Postnina v driavi SHS pavSalirana.
Stanc:
Za celo leto.....K 30 —
za pol leta......«  15'—
za Cetrt leta.....«    7'50
za  I mesec......«    2'50
Posamezna Stevilka SO vin.
UredniStvo   in   upravniStvo  je  v Ptuju, Slovenski tig 3 (v starem
rotovzu), pritliCje, levo.
Rokopisi se ne vrnejo.
Politično gospodarski tednik.
Stev. 27
Ptuj, 4. julija 1920
II. letnik
Slavnostni dnevi v Sloveniji
Dnevi od sobote do torka so bill za Slo-venijo nepretrgan praznik, kakorSnega dose-daj Slovene! Se nismo doziveli. Bival ie te dni med nami naS regent Aleksander.
Drugo polovico junija so dolocili, da pride regent v najvaznejSe pokvajine, ki so se zdruzile s kraijevino Srbijo v novo Kra-Ijestvo Srbov, Hr?atov in Slovencev. PriSel je najprej na HrvaSko.. Po vsej poti do hr-vaSke prestolnice Zagreba je bil regent nav-duSeno sprejet, vsprejeni v Zsgrebu je bilo slavlje prve vrste. Iz vse HrvaSke so prihi-teli ljudje od plemstva in meSeanstva do poljedelca in delavca, od razumnistva do pri-prostega seljaka, da se poklonijo svojemu mladernu vladarju. Sprejem je bil sijajen in velicasten, kakorSnega znajo prirediti le Hrvati.
Iz Zagreba je imel regent priti za dobre tri dni med nas Slovence. Vedeli smo, da mi Slovenci v ljubezni do nove naSe drzave, do naSega vladarja ne zaostajamo za niko-mer. Ali ko smo citali, s kakimi slovesnost-mi so sprejeli prestolonaslednika v Zagrebu, smo se nekako bali, da ne bodo nase sile tolike, kolikorsna je nasa ljubezen in volja. Po koncanih slavnostih pa smamo s ponosom re6i, da ni bil 1'egent pri nas nic manj nlo-vesno sprejet. Saj je vodila nas vse pri vspre-jemu ona velika ljubezen in spoStovanje in. ce bi bile zunanje sile morda ruanjSe, je bila pa prisrCinost toliko vecja.
0 tem se je prestonaslednik sam lahko preprical ves cas, kar je bival med nami. Ze voznja do Ljubljane je jasno pokazala, s kakim navdusenjem je ljudstvo spreje-malo svojega vladarja. Kar pa je nu-dila bela Ljubljana, se skoro ne da popi-sati. Kakor mlada nevesta 3e je okitila in okrasila, da dostojno sprejme svojega vladarja. Domacini so tekmovali, kdo bo drugega pre-kosil v svojem navduSenju. Ljubljana je hotela
voljnezev, ki se ne bi radi uziveli v nove razmere, ki se tezko locijo od sanj po nem-Skem nekdanjem gospodstvu. V tesni zvezi so 8 svojimi somisljeniki onostran drzavne meje. Od tarn dobivajo podporo in vzpodbudo, da hujskajo naSe ljudstvo z lazmi proti naSi novi drzavi.
Vsi ti vnanji sovrazniki pa notranji na-sprotniki in nezadovoljnezi so se te dni lahko na lastne oci preprifiali, da je naSe ljudstvo, naS narod navduSen za naSo ujedinjeno do-movino. Preprifiali so se lahko, da so izmiS-ljotine in lazi, ki jih Sirijo po svetu, ceS da Hrvati, Slovenci ne marajo ziveti s Srbi v istem kralj estvu.
Zeljno so pricakovali naSi sovrazniki, da bi se pri vladarjevem posetu pripetil vsaj kak maii siuCaj proti vladarju. Ker se to ni zgodilo, skuSajo svet prevarati z raznimi lazmi, kakor da so odkrili tik pred regentovim pri-hodom veliko zaroto itd.
Mi vsi pa, ki smo bili priea slavnostnega navduSenja za naSega prestolonaslednika, vemo, da to ni res. Nasprotnikovw obrekovanje pa ne bo pri nas omajalo naSega zaupanja do naSega vladarja in naSe ujedinjene domovine, nasprotno, utrdilo bo to zaupanje. Cim bolj se nasprotnik trudi, da nas razcepi, tem tesneje se bomo zdruzili, cim vecje sovraStvo hoce pri nas vzbuditi do naSe lastne drzave, s tem vecjo ljubeznijo se je bomo oklenili in delali zanjo.
pokazati, da zna no samo z vsemi častmi vsprejeti svojega gospodarja, nego pokazala je tudi, koliko kulturne sile živi in deluje v njej.
Ni pa se zadovoljil regent, da vidi le naše središče, belo Ljubljano, hotel je videti tudi nekaj več naše domovine. Izbral si je v ta namen Gorenjsko stran z mogočnimi gorami in divnim blejskim jezerom, izbral pa tudi severni del naše Slovenije s temnim Pohorjem v ozadju in belimi Slovenskimi goricami, ktere spaja razcvitajoči se Maribor ob važni planinski reki Dravi.
Kakor se je v Ljubljani zgrnilo na tisoče in tisoče ljudstva, da vidi svojega kralja, tako se je zbiralo tudi ob vsej poti, koder se je vozil prestolonaslednik, na stotine ljudstva, da pozdravi svojega vladarja in mu izkaže svoje veliko spoštovanje.
Tudi mi iz ormoškega in ptujskega okraja nismo hoteli zaostati za drugimi Slovenci. Tudi nas je gnala želja, da vidimo mladega kraljeviča, da mu izkažemo s svojo navzočnostjo čast pa se mu po svojih zastopnikih poklonimo. Dva dolga vlaka smo do zadnjega kotička napolnili, vozeč se v Maribor. Udeležila se je te slovesnosti tudi naša šolska mladina s svojimi učitelji in učiteljicami. V poznih letih se bodo ti otroci še spominjali slovesnega dne, ko je prišel naš regent med na s.
Pomen regentovega prihoda med Hrvate in nas Slovence je velik. Na našo mlado državo preži še polno zavistnih sovražnikov, iz kterih gospodstva smo se srečno iztrgali. Ti zavedni naši sosedje so z nestrpno poželji-vostjo čakali, ali ne bo opaziti morda kje kakega nasprotstva, pa še tako malega, iz kterega bi oni napravili celega slona ter ga izkušali izrabiti v svoje nečedne, sebične namene. Saj dobro vede, da se nahajajo tudi mei nami nezadovoljneži, dobro vedo zato, ker oni podpihujejo in podpirajo te nezado-voljneže. Poznamo te nezadovoljneže tudi mi sami. Lahi in Madžari se trudijo, da bi si pridobili med Hrvati kaj privržencev, in žrtvujejo za to ogromne vsote. Po naših obmejnih   krajih   pa  je   še tudi nekaj nezado-