Uvodnik 
• o • Zrinka Mileusnic Univerza na Primorskem, Slovenija 
zrinka.mileusn ic@fhs.upr.si 
Letošnji, že deveti, letnik revije Studia Uni-versitatis Hereditati in njegovo prvo šte-vilko težko začnemo brez pogleda nazaj, v 
svet in globalno epidemijo ter z njo povezane do-
godke, ki so nam v dobrem letu na različnih ni-
vojih iz dneva v dan spreminjali življenja. Kljub 
temu sta naša revija in njena prva letošnja števil-
ka dokaz, da se tudi v negotovih časih da hodi-
ti naprej, delati in raziskovati. Z uredniškim de-
lom smo nadaljevali z utiranjem zastavljenih 
smernic, ki predvidevajo dve letni številki, eno 
arheološko, kot svojevrsten hommage Oddelku 
za arheologijo in dediščino UP FHŠ, ustanovite-
lju revije, in drugo številko, katere cilj je pokaza-
ti razsežnosti raziskovanja na področju humani-
stike in družboslovja. 
V branje vam prinašamo arheološke teme 
iz evropskega sveta in vam želimo pričarati bo-
gastvo, širino in možnosti arheološkega sveta, v 
katerem intenzivno raziskujemo. Prispevki ob-
segajo čas od kamene dobe do danes, prinaša-
jo nove podatke in interpretativne nastavke ter 
tudi nove tehnologije. 
Številko začenjamo daleč v preteklosti in v 
geografskem pogledu. Ljubo Fidanoski se v svo-
jem prispevku ukvarja z analizami materialne 
kulture zgodnje neolitskih skupnosti na obmo-
čju Severne Makedonije in Bolgarije ter kljub 
različnim substratom poskuša identificirati po-
dobnosti in povezave. 
Prispevke nadaljujemo z večjim sklopom 
poznoantičnih najdišč. Prvi med njimi, prispe-
vek Alessandre Cianciosi, nas vrača nazaj na 
http~:// doi.org/ 1 o. 2.649 3/ 1350 -5 4 4 3.9 ( 1) 9- 1 o 
Severni Jadran in prinaša analizo zbirke mar-
mornih najdb (crustae) iz pomembnejših stavb 
poznoantične mansio na podeželju v bližini da-
našnjega Jesola. Interdisciplinarno zastavljena 
raziskava prinaša nove in zanimive interpretativ-
ne nastavke, nastavlja pa tudi trdne temelje in iz-
hodišča za raziskovanje tega lagunskega najdišča 
in tudi širše slike poznoantičnega obdobja. 
Sledi članek Andreje Biondija, ki analizira 
sedem kosov na novo odkritega langobardskega 
orožja iz depojev Arheološkega muzeja v mestu 
Fiesole na severovzhodu Toskane. Te predme-
te, ki so bili le delno objavljeni, odkriti pa so bili 
na langobardski nekropoli na območju Garibal-
di in tudi v neznanih kontekstih, smo primerja-
li s podobnimi gradivi po Kr., odkritimi po vsej 
državi. Omenjena objava teh predmetov iz 6. in 
7. stoletja predstavljaja pomemben doprinos k ra-
zumevanju prehoda iz pozne antike v čas prevla-
de Langobardov. 
S prispevkom Alenke Tomaž in Zrinke Mi-
leusnic ostajamo v Kopru in spoznavamo re-
zultate novejših arheoloških raziskav starem 
mestnem jedru, ki dopolnjujejo in nadgrajuje-
jo koprsko sliko v času pozne antike in novega 
veka. 
Zadnji prispevek nas ponovno odpelje pro-
ti Balkanu, kjer so se iz srednjega veka ohranili 
srednjeveški kamniti nagrobniki - stečki. Gre za 
široko razprostranjen fenomen, ki je zavarovan 
tudi kot UNESCOVA dediščina. A zaenkrat 
stanje raziskav žal še ne odraža pomena teh spo-
meniku v prostoru. Zato je Saša Čaval v okviru 
programa Marie Curie začela s sodobnimi razi-
skavami stečkov. Čeprav deluje na tujih univer-
zah, je v raziskave povabila tudi slovenske razi-
skovalce in študente. V pričujočem prispevku, 
napisanem v soavtorstvu s Špelo Prunk, Mašo 
Sakaro in Tjašo Miklavčič iz Pokrajinskega mu-
zeja v Kopru, predstavljajo natančen potek tri-
dimenzionalnega skeniranja stečkov in njihovo 
analizo. 
Čeprav je bilo leto za nami negotovo in ga 
večinoma želimo pozabiti ter prepustiti prete-
klosti, upamo, da boste v tej številki našli nova 
znanja, nove misli in nove ideje, saj je arheologi-
ja pogosto prinašalka novega in razburljivega iz 
preteklosti. 
Želimo vam prijetno branje! 
• 
•