o kaki tiho¬ ti ni hotelo slišati. Razodelo se je z vso svojo močjo: sunek — tres....in mašni vrčki ter mašni kovčeg-oltar, vse je zgr¬ melo na tla. Kaj storiti? Dalje! Tišina je nastopila. Sanctus, sanctus, sanctus... Morje je obstalo pred svetostjo mogočne¬ ga Stvarnika. A pri njegovem prihodu na oltar je zopet veselo zavriskalo. Celo duhovnika smo morali drŠati. “Vihar je naraščal. Pri kosilu je bilo malo gostov. “Iti na krov je bilo strogo prepovedano. Vsa vrata so bila hermetično zaprta, le ona proti zadnjemu koncu parnika ne. Cd- Šel sem z nekim veronskim misijonarjem skrivaj k njim, da sem vsaj malo pokukal venkaj in pogledal, kako zgleda na od¬ prtem morju. Strašno! 0 horizontu nobene¬ ga sledu! Valovi pa so se dvigali do ve- A VE MARIA 15 likosti mogočnih hribov. Hribi in gore, padite na nas... Bog obvaruj! “Kar me je prestrašilo, je bilo to, da so častniki in mornarji tekali brezupno sem in tja ter pripravljali različne rešil¬ ne priprave... “ ‘Marine Perch’ je pospeševala svoj ples, se nagibala do skrajnih meja, ved¬ no hitreje in močneje. Voda je brizgala v divji jezi preko krova. “Gospod, reši nas, potapljamo se! Me, to je hudič, ki skuša! Zarotil se je, ker ve, da je na ladji četica misijonarjev... “Ti pa, o Bog, reši nas! Čeprav smo grešniki in Tvojega klica nismo vredni, usmili se vsaj nedolžnih otrok in teh je več kot deset pravičnih... “Da, na morju se v takih trenutkih učiš moliti. Pravilo: Kdor moliti ne zna, naj se na morje poda, velja tudi danes. “A strašnega dne še ni bilo konec. Na¬ stopil je večer. Nebo in morje sta nam grozila, Res grozila? Ne, tudi onadva sta slavila Boga Stvarnika. “Veter je drvel s sto kilometrov na uro. Našemu p. Valentinu je tako zagodel, da ga zlepa ne bo pozabil. Toda o tem poz¬ neje. “Vsi smo bili v spalnici in smo se z rokami in nogami krepko držali, sicer bi popadali z leŽiŠČ. Naenkrat pa ugasne luČ... Kaj je? Krik in vik, jok in stok, padanje in prekopicevanje - skratka: panika v pravem pomenu besede. Nato je zopet zasvetila luČ. In uresničilo se je medtem, kar pravi rek: NiČ ni tako skrito, da bi ne bilo oŠito. Vse, prav vse skriv¬ nosti so v ‘usodni minuti’ prišle na spre¬ gled: perilo in kovČegi izpod naših le- ŽiŠČ, nogavice in copate, klobuki, obrat- niki... In dalje: hruške in jabolka in ne vem kaj še vse... Celo naše skrivno zdra¬ vilo... “Ob pol enih ponoči pa isti maler... “Da, strah je bil velik in že smo videli v duhu največje ribe z odprtimi Žreli. Naj se potem smejemo? “Bilo pa je tako, da se izpolni, kakor Sveti nadangel Mihael, brani nas v boju, bodi nam v pomoč zoper zlobnost in za¬ lezovanje hudega duha... (29. sept.) je pisano: 'Gospod preizkuša svoje izvol¬ jene kakor zlato v ognju. Nepozabni dem 14. j anuarj a! “Zdaj pa zgodba o letečih lističih. Bilo je nekoč... In upam, da nikoli več! Na krovu smo bili p. Valentin, eden veron¬ skih misijonarjev in jaz. ‘Kakšne privi¬ legije pa imate?’ naju je vprašal. P. Va¬ lentin, uslužen kakor je, je takoj privle¬ kel iz Žepa denarnico ter mu pokazal list¬ ino. Tedaj pa - naenkrat strašni sunek brata vetra, ki je odprl tudi drugi predal¬ ček denarnice in — vsi dolarji so zleteli v božji svet po srečo! “Zdaj pa imaš privilegije! Hvala Bogu, krov je bil čisto moker, veter pa je denar pritisnil na tla. Nekaj dolarjev je ostalo okrog nas, nekaj jih je zletelo na spodnji krov, nekaj pa si je zaželelo ‘popotovati po globokem morju’. Kakšen obraz je na¬ pravil sveti Frančišek, ko je gledal z ne¬ bes, kako sta se njegova otroka kakor (Dalje na strani 23-) PRVI ko o! hodu / SV. OČE govori s tajnikom blagajne Zdr. držav, Jo4m»W. l»~„ v svoji privatni knjižnici. MRS. OLIVIA DIONNE (na sredi), mati svetovno znane Dionne petorice na poti v Lurd, Pariz in Rim v spremstvu dveh redovnic, ki so učiteljice peterih Dionne hčerk. 96-LETNA Litvanska Ženica (na desni) begunka prišla v Ameriko. MOST REV. JOSEPH BUSCH, škof škofije St i e obbapel 60-letnico svojega mož- ŠTIRINAJSTLETNA Ogrska deklica, Suzana Czerfay, je po dveh duhovnikih sprejeta v Ame¬ riko kot 20,000. begunska oseba, ki je iz Evrope sem prišla. rr BOSTC nastopi k lubom mogel ; V EGIPTU na kraju, kjer je sveta družina stano-| vala nekaj časa, so se vršile pobožnosti na Časti Fatimski Gospe, ki jo na sliki vidite. Velikii množici pridiga neki duhovnik. s » Iružina stano-| nosti na Časti vidite. Veliki i dr. držav, iižnici. PRVI ZASTOPNIK indijske vlade (na levi s krat¬ ko obleko) pri sv. očetu papežu ob svojem pri hodu v Vatikan. INDIJANCI starega plemena “Irokezi” v državi New York so obhajali spomin na mučeništvo jezuitskih mučencev pred 300 leti. Duhovnik na sliki je tudi Irokez in je pridigal v irokeškem je- IZ MILA so izklesane te podobice katoliških sester. Na levi je “Sestra predstojnica”, na desni pa ponižna in pohlevna podložnica. BOSTONSKI NADŠKOF, Richard J. Cushing, nastopil v igri “softball” z nekaterim dekliški klubom. Žogo je že dobro udaril, toda teči mogel zadosti hitro in je bil “out”. 18 AVE MARIA Tjesnica. - Znano je, ka- IX ko radi sovražniki ka¬ toliške Cerkve blatijo Cer¬ kev, posebno še duhovnike in Škofe. Ce le morejo, predstavljajo Cerkev v na¬ pačni luči, tako da se sve¬ tu zdi kot sovražnica svo¬ bode, sovražnica napredka in tako dalje. En dober zgled tega ima¬ mo v nedavnem sporu med kardinalom Spellmanom in Mrs. Roosevelt glede vlad¬ ne pomoti ameriškim šo¬ lam. Nekaj časa namreč Še mi katoličani skoraj nismo vedeli, kaj prav za prav je hotel kardinal Spellman povedati, kaj je hotel pod¬ pirati in kaj ne v tej zade¬ vi. To pa zaradi tega, ker v ameriških Časopisih in revijah ni bilo objavljeno celotno kardinalovo pismo, ampak samo nekateri stavki iz njegovega pisma, poseb¬ no taki, po katerih se je njegovo mnenje videlo v slabi luči. Cele resnice pa nismo vedeli, Če nismo kje brali celega njegovega pis¬ ma. Tako je neka nekatoliŠka Ženska v Chicagi prišla do cele resnice, ko je slučaj¬ no mogla brati celotno kar¬ dinalovo pismo v katoliš¬ kem tedniku ‘Denver Re¬ gister’. Pisala je uredniku tega Časopisa rekoč, da je na milijone ljudi bilo za¬ peljanih v tej stvari, ker so mislili, da je kardinal Spellma n na surov in podel način napadel ameriško žensko samo zato, ker si je upala izraziti nasprotno mnenje. In tega je bilo kri- P. Martin, o.Lm, vo ameriško sekularno ča¬ sopisje, ki je hotelo kardi¬ nala predstaviti ameriške¬ mu ljudstvu v tej luči. Nasprotno pa je ženska iz kardinalovega pisma spoznala, da je bil ukor te¬ ga cerkvenega kneza lju¬ bezniv in prijazen, Kris¬ tusa samega vreden. In ker je po katoliškem Časopisju prišla do resnice, je spre¬ menila vse svoje mnenje o katoliški Cerkvi, ter se je z vso svojo družino dala podučiti v katoliški veri. Človek se vendar naveli¬ ča laži in sovraštva in za¬ grizenosti. Nima miru, do¬ kler ne pride do resnice. Ali katoličan, ali komu¬ nist. - Katoliška Cerkev že dolgo, dolgo uči, da ka¬ toličan ne more biti oben¬ em tudi komunist. To je tolikokrat že ponavljala v preteklih desetletjih, da je moral o tem vedeti vsak katoličan, ki se količkaj zanima za Cerkev in za svojo vero. Vzrok tega je seveda to, da je komunizem brezbožni sistem, ki Boga sovraži in zraven tudi uti, da Človek nima neumrjoče duše in da ni nobenega večnega živ¬ ljenja. Za komunizem prav za prav ni Boga, ni ničesar duhovnega ali nadnaravne¬ ga. Komunizem je popolno¬ ma materialističen sistem. Potemtakem je jasno, za¬ kaj ne more biti katoličan komunist. Pa je bilo vendar potreb¬ no, da je sv. oče papež Pij XII. strogo nastopil zo¬ per one katoličane, ki so se oklenili komunizma in so hoteli trditi, da katoli¬ čan sme biti tudi komunist. In komunisti sami so tudi na nekaterih krajih organi¬ zirali tako zvane “katoli¬ ške” komuniste in so pod¬ pirali tako zvano “katoli¬ ško” akcijo. Da bi ne bilo več zmede med dobrimi katoličani, po¬ sebno v komunističnih de¬ želah, ki so jih komunisti zapeljavali, in da bi tudi komunistom samim prizadel smrtni udarec, je sv. oče julija meseca izdal zdaj vsem dobro znan dekret, po katerem je iz Cerkve izob¬ čil vse katoličane, ki se oklenejo komunizma, po¬ sebno Če ga propagirajo, razširjajo in zdržujejo. To izobčenje zadene katoliča¬ na tisti hip, ko se oklene komunizma, in ni treba, da bi Cerkev posebej izrekla izobčenje. Ce se pa tak ka¬ toličan skesa in Želi biti zopet sprejet v Cerkev, mo¬ re dobiti odvezo v tem slu¬ čaju le od sv. stolice sa¬ me, razen če sv. oče da Škofom poseben privilegij, da smejo tudi oni dati od¬ vezo. AV E MARIA 19 Sv. oče je v svojem dek¬ retu tudi izjavil, da ni do¬ voljeno izdajati, prebirati, ali razširjati knjige, časo¬ pise, revije, ali listke, v katerih se podpira komu¬ nizem, tudi ni dovoljeno zanje pisati. To pa seveda ni niČ novega in je prišlo od sv. očeta le kot opomin, kajti vse to je že po cer¬ kvenih postavah prepove¬ dano. Razume se seveda, da ne smejo prejemati svete zakramente taki, ki se ko¬ munistom pridružijo ali ki razširjajo, prebirajo ali izdajajo komunistične knji¬ ge, Časopise itd. To je tudi sv., oče povdaril v svojem odloku. Vprašanje je, če so tudi oni iz Cerkve izobčeni, ki so bili prisiljeni pristopiti h komunistom, recimo pri¬ siljeni pod smrtno kaznijo. Takih slučajev je lahko vse polno v komunističnih deželah. Cerkveni učenjaki trdijo, da taki niso izobče¬ ni, ker niso se svobodno in prostovoljno oklenili ko¬ munizma. Taki pa, ki se pridružijo komunistom iz denarnih ozirov, ker namreč v goto¬ vih slučajih dobijo denarno podporo od komunistične stranke, tudi niso izobčeni iz Cerkve, ker ne izpove¬ dujejo komunizma samega. Vendar morajo biti opom¬ njeni, da kot Člani komu¬ nistične stranke pomagajo brezbožnemu komunizmu napredovati. Ce pa nočejo pretrgati zveze s komunis¬ ti, jim ni dovoljeno preje¬ mati sv. zakramente. V sveto deželo. - Za sveto leto bodo šli dve skupini ameriških romarjev v sveto deželo. Prva sku¬ pina bo prišla v Betlehem za letošnji božič; sveto leto bo namreč otvorjeno na božičen predvečer. Dru¬ ga skupina pride v Jeruza¬ lem za prihodnji veliki te¬ den in se bo udeležila pro¬ cesije iz Betanije v Jeru¬ zalem na cvetno nedeljo. Romarji bodo ostali v sveti deželi deset dni in bodo obiskali vse svete kraje, ki jih je Gospod s svojo človeško navzočnostjo po¬ svetil. Domovgrede bodo Šli po poti, ki jo je hodil sv. Pavel med svojim misi¬ jonskim potovanjem v Rim. V večnem mestu bodo imeli posebno avdijenco pri sv. očetu in bodo napravili obiske, po katerih se dobi¬ jo odpustki za sveto leto. Zadnje tako romanje ame¬ riških katoličanov je bilo v letu 1939. Mučenica za Čistost. — Katoliški svet zdai že dob¬ ro ve za muČenistvo bla¬ žene Marije Goretti, ki je bila leta 1902. umorjena, ker ni hotela grešiti zoper sveto Čistost. Papež Pij XII. jo je k blaženim pri- Štel v letu 1947. Leta 1927. pa je v Afriki bila umorjena zamorska de¬ klica, po imenu Angelina Lyaka, ker tudi ona se ni hotela vdati v nečisti greh. Stara je bila 14 ali 16 let. Angelina je bila sprejeta v katoliško Cerkev in krš¬ čena v letu 1925. v Britan¬ ski vzhodni Afriki po nek¬ em angleškem misijonarju. Dve leti pozneje je neki oženjen mož jo začel na¬ govarjati, naj z njim greši. Hotel jo je imeti za svojo ‘drugo’ ženo in ji je s smrt¬ jo grozil, Če se mu ustav¬ lja. Angelina pa ni hotela ničesar o takem grehu sli¬ šati. Saj je sveto živela, bila zelo pobožna in vsak dan prejemala sveto obhaj¬ ilo. In oČe misijonar ji je dajal poguma in jo prigo¬ varjal, da naj vztraja v Čednosti. Na njegovo po¬ budo je domačo vas za en čas zapustila. Prišla je nazaj, ko je slišala, da je bil njen skušnjavec v ječo zaprt zaradi tatvine. Toda kmalu je bil moč iz ječe izpuščen in je na¬ novo zadel deklici nagaj¬ ati. Cna pa mu je dejala, da bi rajŠe umrla, kot da bi Gospoda žalila. Mož jo je potem z nožem napadel in jo hudo ranil. Njena mati jo je slišala klicati na po¬ moč, toda prepozno je pri¬ šla. Deklica je Živela še skoraj dva meseca, potem pa je končno zaspala v Go¬ spodu dne 6. maja, 1929. Po priprošnji Angeline so tamkajšnji kristjani že ve¬ liko milosti zadobili, tudi Čudeži so se zgodili. Tako n. pr. je bil neki Človek Čudežno ozdravljen gobave bolezni. Francoski pisatelj, Louis Beuillot, je zapisal o Cer¬ kvi takole: “Odpad jo čisti, muČeništvo pomlaja, pregan- stvo in revščina plodi, voj¬ na ji prinaša svobodo.” 20 AVE MARIA S križem ijn sidrom ZGODBA FRIDERIKA BARAGE OB GORNJEM JEZERU □ Spisal James K. Jamison □ Prestavil p. Bernard, o.f.m. OSEMINDVAJSETO POGLAVJE AKA OGROMNA KATASTROFA kot je bila ameriška državljanska voj¬ na, je pač morala pretresti tudi najbolj oddaljene kote Amerike. Segla je tudi do Gornjega jezera in napravila ve¬ like spremembe v gospodarskem in dru¬ žabnem Življenju ondotnega ljudstva. Škof Baraga je čutil, da mu nastajajo iz teh okolnosti nove skrbi in nove dolž¬ nosti. Ko so se začele sovražnosti med drža¬ vami, je bilo marquettsko železno okrož¬ je komaj nekoliko razvito za izrabljanje rude. Bakreno okrožje je bilo Že sredi velikega napredka in razmere tam so bile priliČno ustaljene, vendar je bil vse to Šele začetek, Če pomislimo na poznejši vsestranski razvoj. Ko se je vojna za¬ čela zares, sta jo omenjeni okrožji ugod¬ no občutili, zakaj cene rude so Čez noč poskočile. Saj vsaka vojna kliče po Že¬ lezu in bakru. Pri bakru so se dvignile od 15 na 50 in 60 centov za funt. Toda prvotno veselje se je moralo u- m akni ti duševni potrtosti, ki je bila tol¬ iko večja, kolikor večje je bilo poprej veselje. Krediti so doživeli občutno raz- rvanost in denarja ni bilo zlepa dobiti. Celo najbolje stoječi rudniki so prišli v hude zadrege. Celokupno izrabljanje rudnikov je zašlo v veliko nevarnost. Rudniška podjetja so si pomagala s tem, da so začela izdajati svoj lastni denar. Položaj je bil rešen, vsaj za enkrat, ško¬ de ni imel nihče, pozneje je pa vlada klicala rudniške kompanije na odgovor in stvar ni minila brez težav. Bolj nerodno kot denarno vprašanje je bilo pomanjkanje rudarjev. Prostovoljno priglašanje v vojsko, ki ga je prinesel začetek vojne, je vzelo mnogo delavcev. Se hujše je bilo, ko so pozneje razglasili obvezen nabor. Vsi amerijflci državljani so morali na nabor in visok odstotek je bil potrjen. Za kopanje rude so ostali po večini tujci, ki jim je bilo malo mar, katera stranka utegne zmagati. Ce so pa s kom držali, je bil to večinoma ameriški A VE MARIA 21 jug. Drugače so se drhali svojega, se družili le s sorojaki, govorili le svoj je¬ zik, ameriške zadeve so jim bile deveta briga. Zvesto so pa gojili tudi medseboj¬ ne prepire in sovraštva, ki so jih bili prinesli s seboj iz Evrope. To je le pre¬ pogosto vzplamtelo v javne in krvave izgrede, ki so držali v strahu razne na¬ selbine po cele dni, pa tudi po več dni zaporedoma. Več let pozneje je eden vodilnih mož takratne rudarske industrije dal zapisati: “Zima v letih 1861-62 nam je prinesla silnih preizkušenj. Pomoči od drugod se ni dalo dobiti. Pred nami je bila dolga in krvava vojna, gospodarstvo vse raz- rvano. Misleči ljudje med nami so bili polni dvomov in raznih bojazni. Barabe so Črpale pogum iz neurejenih razmer, zakaj javni 'čuvarji postavnih uredb so bili brez moči. Ko je zamrznilo jezero in je prenehala plovba, je nastalo veliko vprašanje, kako si nabavljati zaloge hra¬ ne in drugih potrebščin. Kmalu je pri¬ manjkovalo vsega - razen žganja! In vendar bi bilo ravno temu najprej treba ustaviti dovoz. Žganje je napravilo ne¬ dopovedljivo mnogo zla — pretepov, po¬ bojev, pohabljenj. VeČ sodov Žganja so spravili v naše kraje kot zabojev moke.” Končno pa še to — in prav to je škofu Baragu prineslo najvecje skrbi — po vseh rudarskih okrožjih se je raznesel glas o nameravanih vstajah Indijancev. Na¬ stal je vsesplošen strah. Divje govorice so se Širile od vasi do vasi, tako da končno ljudje niso veČ znali ločiti res¬ nice od gole govorice. Pravili so , da Žuga na severni del michiganskega pol¬ otoka resen napad iz Kanade, in da bodo Indijanci v tej ofenzivi odločilni. Res so že začeli graditi obrambne posto¬ janke proti tem namišljenim navalom. V oddaljenejših naselbinah so na vrat na nos že zgradili nekaj strelnic v sta¬ rem ameriškem slogu. Vstala je vera, da pride do vojne z 'Anglijo, in ravno kraji ob Gornjem jezeru naj bi bili prvi prizadeti. Strah je bil velik vsepovsod. Škof Baraga je videl in vedel. Nepre- "...misijonar je oblal mehko smreko- vino, da napravi iz nje oltar za kapel¬ ico...” stano mu je bilo v mislih napeto razmer¬ je med belimi in rdečimi. Naj se nekaj sproži na eni strani ali drugi, kdo naj presodi, kakšne bodo posledice? Ves zaskrbljen in z očmi Široko odprtimi je neprestano tekal okoli Indijancev. Po¬ izvedoval je, kaj je na govoricah, da so sovražnikovi ogleduhi že pomešani med Indijanci. V takih razmerah je bilo tudi odpovedano vsakoletno izplačevanje v denarju in to je naložilo na žerjavico novega netiva. Indijancem je začelo vse¬ ga primanjkovati, beli so jih sumničili vsega najhujšega, Življenje zanje je po¬ stalo neznosno. Baraga je imel že v mirnih Časih od sile težav, kaj bi jih ne imel v takih okolnostih! Večina njegovih Župljanov v rudarskih vaseh so bili tujci. V vsej Škofiji je vladalo občutno pomanjkanje 22 AVE MARIA duhovnikov. Strah pred Indijanci je bil na vso moč resen in vsak hip se je bilo bati izbruha. In vse to je viselo nad vso Baragovo Škofijo, tisoč milj dolgo, Sest mesecev na leto pod ledom stokajočo. V teh mesecih bridkih preizkušenj je Baraga vendar našel nekaj oddiha. Sel je na Sladkorni otok. Bilo je v oktobru in vreme se je drsalo nenavadno lepo. Škof je stanoval z Indijanci v istih koli¬ bah in jim pomagal graditi majhno cer¬ kvico. prinesel patentirane zamisli kake samo- pasne civilizacije. Nasprotno, preiskoval je indijanska srca in gradil na dobra tla, ki jih je tam našel. Bavno je že, odkar je zasejal prvo seme Besnice v to rodo¬ vitno grudo. Vsa ta leta je skrbno pazil na setev in ji prilival. Zdaj je gledal njeno veselo rast. Čutil se je srečnega. ■ e ♦- ZlatomaŠnik, čestitamo! Tisti oktober na Sladkornem otoku! Starodavni pragozd je bil kakor pogansko svetišče, ki se pa ne brani drobcene kr¬ ščanske kapele v svojem najglobljem osrčju. Ozračje je bilo mirno in ogromni javorji so nalahno spuščali svoje škrlat¬ ne, rjave in zlate liste na kozo, ki je na njej misijonar oblal mehko smrekovino da napravi iz nje oltar za kapelo. Jesen¬ sko sonce je prijazno obsevalo in ogre¬ valo mesto, kjer je rasla cerkvica. Škof je komaj pazil na Indijance, svoje gost¬ itelje, ki so prihajali in odhajali mimo njega, včasih popolnoma brez besede, včasih skoraj šepetaje govoreči. Tu je torej našel nekako zavetišče pred vsemi bridkostmi, ki so mu bile za petami. Bo¬ ke, ki so se mu tako rade tresle, so bile zdaj trdne in mirne. Prav lahko je ob¬ likoval z njimi izbrani les - po zgledu svojega velikega Učenika. Človek bi si skoraj Želel, da bi bilo Baragovemu Življenju usojeno v tem mir¬ nem kotičku napraviti konec. Surove in umazane in hrupne naselbine belih so bile daleč. Plemenski prepiri s svojimi izbruhi nebrzdanih strasti so se zdeli kot nekaj v pripovedkah popisanega. Žvenket orožja v civilni vojni ni mogel doseči tega mirnega kraja. Bilo je kakor tiste Čase ob vsej obali Gornjega jezera, ko je Baragova noga prvič stopila na ta tla. Na Sladkornem otoku so bili Indijan¬ ci še polni svojega naravnega in prvot¬ nega dostojanstva, ki so si ga le malo- 1 ' kje Še obdržali. Trije rodovi rdečekož- cev so poznali Barago, tega blagega čr- nosuknjarja, in mu zaupali. Ni jim bil REV. FRANCIS S. MAŽIR Ob srebrnem jubileju Fathra Mažirja leta 1924. je Father Kazimir v Ave Mariji izrazil Željo, "da bi se njegov srebrni venec spremenil v zlati in bi mogel obhajati v zdravju tudi še svoj zlati jubilej." To se je uresničilo, kajti Father MaŽir je 17. avgusta daroval svojo zlato mašo v cerkvi presv. Srca v mestu Sigel, III. Pričujoča sta bila pri slovesnosti zlate maše prevzv. g. škof Gregor Rožman in novi škof škofije Springfield, III., Most Rev. William A. 0*Connor. Father MaŽir je bil rojen pri sv. Ani v Sloven¬ skih goricah na Štajerskem. V duhovnika je bil posvečen v Celovcu I. 1899. Deloval je 10 let v nadškofiji St. Paul, Minn., 12 let na slovenski Župniji sv. Barbare v Springfieldu, III., in zad¬ njih 22 let v Sigel, lil. AVE MARIA 23 V objem misijonov (Nadaljevanje od strani 15.) neumna podila za dolarji kot hudič za dušami!... Pa ne gre drugače. Kam boš prišel misijonar brez denarja? In tebi nič meni nič, tudi ne boš prepustil darove dobrotnikov neusmiljenemu vetru. “Ko smo vse pobrali in računali, nam je manjkalo - 51 dolarjev. P. prokuratorja Gandolfa bi gotovo zadela kap. P. Valen¬ tin pa je obdržal mirno kri in raje zmolil kratko molitvico k sv. Antonu. Pa je po¬ magalo! K nam pride fant in pove, da je videl potnika, kako je spravil dolarski bankovec v žep. Pokazal ga je: oni z rja¬ vo kapo, neki Portugalec. P. Valentin je šel takoj k njemu ter ga poklical na stran. “ ‘lo non capire! — Ne razumem!’ “Pa so drugi povedali, da dobro govori i talij ansko. “ ‘Mož ima v žepu mojih petdeset do¬ larjev. Imam dokaze! Prosim, denar...!’ se je razvnel p. Valentin. Kaj je kazalo tatiŠku drugega, saj bi ga sicer preiskali: segel je v žep in nam vrnil mokri bank¬ ovec. Tako se je sveti Anton pokazal za dobrega patrona naše frančiškanske misi¬ jonske zveze. — To je zgodba o lističih in naših privilegijih. “Dne 15. januarja. Sveta maša v čast Morski Zvezdi v zahvalo in svetemu An¬ tonu za pomoč. Morje je bilo mirnejše. Vreme pa ledeno-mrzlo. Bližali smo se kontinentu. “Dne 16. januarja smo zagledali ame¬ riško obalo. Nebotičniki so nas že po¬ zdravljali. Ob devetih zjutraj je bilo ko¬ nec naše vožnje, ob dvanajstih pa smo bili že pri kosilu na trdnih tleh. Zbogom, ‘Marine Perch’! In vendar se ti moramo zahvaliti za tvojo hrabrost. Marsikateri parnik si posekala; eden teh se je po¬ topil (moštvo rešeno!) v naši bližini in si sprejela več kot dvajset njegovih SOS znakov. Pa si imela s svojimi SOS dovolj opravka in si nas končno le srečno pri¬ peljala na cilj... “Zdaj smo bili na suhem. V pristan¬ išču nas je čakal znani bavarski brat Benti, ki je Že trideset let v Ameriki in kateremu sva z ladje poslala brzojav. Z njegovo pomočjo je bila naša prtljaga carine prosta. “Morete si predstavljati naše veselje, ko smo se sešli s p. Rudolfom, izgub¬ ljenim v Rimu. Triperesna deteljica mora ostati cela! Trije Modri morajo doseči cilj, pa čeprav se za del poti ločijo.’’ ***** Tako je tirolski pater Jožef opisal po¬ tovanje na ladji. Zdaj razumete, da sem imel srečo, ko sem zamudil parnik in ostal v Rimu. — Pa naj nadaljujem z našim potovanjem. V New Yorku smo ostali tri dni. Oba tirolska sobrata sta prišla k meni v rezi¬ denco sv. Cirila in Metoda, da si skupaj ogledamo mesto in skupaj nadaljujemo pot, doČim so vsi trije italijanski patri odšli k sorodnikom ter se bomo zopet dobili v San Franciscu. Čas je minil kot bi mignil. P. Marcel nam je stregel kot na novi masi. In vse dni nas je vozil po velemestu nebotič¬ nikov, da smo si ga ogledali. Dne 18. januarja pa nas je obiskal p. dr. Jožef Marija grof Meraviglia, Šang- hajski generalni frančiškanski prokura¬ tor za vso Kitajsko. Prihitel je iz Wash- ingtona, kjer se zaradi finančnih zadev misijonov že delj Časa mudi. Izredno zanimiv človek, vedno vesel, izredno po¬ božen in ponižen - Živ svetnik. Srečanja s tem Človekom ne bom nikoli pozabil. Koliko nam je pripovedoval! Je član bo- cenške frančiškanske provincije, kakor ostala somisijonarja. V red je stopil že kot eden najboljših bocenŠkih advokatov in mu oče do smrti ni odpustil, da bo za¬ radi njega izumrla znana tirolska plemiš¬ ka rodovina. Nato je odšel v prefekturo Jungčov, pa zaradi slabega zdravja ni mogel zdržati. Po okrevanju v domovini se je vrnil na Kitajsko, na generalno prokuro v Šanghaj, kjer je kmalu postal 24 AVE MARIA vice-prokurator. Talent kot je, je kmalu tako obvladal kitajski jezik, da se je mogel vpisati na univerzo in — poleg svojega dela na prokuri — Študirati ki¬ tajsko pravo, iz katerega je leta 1945. kot prvi Evropejcev tudi doktoriral. Leta 1946. je bil imenovan za prvega prokura- torja, predsednika sinodalne komisije in voditelja pravosodno-znanstvenega od¬ delka kitajske Cerkve. Zares, zanimiv 'človek! S p. Jožefom Marijo smo obiskali new- yorŠko stolnico — St. Patrick’s Cathe- dral, kjer stoluje eden najbolj znanih kardinalov, dobrotnik vojnih žrtev in misijonov, kardinal Spellman. Pa koliko ljudi je vedno v cerkvi! Tu, kakor v naši frančiškanski, sem vsak Čas videl može in fante zatopljene v molitev rožnega venca ali križevega pota. Tudi spovedi je mnogo. P. JoŽef Marija je pravil, da je v New Yorku od dvanajstih pa do treh sedel v spovednici. Pa niso prišle samo pobožne duše, ampak tudi izgubljene ov¬ čice, ki že dvajset let niso klečale pred duhovnikom. Milost božja deluje čudo¬ vito ! Nato nas je p. prokurator popeljal v Rockefeller Center, v tako imenovani zimski park. Sredi mesta v senci nebo¬ tičnikov, pa čudovito lep zimski vrt ter polno ledišč z vnetimi drsalci. Potem pa smo se povzpeli na naj višjo hišo sve¬ ta (Empire State Building), ki ima 1048 čevljev in nič manj kot 102 nadstropij. Kakšna višina! Peš bi težko prišel tako visoko. Iz razglednega stolpa pa krasen razgled po vsem velemestu nebotičnikov, med katerimi bi naš ljubljanski kar iz¬ ginil... V oseminpetdesetem nadstropju ima svoje prostore ameriška “Caritas” (Na¬ tional Catholic ttelfare Conference). Pi¬ sarniški prostori so dobili nekoč neza¬ beljeni obisk, ki je terjal med številnimi tipkaricami nad trideset smrtnih in težko ranjenih Žrtev: prav v to nadstropje se // je namreč zaletelo letalo in vse dobro¬ delne pisarne strašno razdejalo, dočim druga nadstropja Še vedela niso, kaj se je zgodilo... Kaj takega je mogoče le v Ameriki. Ene 19. januarja popoldne smo se vsi trije misijonarji poslovili od New Yorka, od p. prokuratorja in dobrega gostitelja p. Marcela. Odpeljali smo se s trans- kontinentalnim ekspresom proti Chicagu. Pod reko Hudson smo odbrzeli iz mesta nebotičnikov, pa s tako naglico, da se s tem pač noben evropejski ekspresne da primerjati. Obenem pa je tekel vagon tako mirno, da skoraj nisi vedel, da si na poti. Iz newyorške države preko države Pennsylvania, Ohio, Indiana v državo Illinois! V torek zjutraj ob osmih prišli na cilj. Mislili smo, da bo nas kdo pri¬ čakoval, saj je p. Marcel brzojavil v Le- mont. Toda pozabil je sporočiti postajo, katerih ima Chicago ne vem koliko. Tako je vrhovni predstojnik slovenskega komi- sarij ata, preč. p. Benedikt Hoge, o.f.m., Čakal nas na drugi postaji. No, mi smo se odpeljali v slovensko rezidenco sv. Štefana, kjer je bilo zopet veselo sni¬ denje s slovenskimi sobrati. Takoj so telefonirali na postajo p. komisarju, da nas Čaka zaman. In v nekaj minutah je bil z avtom pri nas. Kako nas je pater Benedikt sprejel, je težko opisati. In tako je bilo vse dni, ki smo jih preživeli tukaj. Tudi tirolska misijonarja se nista mogla načuditi slo¬ venski gostoljubnosti. Nato nas je p. komisar povabil v avto in že smo se odpeljali na... AMERIŠKE BREZJE. NiČ ne daje Človeškemu srcu tolike moči zoper hudičeve skušnjave, zoper slabe zglede ljudi in zoper vabe in za¬ peljive nečimrnosti sveta kakor Kruh Življenja. - Sv. Hijeronim. A VE MARIA 25 G otovo morate bra¬ ti Father Hugonov dopis z naslovom “Spomini, hitite nazaj’’, ki ga je spisal za srebrni jubilej slovenskih frančiš¬ kanov v Lemontu. Najde se na strani 6. te številke. Spisal ga je v mestu Grot- taferata, kamor je iz Rima šel na počitnice med polet¬ nim Časom. V tem Članku Father Hu¬ go ogreje svoje spomine iz starih Časov, ko je pred 25 leti kot komisar ali vr¬ hovni predstojnik sloven¬ skih frančiškanov v Ame¬ riki kupil to farmo, na ka¬ teri smo sezidali svoj dom pod varstvom brezjanske Marije Pomagaj. ** * Naj tukaj podamo po vrsti poglavitne dogodke, ki smo jih doživeli tukaj v sloven¬ skem Lemontu v preteklih 25 letih. 1923 - v ponedeljek po prazniku Brezmadežne, dne 10. decembra, je tedanji komisar, preč. p. Hugo Bren, o.f.m., sklenil kupno pogodbo za to lemontsko farmo 138 akrov z lastnico, neko Mrs. Barnes. 1924 - maja meseca, ko je farmo Mrs. Barnes za¬ pustila, so se slovenski frančiškani naselili tukaj z namenom ustanoviti ko¬ legij, novicijat in semen¬ išče. 1924 - septembra mese¬ ca, na “Labor Day’’, je bil slovesen blagoslov in po¬ laganje vogelnega kamna za prvi, začasni samostan s kapelico Marije Pomagaj doli pri cesti. 1925 - dne 24. maja je bilo slovesno ustoličenje Marije Pomagaj na stran¬ skem oltarju v stari cer¬ kvici. Podobo Marije Po¬ magaj je po naročilu patra Hugona naslikal p. Blaž Farčnik, o.f.m., in v Ame¬ riko jo je s seboj prinesel Father John Ferlin, o.f.m. 1925 - dne 14. junija slovesen blagoslov in otvo¬ ritev starega samostana. 1926 - na kresno nedel¬ jo, dne 27. junija, je kne- zoŠkof dr. Anton Bonaven¬ tura Jeglič slovesno kro¬ nal milostno podobo brez- 26 A VE MARIA janske Marije Pomagaj na ameriških Brezjah. 1929 — dni 6., 7. in 8. ju¬ lija, vseslovenski katoliški shod tukaj v Lemontu. 1933 — dne 4. septembra, na '‘Labor Day”, je bila slovesna blagoslovitev na¬ še lurŠke grote, pri kateri se daruje sv. maša ob več¬ jih romarskih dnevih. 1939 - dne 30. maja, na “Decoration Day”, sloves¬ na blagoslovitev vogelnega kamna sedanjega novega semenišča in samostana na hribu. 1940 - dne 14. julija je Čikaški nadškof Samuel A. Stritch slovesno blagoslo¬ vil novi samostan s kapel¬ ico Marije Pomagaj. Slo¬ vesno sveto mašo je daro¬ val lemontski komisar, p. Benedict Hoge, o.f.m. 1946 — koncem septembra se je začelo delo na Bara¬ gov romarski dom, ki stoji na srednjem gričku, med samostanom in groto. 1949 — dne 4. septembra, proslava v spomin na sre¬ brni jubilej slovenskih frančiškanov v Lemontu, v navzočnosti ljubljanskega Škofa dr. Gregorija Rož¬ mana. ♦♦♦ Za proslavo našega sre¬ brnega jubileja na dan me¬ denega piknika bo pri groti slovesna pontifikalna sveta maša, ki jo bo daroval prevzv. g. Škof Rožman ob ehajsti uri zjutraj. Med ma¬ šo bo gospod Škof tudi pri¬ digal. Ob pol enajstih zjutraj se To je novi kip Škofa Fride¬ rika Baraga, ki stoji sredi Baragovega Parka zraven grote. Letos Še ne bo blago¬ slovljen, ker park še ni ure¬ jen. bo začela procesija pomi¬ kati izpred samostana proti groti. Med procesijo bo pet¬ je Marijinih litanij. Blagoslov z Najsvetej- Šim bo zvečer pri groti. Najprej bo procesija z go¬ rečimi svečkami, ki se bo pred samostanom začela približno ob 7:30 P.M. Med procesijo bo petje Mariji¬ nih litanij, ki se bodo kon¬ čale pri groti. In tam bo nato sledil blagoslov z Najsvetejšim. ♦♦♦ Tudi Father John s svo¬ jimi čebelami obhaja letos srebrni jubilej - namreč 25-letnico svojega Čebe¬ larjenja tukaj v Lemontu. Ko je prišel Father John v Ameriko septembra mese¬ ca leta 1924., je prinesel s seboj dve krajlici-čebe- lici, ki jih je kupil od sve¬ tovno znanega Čebelarja Jana Strgarja. Tukaj mu je Father Kazimir kupil dva panja ameriških Čebel brez kraljic, katerim je Father John dodal svoji dve kranj¬ ski kraljici. To je bil za¬ četek njegovega čebelar¬ jenja v Lemontu. Zato vas Father John še prav posebno vabi sem v Lemont za letošnji medeni piknik. Mimogrede lahko še omenimo, da bo 2. septem¬ bra dosegel on 79. leto sta¬ rosti. *»♦ Uradno lahko zdaj ozna¬ nimo onim, ki tega še ne vedo, da je bila streha na romarskem domu dokončana dne 2. avgusta. Zdaj lahko delamo znotraj v vsakem vremenu in se lahko kar smejemo dežju in vetru in vročemu soncu, ki je tako neusmiljeno pripekalo na nas med poletjem. Elektrika pa je bila na¬ peljana v romarski dom na 30. julija. Mehko vodo pa je dom dobival od samo¬ stana že par dni poprej. Začetka julija je v Ame¬ riko prišel slovenski fran- Čiškan-begunec, p. Beno Korbič, star 35 let. Poprej je bil nekaj let v Nemčiji, kjer je požrtvovalno delo¬ val med slovenskimi begun¬ ci. V Lemontu Father Beno doslej še ni bil. Ob tem AVE MARIA 27 času je nastavljen pri sv. Tereziji v Johnstownu, Pa. *** Father Pelagij, ki je ju¬ nija meseca v Ameriko pri¬ šel, je po nekaj tednih v Lemontu odšel k sv. Ste¬ fanu v Chicagi, kamor ga je sveta pokorščina posla¬ la. Father Klavdij, ki je bil doslej pri sv. Stefanu, pa je zdaj nastavljen v Johns- townu. Iz Johnstovvna pa je v Lemont prišel Father Pij. Vsako leto je nekaj tak¬ ih, ki ne razumejo, zakaj so dobili med od nas. Naj- poprej moramo ponoviti, da pošljemo dve majhni kangljici medu vsakemu, ki razproda tikete za mede¬ ni piknik in to v zahvalo za to dobro delo. Medu je v teh kangljicah samo tol¬ iko, da lahko pokusite le- montski med. Nekateri pa boste do¬ bili več medu in to bo zna¬ menje, da ste imeli srečo pri reflanju na dan meden¬ ega piknika, to se pravi, da je bila vaša številka dvignjena pri reflanju. Sto Številk bo dvignjenih pri tem reflanju in imena onih sto oseb, ki bodo drsale srečne Številke, bodo ob¬ javljena v tem listu. Torej ne prosite za kak račun, če ip ko dobite ta med. *♦* Iskrene čestitke sestri Febroniji, ki je bila v pe¬ tek popoldne, dne 5. av¬ gusta, izvoljena za pro- vincijalko slovenskih Šol- Marca meseca je prevzv. škof Rožman imel sv. misijon v slovenski cerkvi v San Francisco, Calif. Takrat se je dal slikati pri tej vrtnici, po domače 'gatroŽi’, ki jo je v obliki števila 1949 vzgojil Anton Žitnik, tamkajšnji Slovenec, in sicer Škofu Rozmanu na čast. skih sester v Ameriki. Vol¬ itve so bile na Mt. Assisi tukaj v Lemontu pod vod¬ stvom častite matere Tere¬ zije, ki je bila iz Rima sem prišla junija meseca za pogreb sestre Mihaele. Sestra Febronia je rodna sestra pokojne sestre Mi¬ haele, prejšnje provinci- jalke. ♦ ♦♦ Dne 15. avgusta, ko je Častita mati Terezija ob¬ hajala svoj zlati jabilej, je bila slovesna pontifi- kalna maša pri slovenskih sestrah na Mt. Assisi. Da¬ roval jo je prevzv. g. Škof Gregorij Rožman, ki je pri sveti maši tudi pridigal. Dijakon pri sveti maši je bil Father Pelagij iz sv. Štefana, subdijakon pa Father Andrej, lemontski gvardijan. Glavni azistent pri škofu je bil Father Bu¬ tala, župnik sv. Jožefa v J olietu. Častna dijakona sta bila preč. p. Benedikt, lemont¬ ski komisar, in p. Ciril. Za ceremonij ara sta bila Father Slapšak iz Cleve¬ landa in dr. Ivan Pajk iz Canade. Father Fortun at je bil nosilec mitre. Strežniki pri maši so bili naši trije kleriki,frs. Mark, Blase in Lawrence in brat Robert. Po škofovski sveti ma¬ ši je bil banket v sestrski obednici. PreČ. Father Be- nedict je Častiti materi Čestital v imenu vseh oče¬ tov in bratov frančiškanov in je bral brzojavne čes¬ titke od sv. očeta papeža Pij a XII. Posamezne sestre so pri banketu Častiti jubilantki Čestitale v sedmerih je¬ zikih: v slovenščini, an¬ gleščini, hrvaščini, nem- 28 A VE MARIA ščini, francoščini, špan¬ ščini in italijanščini. To pa menda zato, ker se slo¬ venske šolske sestre na¬ hajajo v takih krajih, kjer se govorijo ti jeziki. Na dan po zlatem jubi¬ leju so novinke pri sloven¬ skih sestrah delale svoje prve redovne obljube v navzočnosti prevzv. škofa Rožmana, ki je daroval sv. mašo in vodil svete obrede pri obljubah. Škofov azis- tent je bil dr. Pajk. Strež¬ nika sta pa bila brata Ro¬ bert in TimotejČek. Drugi dan je bil Škof Rožman pri zlati maši Fa- thra Mažirja v Sigel, 111. *** Pri groti je nekdo pustil $10 bili. Neimenovanemu dobrotniku naj stotero po¬ plača Bog, ki vidi vsa skrita dobra dela. Brat PaŠkal, ki je letos prvič sam obdeloval le- montsko farmo, je imel pre¬ cej dober uspeh. Saj on ni bil na farmi rojen. Težave je seveda imel, posebno spomladi, ko je suša pri¬ tisnila, ravno ko je oves komaj ven prišel, in zem¬ lja je bila nekaj časa tako trda, da Še “diskati” ni mogel za koruzo. Ko je šel brat PaŠkal nekaj dni domov v Cleve¬ land, je krave zanj molzil Mr. John Kosmach iz Chi- cage, ki je tudi drugače veliko pomagal po farmi. »** VEČNI POPOTNIK Brat Antonin jo bo ta mesec zavil gor na sever, v države MINNESOTA, KISCONSIN in MICHIGAN. Pobiral bo naročnine pri naših naročnikih. Pomagaj¬ te mu dobiti tudi Čim več novih naročnikov. In Bog vam poplačaj stotero in Marija Pomagaj. Med obiskovalci, ki Še niso bili omenjeni, so bili sledeči: Father Tomc in njegov oče, Father Cim¬ perman in njegov brat Joe, in Father Nekich - vsi iz Clevelanda; Rev. Franc Germovnik, lazarist, pro¬ fesor cerkvenega prava na semenišču v San Antonio, Texas; Mr. & Mrs. Frank Hochevar, starši brata Ro¬ berta, in dve hčeri, Mary Ann in Anna Marie, iz Eu- clida, O.; Mrs. Potochnik in hči Anna Marie iz Cle¬ velanda; Mrs. Theresa Na¬ robe, Cleveland, in njen sin Frank, vojak, iz Cha- nute Field, 111. Iz mesta Omaha, Neb¬ raska, je sem prišla Mrs. K. Spreitzer, 83-letna Že¬ nica, ki je pred 65 leti ži¬ vela v Jolietu, 111. To je požrtvovanje, ko pride ta¬ ko stara Ženica tako daleč na božjo pot. Z njo je pri¬ šla njena hči Katherine. Na počitnicah so bili tukaj Mr. & Mrs. Petrovič in hčerka Anna Mae iz Chi- cage, in tudi Mr. & Mrs. Zorko iz Chicage, ki so pri raznih opravkih poma¬ gali. Mr. Zorko je Še po¬ magal mlatiti pri nas in pri sestrah. ♦ ** One kangljice za med so očistili Mr. & Mrs. Hoche¬ var iz Euclida, Mrs. Hoge in Mrs. Kosmach iz Chi¬ cage. Bog povrni vsem, ki so kje kaj pomagali! — Samostanski firbec rd? Sv. Tomaž More, angleški lord-kancler, ki ga je kralj Henrik VIII. dal obsoditi na smrt in obglaviti zato, ker se ni hotel odpovedati ka¬ toliški veri, je dejal: “Za resničnost naše vere imamo dokaz, katerega lahko na¬ vedemo proti vsem krivim naukom nevernikov, namreč: Se nikoli ni bilo nikomur žal na smrtni postelji, da je bil katoličan!’’ A VE MARIA NA ZAPEČKU iroKirai ■BkirgraioJLeKcl Mfccičirataraa K3(gS3r<3EJ AVul CLEVELAND, 0. — Piše Joseph Stamp- fel: Spoštovani bratje frančiškani! Iz sta¬ rega kraja me prosi eno dekle, da bi ji poslal mašno knjižico z debelimi črkami. Ona je pridna in pobožna in je obljubila, da bo zame molila, ako ji knjigo pošljem. Ker sem potreben molitve, bi ji rad ustre¬ gel. Marija Pomagaj molitvenik bo zanjo, ker se tam ne dobi nobene reči, kar je za bogočastje. Njen brat je v tretjem redu sv. Frančiška, pa ni mogel dobiti niti Škapulirja niti pasa ne rožnega venca. Kam je to prišlo? Pod Avstrijo je bila naša dežela kakor hiša molitve, a zdaj je kakor jama razbojnikov. BR00KLYN, N.Y. - Piše A. Rupnik: Globoko spoštovani naši Fathri frančiš¬ kani! Prosila bi Vas, ako je m alo pros¬ tora za moje vrstice. In Vam bom hva¬ ležna in Bog plačaj! Zopet sem videla v listu Ave Maria, ko piše neka oseba (žal, da ne vem imena, ker sem dala list novi naročnici) od tis¬ tega presrečnega Jimija, da se je "Še ce¬ lo na nekem misijonu uŽivel. Res, pre¬ srečni je bil. Ko bi res Človek mogel tako dobro liveti. Mogoče eden ali drugi ve kaj podobnega dati v dopis. Danes stopimo na plan, vsi dobro mis¬ leči katoličani! Kako je lepo, kjer je več Slovencev, da prirejate katoliške shode. Tukaj po newyorŠki okolici smo pa tako razkropljeni, To bodo vedeli naj¬ bolj brat Antonin. Ce jim tudi hočem kaj postreči s kakim kofetom, se jim tako mudi in pravijo: “Moram hiteti. Zdajle zvečer so ljudje doma. Cez dan pa dela¬ jo.” In tako je tudi res. Moj namen tega dopisa je za v zahvalo Bogu in Mariji. 5. maja sem dopolnila starost 65 let. Lepa doba življenja je to. Če že samo štejes do 65, že poteče ne¬ kaj časa. Toliko jih gre v grob, ko so se v nežni mladosti. In jaz pa nikdar ni¬ sem mislila, da bom dočakala to starost. In za to moje Življenje se imam za toliko dobrot zahvaliti Bogu in Mariji. V prvi vrsti se zahvalim Bogu, da mi je dal tako globoko verne starše. V dru¬ gi se zahvalim Bogu, ker v zakonu nam je dal dva sina in dve hčerki, vsi zdra¬ vih udov. In zraven dobre pevce, ki z njimi uživam večkrat lepe čase. In Marija mi je pomagala večkrat na Čudežne načine. Mogoče mi je bilo kakih 45 let, ko sem imela tako slabe oči, da nisem mislila, da bom Še kdaj mogla iti delat. Zvedela sem za mesečno božjo pot v Lurd. Obrnila sem se k Mariji in ji obljubila, da bom hodila na božjo pot, dokler bom Živela. Ne vreme, ne družba me ne bosta ovirala. In res, dragi Čita- telj, verjameš ali ne, moje oČi so danes mlade ne stare. Lansko leto se je primerilo mojemn “son-inlaw”, ko je Šel s prijateljem i- grat “golf”, da je kar naenkrat padel, brez da bi se bil kaj slabega počutil. Nezavestnega so ga peljali policmani v bolnišnico, iz bolnišnice pa takoj do¬ mov in kar nezavestnega. In ko ga je moja hči videla v kari sedečega, je ni poznal. Bil je zelo potolčen. Izostal je 30 A VE MARIA nekaj dni od dela. Zdravnik ni vedel, iz koga izvira vse to. In ko je Se Sel zopet delat, zopet je padel v ofisu. Mene je skrbelo, kaj da bo. Ko sem Šla na obisk, mi je večkrat rekel: “Mama, prej for mi!” In zopet sem vedela, kje iskati pomoči. Zopet sem naredila večno ob¬ ljubo. Dokler bom hodila k Mariji na božjo pot, bom prižgala dolarsko svečo. In znašel se je zdravnik, ki ga je imel celih 6 ur na mizi in ga Čudovito pozdra¬ vil, da je v par tednih dobil vage 17 fun¬ tov. Tako, dragi čitatelj, po Čudnih potih ti pomaga Marija. Le Škoda, da ni v bli¬ žini Lemont, da bi sla ravno tako k Ma¬ riji Pomagaj. EtihbiHT molim k Mariji z PET-DOLARSKI KLUB ■ > ■ - za one, ki darujejo pet dolarjev, ali več za Baragov Romarski Dom Pretekli mesec so se pridružili temu klubu sledeči: VALENTINE MOLE, Cleveland, 0. URŠULA TRATNIK, Ely, Minn. SLOV. ŽENSKA ZVEZA (17. julija) ANNA KAMIN, Forest City, Pa. MR. & MRS. FRANK JUNC, Hampshire, III. FRANCES PETELIN, La Salle, lil. JULIA LOVE, Indianapolis, Ind. JOSEPH ROGEL, Joliet, III. WILLIAM ROGEL, Joliet, III. VINCENT MARVIČ, Joliet, lil. JOSEPH MIHELICH, Hines, III. MARY HOZJAN, Cleveland, 0. GIZELLA HOZJAN, Cleveland, 0. MARY STIGLITZ, East Chicago, Ind. N. N. JAKOB TURSICH, Chicago, III. JERRY O’KORN, Sharon, Pa. ANGELA ŠKERJANC, Pueblo, Colo. Družina KOCMAN, Pueblo, Colo. LOUISE SREBERNAK, Cleveland, 0. MR. & MRS. FRANK PIERCE, Cleveland, 0. Brezij, tudi njena podoba mi visi na steni. Torej, prijatelji lemontski, hodite k njej za pomoč. Vaše stopinje bodo Šle na dobre obresti. In ker sem pisala o Mariji, bom še ne¬ kaj pisala o ljubem Jezusu. Za časa, ko sta bila na svetu Jezus pa sveti Pe¬ ter, sta nekega dne hodila celi dan, pa sta šele zvečer prišla do prve hiše. Tru¬ dna sta bila. Stopila sta v hišo. Bila je samo ena Žena v hiši. Prosila sta jo za prenočišče. Ona jima pa reče: “Jutri imam za mlatiti. Ce mi bosta omlatila, bosta spala pri meni in dala vama bom večerjo in zajuterk.” In res, vse je lepo postregla, dala večerjo, spravila jih spat. A zjutraj je že sonce stalo visoko na nebu, mlatiča pa sta še vedno span- čkala. Žena vsa jezna prileti, začne udrihati po prvem, ki je ležal na kraju, in vpila: “Kako smo se zgovorili, da mi bosta omlatila!” Jezna odleti. Jezus in sveti Peter se zopet malo hočeta obrniti in malo odpočiti. Sv. Peter pa ni bil mi¬ ren. Bal se je žene, kajti on je bil tisti, ki je prej ležal na kraju, in po njem je žena mahnila. Zato je prosil Jezusa: “Gospod, premeniva ležišče.” Sv. Peter si je mislil, saj Jezus lahko naredi, kar hoče, da ne bova tepena. In dobri Jezus se je res umaknil Petru. Ravno sta se pomirila, že zopet huda žena prileti in zavpije: “Čakaj, prej sem tega, sedaj bom pa še tebe pri steni!” Tako je ubogi Peter bil deležen dvakrat udarcev hude Žene. Potem ga je sv. Peter prosil: “Gospod, pa ustaniva, da ji bova žito omlatila.” In sta vstala... Častiti gospodje frančiškani, tukaj Vam pomaknem eno Številko naprej. Po¬ šiljam Vam eno novo naročnico za list Ave Maria. In Ti, ljuba Marija, pa prosi za nas, vsaj za tiste, ki Te na pomoč kličejo. Moli za uboge duhovne. Daj jim živo vero in trdno zaupanje in zmago nad komunizmom. Tole se mi tudi še prav luštno zdi. Moja sestra, tudi VaŠa naročnica, J. Pielich v Marylandu, je prišla k meni na obisk.In mi je povedala, da je “son- AVE MARIA 31 in-law” kupil za hčer za “brddej” kanar¬ čka. Ko so zbirali kanarčka, so si že enega odbrali. Predno so ga plačali, so si Še enega ugledali tam gori pod stropom. Prodajalec je Šel po lestvi gori in ga jim prinesel. In pravi: “To je Ži¬ mi, dober pevec.” Inko so zaslišali ime “Žimi”, ga niso izpustili več iz rok. Nič več niso vprašali in ne zbirali. In to pa tudi zato, ker so brali tisto pre¬ lepo povest o Žimiju. In Žimi je našel lep dom, muzikaličen dom, in je vesel, da prepeva od jutra do večera. Kadar želijo, da je tih, ga morajo celo pokriti. MENDOZA, AHGENTINA. - Piše prof. Bajuk Božidar: Prečastiti! Z veseljem sem prejel obvestilo mojega dobrega znanca in prijatelja p. Klavdija, da bom dobil VaŠ mesečnik za eno leto, se bolj pa sem se razveselil Vašega sporočila in nato pošiljke same. Za list sem vprav s poslanimi števil¬ kami Že skušal vzbuditi nekaj zaniman¬ ja in sem že dobil naročnika. Če dobim še koga, Vam bom takoj sporočil. Tu v Mendozi nas je sedaj skupaj v mestu okrog 200, v ostali provinciji pa Še okrog 100, torej skupaj okrog 300 novonaseljenih Slovencev. Prosim Še, da ob tej priliki izročite moje : najprisrčnejše pozdrave Č. g. p. Kazimirju Zakrajšku in p. Klavdiju. Dol¬ žan sem obema daljšega pisanja. A naj oprostita. Zdaj sem “ročni delavec” in po šihti vselej precej utrujen ter tež¬ ko pridem do Časa za pisanje. OTTAKA, CNT., CANADA - Piše Rev. Ignacij Berglez: Spoštovani ‘Fa- ther’! Ko človek prebira Vaš list, ga mo¬ ra biti od srca vesel zaradi pestre in bo¬ gate vsebine lista. Danes, ko tako bridko pogrešamo naših nabožnih listov iz sta¬ rih časov v domovini pred vojno in med njo, nam Vaš list skupno z “Duhovnim življenjem” in “Katol. misijoni” v Bu¬ enos Airesu, nadomesti skoraj vse, kar smo izgubili vsled krutega preganjanja verskega tiska s strani komunistov v starem kraju. Vaši nadvse zanimivi in aktualni članki versko-naboŽne vsebine ter misijonske zgodovine v USA in dru¬ god res zadovoljijo duha, vajenega dob¬ rih stvari. Edino jezik je tuintam nekoliko reven vsled napak in amerikanizmov v izrazih in oblikah izražanja. A niČ zato, saj gre za dobro stvar in ne za literarno visoko stoječo revijo. Naj bo Vaš list, požrtvo¬ valni “Fathers” frančiškani, Še dolga desetletja svetilnik in vodnik, sveto¬ valec in prijatelj vsem našim starim in novim naseljencem na ameriškem kon¬ tinentu! CLEVELAND, 0. - Piše Josephine Konchan: Častiti g. frančiškani! Prosim malo prostora na Zapečku. Dolgo sem že pripravljala, mogoče bo tudi malo dolga pot, Jaka pravi. Tudi jaz sem naročena Že blizu 30 let na Ave Maria. Zdaj pa povem, ko eni pravijo, da molitev nič ne nuca. Jaz sem bolna Že 4 leta in dve leti že ne morem niČ delati. Dva meseca že nisem mogla po Štengah. Včeraj pa vstanem ob deseti MOLITE za naže pokojne naročnike: GABRIELA MIKUŠ, Johnstown, Pa. MARY NOVAK, Geneva, 0. AMALIJA PAVLICH, Detroit, Mich. ČATHERINE ZUNICH, Detroit, Mich. JOHN VIDERGAR, Milwaukee, Wis. JOSEPHINE MAUSE4?, Indianapolis, Ind. FRANCES UCMAN, Calumet, Mich. ANNA MUZIK, Barberton, O. FRANCES CVENK, Chicago, lil. * Naj počivajo v miru! 32 A VE MARTA uri in čez en čas mi nekaj reče: Pojdi po štengah, pa res grem. Dol grem do 8 Šteng pa nazaj. Čez en čas pa grem Še ta drugih osem, pa prinesem mleko gor. Danes sem Že veliko boljša. Zahvalim se vsem tistim, ki so me ob¬ iskali in karte poslali. Dve leti so bile dolge. Pa prosim, naj še pridejo. Če se toliko pozdravim, sem se oblju¬ bila, da bom z možem prišla v Lemont. Pozdravim vse prijatelje in tudi bralce lista Ave Maria. To pismo mi je hči pi¬ sala, ker jaz ne morem. Jaz verjamem, da mi je Marija pomagala. Tudi jaz sem bila že obupala. Sedaj bom še bolj mo¬ lila. DILON, MONTANA. - Piše Margaret Butala: Častiti očetje frančiškani! Jaz, Margaret Butala, dam Vam znati, da sem dobila paternaš in se Vam lepo zahva¬ lim, ker ste mi ga poslali. In nikarte za¬ meriti, ker Vam nisem prej pisala. Sem bila jako bolna, pet tednov sem na pos¬ telji. Sem zdaj malo bolja, hvala Bogu in Materi božji. Vam pa se lepo zahvalim, ker mi redno pošiljate list. Častiti očetje, dam Vam znati, da smo imeli 40 urno pobožnost v Dilonu. So jo imeli eden Fader iz Chicage in so imeli vsak dan lepo pobožnost dvakrat. Imeli so jako lepe pridige. Bog jim daj ljubo zdravje. Se jim mudi, ker bodo šli kmalu delat v majne njihovi ljudje. Vsak, ki jih je Čul, so mu segle besede do srca. Bog jim povrni s svetimi nebesi. Da bi jim Bog dal ljubo zdravje in srečo. Bog jih blagoslovi v vinogradu Gospodovem. MOJA CELICA Kot krsta deklice si ozka, bela, kot tabernakelj sl vsa sveta, tiha; kot vrtnica nebeška si, ki diha njilino božjo, jaz soi; kot Čebela, ki v tebi na Šrce presveto trka in blaženost ljubezni božje srka. 0, v tebi so zaprta vrata svetu, presekane so njega zlate zanke, razbite so peklenske postojanke, ko duša blažena v duha poletu struji ~ oblita od ljubezni Sonca ~ v življenje večno-, v blaženost brez konca... Bogdan Budnik j Boff plačaj, dobrotniki ZA DAR LISTU - Po $2.50: Mrs. F. ! Junc; po $2: Mrs. R. Geisler; po $1: J. J Ozanic; po .50$LT. Miketich; po .25$: F. । G osar. ZA SEMENIŠČE IN DRUGO - Po $35: E. Trummer; po $25: J. Rogel, W. Rogel, | V' Marvfc; po $20: J. Nemanich; po $10: j Mrs. F. Junc, K. Slog ar, J. Kosmach; po j $5: A. Čadonič, J. Ozanic, Rev. J. Judnich, | J. Perko; po $4: A. Koss; po $2.50: J. ! i Jelenich; po $2: Mrs. Spretnjak, M. Dreshar, j Mrs. Kukovich, Mr. Nfrs. F. Grili; po $1.50: ! M. sterk, A. Žagar, J. Clarich; po $1: I Bolte Fam., Kokal - Bernot, L. Vončina; j po .50$: Mrs. M. Cernich, H. Ošaben. ZA APOSTOL AT SV .FRANČIŠK A - Po $100: Mrs. A. Spri ng er; po $40: M. Baznik; ! po $20: F. Stergas, A. Kenik; po $10: U. j Zabukovec, Mr. F. Pavlich, M. Tomšič, Mrs. T. Cvitkovič, M. Miketich, U. Gormek, Nfr. ! A. Metz, A. Domitravich; po $2.50: V. Erjav- j ec. ZA BARAGOVO ZVEZO - Po $1: j Mrs. A. Korelc, Mrs. M. Prhne, M. Trusnik, | J. Ozanic. | — n —u — . — .MU —■■»<>»■«■■» — BOG PLAČAJ, dobrotniki Zahvale J. Hochevar, M. Mrs. Simončič, M. Drob- nich, F. Platiz, Mrs. F. Simko, M. Krznarje, M. Salatnik, A. Rangus, A Zagorc, J. Pave, M. Persa, K. Persa, Ms. Andrejanich, J. Blatnik, M. Mlakar, A. Pucel, C. Kendra, A. Premetz, L. Lokanc, M. Gerdovic, Mrs. Hor¬ vat, M. Ajster, F. Kearns, L. Stati, J. Pap- esh, M. Evanich, F. Jezernik, M. Petan, M. Kastigar, T. Zupančič, K. Boštjančič, J. Kolence, L. Zupan, P. Vigile, M. Zupančič, H. Presechnik, M. Spelich, E. Kerzic, A. Senica, M. Baznik, F. Petelin, J. Krist, A. Rogel, N.N., Mrs. M. Vogrič, J. Hočevar, H. Ošaben, J. Toplikar, E. Zabukovec, A. Grahek, J. Struna, M. Tlsek, M . Kotze, M. Marino, J. Hočevar. Zahvaljujejo se Bogu, Jezusu, presv. Srcu Jezusovemu, Mariji, Materi Božfji, Mariji Pomagaj in sv. Antonu Padovans- kemu za pridobljene milosti: Anna Cortland, Mary Škulj, M ary Markovič h, Katherlne Slogar, Josephlne Zelko, Marija Fabjan, Emlly Premetz, FTances Kernz, Ms. Ajster, Marija Mlakar, Josephlne Pilthaver, Mtry Vlaslch, Mary Spelich. ZA ROMARSKI DOM - Po $50: J. Rogel, W. Rogel, V. Marvic, Slovenska Zenska Zveza ( iz reflanja na Zvezin dan v Lemontu, 17 Julija ); po $10: Mrs. F. Junc, J. Mihelich; po $5: U. Tratnik, V. Mole, A. Kamin, F. Petelin, J. Love, Mis. M. Hozjan, G. Hozjan, Ms. M. Stiglitz, N.N., J. Ttrsic, J. O’Korn, A. Škerjanc, Druz. Kocman, Mrs. L. Sebernak, Mr. Mrs. F. Plerce. ZA LUČKE -Po $5: A. Gale, F. Macerol; po $4: V. Belec; po $2.50: F. Petrič; po $2: E. Kerzic, Ms. Jirekovsky, Ms. I. Petrlncic, Mrs. M. Vogrič, Ms. T. Pavkovich, M. Turšič, A. Kuhar, M. Novy, Mrs. J. Mamor; po $1.50: J. Pike; po $1.10: J. Perhaj; po $1: Mrs. L. Srebemak, J. Avsec, Mrs. F. Novak, T. Kodelja, M. Koc¬ man, Ms. Kukovich, Mr. Ms. J. Boldin, Ms. J. Ožbolt, H. Malley, M. Škulj, F. Novak, Ms. A. Levar, M. Marino, M. Merkel, M. Janežič, Ms. A. Koss, P. Podgornik, J. Ancel, Ms. R. Škufca, A. Kos, F. Petelin, H. Stampfel, Mrs. J. Sustarich, V. Pogačnik, M. Šporar, T. Luskovich, A. Zabavnik, M. Dolšak, A. Černelič, J. Bilthauer, M. Bilthau- er, J. Brate, S. Kamnikar, M. Škulj, M. Gerd¬ ovic, T. Zupančič, L. Zupan, A. Pirc, M. Sterk, M. Smole, M. Coprich, Ms. J. Cimper¬ man; po .50$: J. Tkalcich, F. Stergar, T. Brojan, J. Fajfar, L. Lokanc, L. Stati, J. Jančar, M. Koželj, C. Gulich, F. Kovačič, M. Schwab, A. Pelclc, J. Vidmar, R. Francel, A. Stazlnski, R. Gorup. ZA SVETE MAŠE - Po $100: M. Novak, F. Macerol, P. Majer b; po $60: M. Barbito; po $50: M. S.; po $45: J. Cimperman; po $41: Friends & Relatives of J. Lagen; po $40: U. Zabukovec, J. Pazdir; po $30: C. Kerzisnik, Friends & Relatives at V. Duja, H. Mullaney; po $28: M. Novy; po $25: J. Kovačič: po $13: M. Merkel; po $10: F. Par- tekel, O. Cigoi, J. Pazdir, M. Kutin, M. Peterlin, Ms. G. Omahen, T. Ples, Mrs. J. Godec, J. Shkcel, M. Knapp, I. Pintar, Ms. A. Kogovšek, J. Hren. Ms. Gačnik; po $9: M. Trusnik, R. Chesnik; po $8: J. Herakovic, M. Sonrak, K. Sustarich, F. Modic, C. Sus¬ tarich; po $7.50: M. Klobuchar; po $7: A. Krapec, R. Zupančič, J. Konchan, R. Gorup; po $6: Ms. T. Pavkovich, Ms. Haložan, M. Mlakar, M. Prazen, V. Pogačnik; po $5: M. Grzin, Druz. Bojc, J. Škufca, M. Potoč hnik, A. Gale, J. Golob, L. Pistello, A. Možina, J. Chervan, F. Petrič, Ms. Stimac, A. Zni- darsich, A. Kovach, M. Slak, M. Perusek, F. Meglen, M. Bar lic, L. Androjna, L. Stanlch, R. Rebek, Ms. Ajster, A. Kcrelc, M. Tomšič, C. Kavčič, M. Koprivec, C. ftegcrcic, A. Pelko, V. Mole, Simončič Boys, M. Deblock, M. Kavčič, F. Novak, N. N., A. Ozbic, F. Gombač, M. Škulj, L. Kosnik, St. Mary Mag¬ dalene Soc. st. 162, KSKJ, A. Stepanich, K. Hladnik, M. Klemenčič, Gorenz; po, $4: M. Stark, M. Hochevar, M. Petan, M. Pertsek, Mrs. A. Levar, Ms. J. Ožbolt, S. Kamnikar, M. Spelich, J. Leskovitz, F. Paul, J. Andol- sek, F. Kerkoch, M. Vlaslch, M. Bilthauer, Kokal-Bernot, C. Fischer, M. Rebek, C. Likovič; po $3: F. Urh, J. Zelko, F. Jalovec, K. Eppfch, F. Znldarsich, R. Radkovec, Ivančič Fam„ Ms. F. Stegas, A. Martinčič, J. Peternel, M. Rady, A. Komlanc, J. Love, A. Pfrc, J. Bilthauer, M. Dreshar, A. Cekada, M. Fabijan, A. Komater, M. Tomse, Ms. Levek, M. Matis, M. Vidic, M. Udovič, J. Potokar; po $2.50: Ms. F. Sarsha, M. Kast¬ elic, L. Anzlcek. M. Stark, A. Gradishar; po $2: T. Kodelja, M. Pavle sle, M. Videtič h, A. Kenik, J. Kostelk:, F. Volk, M. Ttrsic, Mrs. A. Shega, J. Habjan, J. Strojan, Ms. R. Sktfca, A. Perme, C. Bokal, M. Schwab, M. Duh, C. Gerbeck, J. Perhaj, I. Zuzek, R. Gerbeck, R. Dugan, T. Banic h, A. Beshov- shek, M. Godec, M. Ambrož, L. Skoda, L. Dugan, M. Gregorič h, K. Tostavrsnik, T. Kovačič, M. Gaspic, Tersellc-Sodec, M. Kostelc, M. Koželj, A. Kerne, Ms. Volk, A. Remse k, C. Vlasich, M. Costello, J. Ttrk, ELongarich, A. Strdtelj, M. Klun, M. Klem¬ enčič, A. Liposek, F. Gradel, A. Cernovsek, Mra.Rasp, M. Reaenich, Ms. Gosak, C. Schu¬ ster, C. Vrasich, A. Drolc, M. Ferenchak, M. Teringer, Ms. M. Černič h, A. Asich, J. Fajfar, H. Prapotnik, Mre. F. Karsnik, M. Sterk, A. Eltenlch, M. Sivic, M. Hochevar, F. Stergar, Ms. L Šuštaršič h, M. Sterk, E. Toporish, M.Markovič, M.Hochevar; po $1.50: Mrs. Zajc, M. Culkan, M. Božic, A. Škerjanc, A. Težak, J. Tkalcich, F. Novak, W. Zel¬ enka, H. Stampfel; po $1.25: J. Plautz; po $1: E. Pertekel, F. Roltz, Ms. J. Novak, J. Bergles, R. Francel, M. Strunbel, A. Možina, M. Race, M. Mestek, H. MaUey, G. Muhic h. MR. MATT GORJANC 7740 SO. NEtfLAND OAKLAWN, ILL. 50 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS 1. Slovenske molitvenike imamo dvojne vrste: 996530223,9 COBISS o II 48 132,949 MARIJA POMAGAJ, tiskan z debelimi črkami in zato zelo priporoč- jjl Ijiv za starejše ljudi, z zlato obrezo in usnjatimi platnicami....$1.75 ji DRUŽINSKI MOLITVENIK, z manjšimi črkami, mehkimi platnicami ■[ in navadno obrezo - za take, ki imajo dobre oči.$1.00 ;j 2. Imamo v zalogi tudi rožne vence različne vrste in barve. Cena od 50<£ S (za otroke) do $3.50. jfi 3. Pri nas lahko dobite tudi pripravo za duhovnika, ko pride bolnika pre- jlj videt. Ta priprava je v obliki križa, ki se lahko na steno obesi, ko S ni v rabi. Znotraj tega križa so spravljene svečke, steklenica za X blagoslovljeno vodo in bombaž. Dvojna cena: $2.50 in $5.00. 4. Nadalje imamo druge raznovrstne devocijonalije, kot na pr. kipe, svetinj- Jj ce, verižice, posodice za blagoslovljeno vodo, itd. S 5. Če slučajno nimamo, kar želite, lahko naročimo za vas, kakor na pr. v angleške molitvenike, itd. y AVE MARIA, Box 608, Lemont, Illinois * ★ ★ i YOUNGMEN &BOYS | • • p of Slovene nationality, । । who feel the call to serve ■ j God as PRIESTS or LAY BROTHERS in the Fran- ; j ciscan Order, founded hy j i St. Francis of Assisi, are j i invited to make their de- j I sires known to the Slovene M Franciscans in Lemont. M For full particulars, write ® to ® Very Rev. Commissary- ® Provincial C St. Mary’s Seminary X Lemont, Illinois X