Glas zaveznikov
Leto II - St. 211
Informacijski dlneonik A. /. S.
Cena 3 lire
Debala o Palestini
TRST, sobota 23. februarja 1946
UREDNIŠTVO s Via S. Penico 12 - Telefon št 93854 In 94443
OGLASI: Cena za milimeter vlšme (širina ena kolona): trgovski L. 10.60, mrtvaški L. 27 (osmrtnice L. 34, objave L. 13,30, finančni ln pravni oglasi I* 18. V vsebini Usta (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema Izključno: S. P. I. Societi per la Pubblicltš in Italla, Trst, vla Silvio Pelllco št 4, tel. 94044. Cena posamezne številke L. 2 (zaostale I* 4). Rokopisov ne vračamo.
PRVI KORAK
P^t°*^0n’ ^3. februarja tet Z,r,8t* a&encija Keu-donslH Ja> <la 80 P° dvote-opravi namestniki
»H l,A«.V *a *,,nanJe zadeve ^ovanln predloga mi-
S« S2S* *, “*'«->
mn, • ,a“8egk prvi spora-
tnorala	na katere bo
siiaž«-? Jt odgovor komi-v Ji„inh velesil, ki bo prišla v Kratkem na sporno pod-
Italijo. ^ Jug0S’avij° ,n
^ev® težave pa so nastale radi sporeda za potovanje. "0'jetska zveza želi, naj bo llt° komls'.ie &Jn krajše, Veto,* Bl?tanija pa vztraja na -	’ da komisi ja raztegne
raziskovanje na boflj področje. Upajo, da
obširno
SSen° b?^?.5e‘8A
Ijena
komisija prinrav-odhod.
0 ^«1« namestnikov
Znoltn tr°”:	-
nlfi r« j* me^e ne bi smelo pome,
pritekat'01*6 *,lrovin« h' »orale čata ? t * °W VolMSnena ena ttrLlfn r‘°Xlvam ose prizadete #e 'f0, se Pri svojem narodnost-
PeUafiZtV°VaniU ”* pnst!jo “a
Ji1” nal ra'’na>° po gdravi ,,	44 Pri teh obširnih gospodar-
kot vpra*anPh. Želel bi prav tako
nni,JVtanska vlada, da bi nudili
<xraianje.nar da bi 111 xahtev> toda ne bi želel,
^Ijenjgo. ***** *a oeno nlxke Vnrn’, ravni prebivalstva. P ali so me, če so na konfjren-
dosea7nfh nlinistrov o Londonu doseg* dogovor o postopku. Odgovarjam pritrdilno. Na konferenci panjih ministrov smo se L,0vt "* 0 postopku pri mirovni poli V * Italii° in svet namestnikov, pou t, aj baL'1 4 t° zadevo, hodi po volite mi™j mu t° mi začrtali. Dodelal Zp%z:ovirn ,o'kar •** mnogo govore 0
:'™U <n podobne,It^oTZ
rega se mora držati britanska VL
%tZi£?Tniih 0 Ital,)i’ J £
niti ft l "f Smemo <meti Italije bil iS' d oviti miru, kakor OH Mussolini še iiv»,
f'p’°matm rednik lista «Ti-Po t p°'.ldaria Primer komisije, M d Rosnem soglasju vseh priza-mora itn v Julijsko krajino.
da bi
Atiglo-ameriška komisija za Palestino na Poljskem
Predlog za naselitev sto tisoč Židov
.23* februarja. — Britanski minister za kolonije, Ulenvil Hall, ki je zaključil zunanje-politično razpravo v spodnji zbornici, je ponovno opozoril, da ne bo mogoče rešiti palestinskega vprašanja s silo. Vsak židovski poskus, ako bi skušali upora-bitil silo, bodo energično zatrli.
♦Dejstvo, da so britanski krogi pokazali veliko potrpežljivost, še ne pomeni, da so pripravljeni dovoliti, da se rešuje vpra-- anje s surovo silo*. Minister je pozival vse vidne osebnosti v Palestini in izven nje, naj upoštevajo oblasti zakon miru, da prenehajo nemiri, da bo le tako mogoče doseči mimo rešitev. Samo v tem je upanje na pravično rešitev, ki bo zajamčila mir v bodočnosti.
PREKINITEV ODNOSOV S FRANCOVO ŠPANIJO
Pariz, 23. februarja Francoska narodna skupščina Je včeraj z veliko večino odobrila protest zaradi usmrtitve španskega republikanca Crlstlna Garcia. Obenem zahteva, naj vlada pripravi »prekinitev diplomatskih odnošajev s Španijo*. Edino desničarske skupine so glasovale proti predlogu.
•Al* pa
naj komisija obišče vse preda*! Arnerioani in Angleži pravijo, Milo bf;° p°trebno; Sovjeti, da ne.
za tQ j1 k° Priti do sporazuma, to. oiniteljev. odohritve političnih vinov go^r^ U°a Prihaja Baker dokasuZ primrrnem trenotku, »lavni poUtični, f° So se končno
'talijdnskemu	<4“»
Britanski ~"d°n* 23, februarJ*
zunanji minister Ernest Po radiu naslovil poziv oboroženim silam, ki so
3 s vi n
PolJsklm
OOmeičen^'^11^ več kot ” ItdtlJl in presegajo tisov mož. Povabil jih
Hall je izjavil, da vlada iskreno upa, da bodo med obiskom anglo-amcriJke komisije za Palestino, vse stranke popolnoma nepristransko podale svoja stališča. da bi tako mogla komisija razsojati v mirnem ln nenapetem ozračju.
♦Ako se bo to posrečilo, upamo, da bo mogla komisija pojasniti pot, ki bo dovedla do zadovoljive rešitve vprašanja.*
Bivši minister za kolonije, konservativec Oliver Stanley, je izjavil, da morejo uipati na trajno rešitev samo v primeru, ako bi sprejeli Jšidje ln Arabci posredovalni predlog. Osnovno vprašanje je odstranitev strahu, ki ga Imajo vse stranke, da bi nadzorovale druga drugo. Velika Britanija mora pojasniti, da ne bo zapustila Palestine, dokler tega ne bodo istočasno zahtevali Arabci in Židje.
Poslanica poljskih Židov
Zastopniki csirednjpga odbora poljskih Zidov so izročili članom anglo-ameriške komisije za Palestino, ki je na Poljskem, spomenico, kateri izražajo zahteve poljskih Zidov.
«Katastrofa, ki je zadela Žide v tej vojni, je ena izmed največjih. Nad šest milijonov Zidov Je izgubilo življenje. Večina izmed njih so bili Poljaki. Majhno število poljskih Zidov, ki so ušli smrti, je večinoma telesno ln duševno uničenih ter nimajo več družine. Ni torej nič čudnega, če se želijo izseliti.*
♦Poljska vlada ter demokratske stranke so začele z odločnim bojem proti antisemitizmu na Poljskem. Vlada je izdala odredbo, ki predvideva smrtno kazen za teroristična dejanja, ki Izhajajo iz plemenske, narodnostne ali venske mrznje, Pogretleno je mnenje, ki je razširjeno v tujini, češ da se želijo poljski Židje izseliti zaradi antisemitskih dejanj v državi. Resnični vzrok je mnogo globlji ter je idealističnega in duševnega značaja.*
♦V imenu vsega židovskega prebivalstva na Poljskem — zaključuje poslanica — v Imenu vseh po’jskth židovskih organizacij se obračamo na anglo-amerlško komisijo za Palestino, da razveljavi Belo knjigo.*
V Palestini so dobro obroženi In
razstrelivom opremljeni židovski ekstremisti napadli tri železniške postaje med Haifo ln Tel Avivom. Pri napadu v bližini Tel Aviva so ubili tri ekstremiste. V okolici Hai-fe je bil ranjen pri eksploziji neki policijski uradnik.
Policija je zaradi vrste sksplo-zlj v okolici Tel Aviva preiskala mesto ln okolico. Poročilo lz Hal-fe javlja, da so dobro oboroženi Židje razstrelili sedež policije v Shefaama-u, približno 20 km vzhodno od Haife. Del poslopja je porušen, en policijski uradnik lažje ranjen.
Prav tako »o židovski ekstremisti napadli z razstrelivom radarsko postajo britanskih zračnih sil v Carmelu blizu Haife. Ranjena sta bila težje dva letalska častnika, šest letalcev je zadobllo lažje poškodbe. Napadalci So se ob 3. uri zjutraj neopaženi približali postaji in podtaknili razstrelivo. Osebje letališča Je streljalo na napadalce, ko se se tl umikali Ni bilo opaziti, da bi napadalci imeli žrtve.
Preselitev Židov is Avstrije in Nemčije
Kot poroča list ♦Near York He-rald Tribune*, Je angleško-ameri* čki odbor za Palestino predložil predsedniku Trumanu in angleškemu ministrskemu predsedniku At-tleju poročilo, v katerem priporoča takojšnjo naselitev 100 tisoč- židovskih beguncev v Palestino, kt trenutno bivalo v Nemčiji in Avstriji.
Po poročilu omenjenega lista Je predlog predložil sodnik Simon H. Rafklnd, svetovalec generala Josepha T. MacNameya za židovske zadeve, ki je dejal, da so člani odbora verjetno pripravljeni sprejeti predlog, ki ga je naredil 18. februarja na tajnem zasedanju odbora na Dunalii ter je pristavil, da je bil pooblaččen poročilo objaviti preden je zapustil Evropo.
PORENJE IN POSARJE
London, 23. februarja Francoski general Paul Konlg Je v pogovoru z dopisniki tujega tiska v Berlinu vztrajal na francoskem stališču, po katerem naj bi pred ustanovitvijo osrednje zavezniške uprav« za Nemčijo določili nemško zahodno mejo. Porenje In Posarje ne bi smelo biti ne francosko ne nemčko. Poudaril Je, da Je bilo Porenje v zadnjih 75 letih trikrat osnova napada. Zaradi tega naj bi ostalo pod mednarodnim nadzorstvom, ki naj bi ga Izvajala neodvisna civilna vlada.
Vzg oj eslo vna Konferenca ZN ZSSR IN SVET
FRANCO ZAHTEVA IZGON DON JUANA
Madrid, 23. februarja V španskih monarhističnih krogih v Parizu govorijo, da španski diktator Franco pritiska na Portugalsko, naj bi izgnala pretendenta na španski prestol Don Juana. Do preloma med njima je prišlo, ko Je Don Juan odklonil neposredni razgovor z Francom in hotel Izdati razglas španskemu narodu, ki bi naznanil konec Francovega diktatorskega revirna.
Britanski ministrski predsednik Clement R. Attlee pozdravlja zastopnike vlad Združenih narodov na konferenci za vzgojo in prosveto v Londonu.
Pred kontem neredov
v indijski mornarici
London, 23. februarja Predsednik britanske vlade element Attlee je izjavi v poslanski zbornici, da so upornikom indijske vojne mornarice sporočili, da morejo od njih sprejeti samo sbrežpo-gojno predajo».
sV Bombayu in Karač-ju, kjer so pripravljene velike mnoiine vojaških sil, se je pripetilo nekaj spopadov med posadko neke indijske vojne ladje in kopnimi silami Na mesto bodo hitro prispele britanske vojne ladje, med njimi tudi kri
Stališče Indijcev
do britanskega zastopstva
LONDON, 23. februarja. — Voditelja dveh glavnih indijskih strank predsednik kongresne stranke Maulana Abdul Kalam Azed (n predsednik muslimanske lige Mohamed Ali Jinnah, sta izjavila, da sta ugodno sprejela sklep britanske vlade, da bo poslala v Indijo odposlanstvo treh ministrov.
VZAJEMNOST
Tokio, 23. februarja General John R. Hodge, poveljnik ameriških čet na Koreji, je zanikoval, da bi bil Izdal dovoljenje dopisniku sovjetske agencije ♦Tass*, da obišče ameriško področje na Koreji, dokler ♦ameriakim dopisnikom ne bodo dovolili prekoračiti mejne črte sovjetskega področja.
Jinnah je izjavil, da to ne bo vpVvalo na nespremenljivo zahtevo muslimanske lige po priključitvi Pakistana, ki je avtonomna drlava, k Indiji. Prav tako Se vedno nasprotujejo sestavi posvetovalnega sveta pri indijskem podkralju, četudi bi ble v njem zastopane obe stranki. aNajprej je treba reSiti o-snovno vprašanje. Vsak poskus za sestavo ustavnega telesa neizogibno pelje k opustitvi zahteve po priključitvi Pakistana. Zato ne moremo sprejeti nobene takšne pobude».
Vodja kongresne stranke je rekel: aPossbno sem vesel, ko sem izvedel, da bo eden izmed članov zastopstva sir Stafford Cripps. Naj sodimo Crippsovo prnudbo kakor koli, o poštenosti njegovih namenov ni nikakega dvoma*.
Britanski veleposlanik v Wa-shlngtonu, lord Hallfaz, je zanikoval, da bi bila glavna ovira pri dosegi indijske samouprave ielja Velike Britanije, da ostane v delali, ki zato podltga spore med htn-di in muslimani.
Politika Velike Britanije že ift-rideset let stremi za Indijsko samoupravo. Crippsova ponudba leta 1942 ni bila ne prvi ne zadnji korak na tej poti. Pololaj v Indiji je
Halifui primerjal s pololajem v Zdrulenih driavah pred koncem revolucije in ustanovitvijo federalne zveze. V indijskih pokrajinah so zdaj splošne volitve, iz katerih bodo izšli ministri, na katerih bodo slonele vse pristojnosti samoupravne ureditve. To, kar manjka v In-diji" so federalne osrednje oblasti, ki bi jih ljudstvo izvolilo. To pa je manjkalo tudi v Zdrulenih driavah pred sprejemom federalne u-stave.
SMRTNA NESREČA AMERfeKESA ADMIRALA
Norfolk (Virginija), 23. febr.
Pri avtomobilski nesreči na prevozu preko preliva Norfolk-Ports-mouth je utonil ameriški admiral Theodor S. Wilk!nson, ki je bil po. Veljnik pomorske napadalne skupine pri izkrcavanju na Leyti ter v zalivu Lingayen na Filipinih. Policija pripisuje nesrečo slabemu delovanju zavor. Goepo tVilkonso-novo, ki je potovala z možen, so neelli, pač pa so j0 morali zaradi živčnega napada prepeljati v bolnišnico.
kot
ho, naj --
*° Je nnnuti° Po1Jsko-
spbdnji *born(oi včeraj podal da J« treba Vr*° igJavo, je rekel, ,	zagotovilo,
d<^ ho mogel vsa '	, M
vrnitvi v domovino lSki v°iak po tn u-godnosti, ki	Pravice
poljski državljani. Le'lih'rt}0 0HaU
0OCt> priti do rešitve ° 6° mo' Poljskih oboroženih sil 'fra-^ja
«V to *ača»*
namen sem stopil
v fini.
»tik
^WCWl lm°ael “vMtufjtm, S.*
radiu m ®° odloSl1 sPoročiti °menii0!jSkim S‘lam in na pod'*ol
Prepričat?1 polovila bom skušal ljudi, a? k°ltkor mogoče največ Pri 0h.3e vrnejo na Poljsko*. d° PoljgstaliSča Britancev <Ko 3o ? armade je Btvin dejal: 1,0 no m bu?Ui^e boJevali za nas, b'l° nasor-, Vedno °h strani in bi b' Jth zapuJl?	nočelom, če
pro«‘ ljuVjt K Ve<?'»°’na so pre-Anderst, ' ni,,° vsi generali kot
!1^|Skem
mu ',0va'lko-’ 23‘ f6bru®rja )e objavi?0 P0^n,hvo v Ri
* vestmil
oZ ,Vedali	in civilistom
mlje, pojasy(ilo n“ češkoslovaško
treh°bene'm potrju?a	ni ta
me?* Poostriti 1 ‘ da bilo po-*am\*a {*vestnr *adxorstvo na *ahZ aH oxemlje h?tnobi,e’ ki so
larke. Vem, da bo zbornica z nezadovoljstvom sprejela na znanje to vest o spopadih, ki so se primerili ti indijski vojni mornarici, ki je tako dobro slulita med vojno. Vsi upamo, da ne bo resnejših poskusov upora. Red mora biti vzpostavljen v najkrajšem času*. Med civilnim prebivalstvom je doslej štirinajst ranjenih. Kongresna stranka je uradno zanikovala svojo udeležbo pri uporu, toda komunisti in levičarske stranke skušajo poslabšati razpoloienje in bi mogli povzročiti nerede, preden se bo po- \ lolaj ustalil».
Konservativec Richard Butler je dejal, da opozicija deli mnenje s predsednikom vlade o mogočni u-slugi, ki jo je nudila indijska vojna mornarica med vojno. sUpam, da Attlee računa na pomoč, vseh konservativcev pri obnovi reda in pri zahtevi po brezpogojni predaji u-pornikov*.
Laburistični vladni poslanec Cal-laghan je v svojem govoru na podlagi dobrega poznavanja indijske vojne mornarice zahteval, naj bi po brezpogojni predaji uvedli takoj preiskava o pritoibah ind'jsk<h mornarjev, ker so po njegovem mnenju pritoibe večinoma upravičene.
Attlee je zagotovil, da oodo izvedli o spopadih preiskavo. Pripomnil pa je. da iz poročil ni razvid no, da bi bili predložili kaki.no pritožbo, preden so izbruhnili ti spopadi.	,
Laburist W. Keenan ie pripomnil da bi mogli večino spopadov preprečiti.
Predaja posadke
Po poročilih se je posadka vojne ladje «Hindustan» včeraj zjutraj predala v pristanišču Kurc-.iju. ko so nanjo naperili tovove. Posadko ladje, ki se je uprla, so pozneje od-peHali na kopno.
V Bombaju je morala policija dvakrat streljati na množico demonstrantov v nekem indijskem delu mesta. Pozneje so nastali novi,
Predvidevajo, da se stavka indijske mornarice bliža koncu. Izvedelo se je da so predstavniki mornarjev, ki so vprašali za nasvet VaUabhaja Patela enega izmed voditeljev kongresa sporočili, da so se odločili slediti njegovemu nasvetu in brezpogojno popustiti ter naslednji dan ponovno začeti svojo službo.
Uradno Se niso objavili te odločitve a predvidevajo, dta bodo v kratkem odvestili oblasti o brezpogojni predaji.
Na glavni skupščini v Novi Delhi je Philip Mason, tajnik vojnega ministrstva med razpravo o spomenici, ki jo jc predložil Asaf Ali, namestnik voditelja kongresne stranke v skupščini, da bi razpravljali o težkem položaju, ki je nastal v skoraj vsej mornarici zaradi slabega ravnanja s strani oblasti, izjavil, da število mornarjev, ki so se udeležili stavke ne doseže 12 tisoč. Mason je dodal, da po poročilih, ki jih ima, ni noben mornar vkrcan na ladje, ki so na potovanju pristal na stavko. Po poročilih, ki si jih med seboj ibmenjujejo ladje, ki so v rokah stavkujočih v Bom-bayu, se je izvedelo, da so razdeljeni v dve stranki. Večina želi pristati na pogajanja, medtem ko je majhno število mornarjev, ki se hočejo poslužiti sile in zatrjujejo, da bo imelo njihovo delovanje podporo vseh političnih strank. Zaradi tega mešajo vztrajati na svojem stališču.
Zahteve mornarjev
O zahtevah mornarjev je tajnik Izjavil, da so sprejeli tiste, ki se nanašajo na hrano in preučujejo druge, ki se nanašajo na posamezne častnike in mornarje.
Sedanji finančni položaj Indije — je nadaljeval Mason — ne dovoljuje, da bi sprejeli najvažnejšo zahtevo, ki se nanaša na plačo in na nagrade.
Sprejeli so predlog Asafa Alija, da se zadevo preda posvetovalnemu odboru za obrambo. Asaf Alijeva spomenica o stavki bo predmet razprave na glavni zakonodajni skupščini v Novem Delhiju. .
Predsednik muslimanske lige Mohamed Ali Jinnah je izjavil, da si brez pridržkov postavi na stran indijskih mornarjev, tako da bodo izpolnili njihove zahteve. Jinnah je naslovil poziv mornarjem, naj pre-
London, 23. februarja
Na včerajšnjem razgovoru v spodnji zbornici je britanski zu. nanj; minister izjavil, da želi Velika Britanija ohraniti s Sovjetsko zvezo prisrčno in trajno prijateljstvo, politični voditelji raznLh delov sveta so poudarili potrebo močne organizacije Združenih narodov in sodelovanja med zastopniki treh velesil, ki so osnova za ohranitev miru.
Lord Hallfax, ki bo v kratkem zapustil mesto britanskega veleposlanika v Združenih državah, je Izjavil, da bi neuspeh ustanovitve močne organizacije Združenih narodov, lahko pomenilo smrtno ob-sodbo naše civilizacije. Nič ne more bolj prispevati — je dejal — ustanovi narodov, ki ljubijo mir, kot trden in vztrajen sporazum med Veliko Britanijo ln Ameriko.
Veleposlanik Združenih držav v Sovjetski zvezi, general Walter Bedeli Smith, je izjavil v New Torku, da je potrebno potrpljenje o obravnavanju vprašanj md ZSSR in Ameriko.
♦Mi smo pripravljeni — Je dejal — biti zelo uslužni našim zaveznikom, toda Istočasno moramo imeti vedno pred očmi naše koristi, da poznamo mejo, preko kotere se ne sme iti*.
Willlam Hughes, avstralski ministrski predsednik za časa prve svetovne vojne Je dejal na sestanku avstralske liberalne stranke, da je svetovni mir odvisen od sodelovanja med Veliko Britanijo, Združenimi državami ln Sovjetsko zvezo.
♦Sovjetska zveza mora b-tt ustaljena, kakor tudi drugi naredi. Nihče ne infcrigira proti Sovjetski zvezd, toda v naši in drugih državah so sovjetski agenti, ki ogrožajo varnost. Mi moramo reči Sovjetski zvezi na prijateljski na-č--n: ♦Želimo vaše prijateljstvo, toda nismo pripravljeni, da bi prosijačill zanj*.
neredi. Na ladjah, ki so se bile j nehajo stavkati ter pozval občin-nprle, so dali znak za prekinitev stvo, naj ne poveča težkoče seda-etreljanja. Dosegli so neke vrste njega položaja. Obljubil je stavka-
sporazuma med poveljstvom pristanišča in uporniki v vojašn eah trdnjave.
.jočim, če bodo pravno tn mirno ravnali, bo storil vse mogoče, da poprav'jo krivice.
POSOJILO ZSSR
Washington, 23, februarja Na tiskovni konferenci je predsednik Truman izjavil, da ne namerava izročiti kongresu predloga o posojilu Sovjetski zvezi- Dodal je, da ne izključuje molnosti posojila.
1 PRIJATELJSKEM DOHD
Moskva, 23. februarja Četudi nt is uradnih virov nobenih vesti o razgovorih med perzijsko delegacijo in sovjetskimi oblastmi, se je izvedelo, da razgovori napredujejo v prisrčnem o-zračju. Sestanek s Stalinom, kateremu je prisostvoval tudi Molotov, je dosegni številne napredke v medsebojnih odnošajih. Molotov je šmoJi priredil pojedino v last perzijske delegacije v palači Spirido-novka.
Washlngton, 23. februarja. - Glavni ravnatelj ustanove unrra Herbert Lehman, je sporočil, da Je ustanova v mesecu Januarln nato! vorila na ladje dobave blaga v teži 889.200 ton, a čemer je dosegla celokupna količina dobav ustanove UNRRA v vojni opurto.tenim deželam več kot 5 milijonov ton. To prekaša prvotno v načrtih določeno količino dobav.
Blago, ki so ga natovorili v mesecu januarju je namenjeno naslednjim državam: Albanija 3.000 ton; Bela Rusija 14 300 ton; Kitajska 122.000 ton; Italija 220.900 ton; Poljska 137.500 ton; Ukrajina 48.300 ton in Jugoslavija 125.800 ton. V italijansko dobavo ni vštetih 400.000 ton premoga in 151.000 pšenice, ki jih je dobavila posebej vlada Združenih držav. Ravnatelj Lehna n je rekel, da je dobava za mesec Januar največja količina, odkar Je ustanova začela delovati. Prekaša za 200.000 ton kateri koli drugi mesec. Vendar jih bodo morali v prihodnjih mesecih še zve. č-ati, če bodo hoteli kriti najnujnejše potrebe držav, ki Jih podpira ustanova UNRRA.
♦ Ako ne bodo tako v državah izvoznicah, kakor tudi v državah, ki prejemajo pomoč, uvedli vseh mogočih ukrepov za preprečevanje zapravljivosti in potratnosti, bo v mnogih delih sveta prišlo do nepopisnega trpljenja in lakote. Težavnosti Položaja ne moremo pretiravati. Del dobav ustanove UNRRA Prihaja iz presežkov zavezniških oboroženih sil. Prevoz teh dobav poteka v zelo težavnih okoliščinah, toda kljub vsem težavam je ustanova UNRRA trdno odločena zagotoviti, da bodo ti dragoceni presežki prišli v tiste države v Evropi in Aziji, ki so bile med vojno opustošene, da bi kar najhitreje krile najnujnejše potrebe*.
Države prispevajo
Prav tako Je objavila ustanova UNRRa celotne prispevke držav, ki so po njeni ustanovni listini dolžne prispevati za podpiranje v vojni opustošenih dežel. Doslej Je dalo svoje prispevke 47 narodov, ki so znesli do 31. Januarja 3 milijarde 621 milijonov 158.291 dolarjev. Od tega zneska so stavile na razpolago že 81 odstotkov. Vse vlade, ki so članice ustanove Združenih narodov, katerih področja so bila žrtve sovražne zasedbe, so plačaje v polni meri svoj delež za Upravo, ki Jim Je bil odmerjen. Izmed ■n nezasedenih držav Jih Je plačalo ali se obvezalo plačati svoj prispevek .r deset držav, fiest izmed njih, to Je Kanada, republika San Domingo, isiand, Novi Zeland, Velika Britanija in Združene države so že vložile ;yi,se Zvezale izplačati drugi obrok prispevka.
.	statistični urad Je objavil podatke, iz katerih Je razvidno
. lzvoz iz Združenih držav na podlagi načrtov ustanove tJNRRA aosegel v novembru 1945 novo rekordno višino 80 milijonov dolarjev.
I i e primerjamo vrednost izvoze, za mesec november z meseci od julija
Zahodne velesile
prehranjujejo svet
1945, vidimo, da se Je podvojil, ker se Je tedaj gibal med 30 In 40 mill-joni dolarjev. Veliko razliko je v glavnem povzročilo zvečanje izvoza živil. Glavna ^postavka izvoza živil predstavlja v novembru meso, žito, žitna moka in mleko v prahu in tekoče izhlapelo. f*rav tako Je harastel izvoz zelenjave, slanine, margarine In sladkorja. Znaten porast Je za. beležil tudi Izvoz oblačil, gospodinjskih' predmetov, predelanega in1 surovega bombaža, obutve in mila. Zanimivo Je, da Je 83 odstotkov preko ustanove UNRRA izvoženega blaga šlo v mesecu novembru v naslednje države: Jugoslavijo, Poljsko, Grčijo in Češkoslovaško.
»United Press* poroča, da je ustanova UNRRA razdelila vsakemu 14 državljanu Češkoslovaške republike po en par čevljev'. Češkoslovaška je država, ki je bila nekdaj znana kot največja proizvajalka in izvoznica obutve v Evropi in na svetu. Agencija pristavlja, da je ustanova UNRRA razdelila od konca vojne na Češkoslovaškem milijon parov čevljev.
Tudi majhni ne zaostajajo
List «New York Times* javlja, da bo Dan-ka podprla dobrodelno delo ustanove UNRRA ter JI podarila deset tisoč konj in tisoče ton rib za potrebe evropskih narodov. Po poročilih lista Je danska vlada sklenila dati kot svoj prispevek približno 25 milijonov danskih kron. Prav tako Je sklenila, da ne bodo znižali živilskih obrokov danskemu prebivalstvu, ker bi tako dosegla samo neznaten uspeh v primeri z velikimi možrostmi danskega izvoza živil.
Zeland Je Podaril Veliki Britaniji 16 milijonov kg življenjskih zri« :	n V vrednosti ene8a milijona funtov. V glavnem bodo dobavili
u J:V0 ®fkatlah' mleko v prahu in kondenzirano s sladkorjem jajca v prahu, piškote, meso v škatlah in dišava
Italija prejema naj večjo pomoč
Poljedelsko ministrstvo Je Javilo, da bodo Združene države h mi/, tU 8 mlliJonov 158 tlso<'' ton žita. Od tega bodo polovico katere podplra UNRRA- »»'Franclja, bstanek pa Norveška,
? NlZ0Zemika, države latinske Amerike, zasedbena področja v Nem.ijl in na Japonskem. Uradniki Ustanove UNRRA so izjavili da
upajo, da bodo mogli kupiti več kot tretjino te količine, ki bi Jo razdelili med Italijo, Grčijo, Jugoslavijo. Češkoslovaško, Poljsko. Albanijo, Kitajsko In Avstrijo.
V mesecu januarju so v italijanskih pristaniščih raztovorili 71 tovornih ladij, s katerimi so pripeljali 186.811 ton žita 289.832 ton premoga, 9274 ton živil in 39.042 ton drugega blaga. V Združenih državah pa so natovorili novih 89 ladij, kl 0d°^Pnn^L3ale V Italij0 v mesecu marcu 400.000 ton pre-mogal 172°-°n0r,ton žlta>. 16 °00 ton moke, 15.500 ton ovsa in pri ii.n° . on rži in koruze, 10.500 ton kondenziranega mleka in 1000 ton sardin.
J.Zd™JePih državah so zbrali 450 ten oblek, ki zadostujejo za irn.uuu osem Ta tovor natovarjajo v New Yorku ter predstavlja prvi del pomot i za Finsko. Vest Je objavila ustanova UNRRA. Druge potrebščine, predvsem živež in zdravila, so natovorili v Filadelfiji. Celotni načrt, ki ga Je odobril osrednji odbor ustanove UNRRA, predvideva izdatek 2,500.000 dolarjev. Nameravajo ga izvesti do konca aprila. Večji del podpore bodo poslali finski Laponski, ki Je največ.trpela pri nemškem umi-ku. Poslali bodo tudi mreže in druge ribiške potrebščine v vrednosti približno 330.000 dolarjev. Tako bodo omogočili obnovo riberstva, ki Je ena izmed najvažnejših gospodarskih panog na Finskem.
Argentinska vlada Je pozvala prebivalstvo, naj zbira živila, kl Jih bodo poslali evropskim državam. Vlada v svojem razglasu pravi, da Je prehranjevalni položaj v Evropi zelo težak in bodo tisoči umrli od lakote, če ne bo pravočasno prispela pomoč. Argentina, pravi razglas, lahko prispeva svoj delež, ako se odpove mesu za en dan v tednu; vlada upa, da bo prebivalstvo storilo vse, da bi pomagalo olajšati položaj.
Avstralija za Indi jo
Avstralski ministrski predsednik J. V. Chiefley Je odločil, da bodo v najkrajšem času poslali žito iz notranjosti v obmorska pristanišča, kjer bodo natovoril* 150 000 ton za Irjdijo. Avstralija sl bo prizadevala, da odpošlje tudi v mesecu marcu in aprilu po 150.000 ton žito. Indijski visoki komisar sir Raghunath Purušottam Paranapure je izjavil, če bi Indija ne dobila do 30. aprila dveh milijonov ton žita, bo veliko ljudi umrlo od lakote. Pošiljke mislijo odpremiti s petimi ladjami, izmed katerih so tri ameriške.
Glavni stan generala MacArthurJa poroča, da bodo poslali lz Manile na Filipinih tisoč ton moke na Japonsko. To Je presežek ameriške vojaške uprave na Filipinih.
Kitajska vlada Je kupila za 25 milijonov dolarjev ves material, kl leži v Kalkuti in katerega Je Indija prvotno namenila Kitajski na osnov: zakona o »zakupu in posoji*. Med tem materialom je tudi različno vojno blago.
PERZIJSKI PARLAMENT
Teheraa, 23, februarja V perzijskem parlamentu, je prifilo do prepira med desničarskimi'. In levičarskimi poslanci, ki so se medsebojno zmerjali s priimkom ♦tatovi*. Prepiru so prisostvovali novinarji. Sejo so morali prekiniti. Vzrok spopada Je bila Izjava poslanca Jamirja Isfandtarija, ki je na podlagi brzojavnih poročil iz pokrajine Mazaderan v severni Perziji izjavil, da so prisotni člani levičarske stranke ♦Tudeb* prisilili lastnike poljedelskih, podjetij in avtomobilov, da so ji izročali denar. Na ta način se Jim Je posrečilo Izsiliti znatne zneske. ♦Stranka ima razen političnih namenov še druge nianj vidne smotre*, je Izjavil poslanec.
RUDNiK URANA V AVSTRALIJI
London, 23. februarja Kot poroča melbournška radijska postaja, Je ministrski predsednik južne Avstralije Thomas P’,ayfcrd ••poročil da so odkrili ležišča, iz katerih bo mogoče pridobiti približno štiri tone urana, kl je neob-hodno potren za razvoj atomske energije.
HANS FRANKOV NAČRT
Krakov, 23. februarja Iz listin, kl so jih našli v krakov, ski kraljevski palači, ki je služila za stanovanje bivšemu glavnemu guvernerju Poljske Hansu Franku, je razvidno, da Je nameraval uničiti Varšavo ln zgraditi na njenem mestu nemako mesto. Listine in načrti so datirani 10. februarja 1940.	______________
RUDARSKA NESREČA
Dortmund, 23. februarja O nesreči v rudniku Unna poročajo, da so rešilna moštva rešila 58 rudarjev. Ostalih 415 je Je vedno v rovih, kjer divja ogenj. O njihovi usodi ne vedo ničesar. Rešilna moštva, ki delajo 1100 metrov pod zemeljsko povrs’ino, so mnenja, da je Sivih samo še kakšnih 11 rudarjev. V zadnjih urah so našli 14 trupel.
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
23 februar/a 1346
ZENSKI KOTIČEK
Ce- niste, JiadjomipčL s .koko
Dve najboljši in najuspeinejit sredstvi proti nečisti koši sta sonce in voda. Bonče je *a zunanjo uporabo, voda pa ta notranjo, kakor tudi zunanjo.
Najprej st je treba biti no jasnem, kaj so mozolji in kaj jih povzroči. Naj vas ne prestraši Ime začne vulgarist, katerega zdravniki uporabljajo za to zbolezen*. Mozolji so lahko povsem nedolžne narave, lahko so pa tudi nevarno obolenje in je zato treba biti zelo previden pri zdravljenju. V dobi razvoja skoraj vsak človek dobi to ebole zens, prvi v laljl, drugi v tel ji obliki. Zato ne sme nihče misliti, da je imun, se pa tudi ni treba sramovati, oe koga doleti. V kratkem času bo izpuSča) sani od sebe izginil, lahko pa pospešite, če se pravilno zdravite.
Izvor obolenja je v lojnicah. V dobi ko se telo razvija do popolnosti, povečajo razni organi funkcijo, prav tako postanejo bolj aktivne tudi lojnioe. Naloga lojnic je, da dovajajo koli potrebno malčo-bo, da ostane gladka in vlač na kljub vplivom zraka in sonca. Ce pa lleze proizvajajo preveč ma-čcobe, je pore ne morejo v zadostni meri izločati in se sčasoma zamotijo. Kot posledica se poka-iejo na koii črne pike, nabrekline in mozolji. Ker je največ llez na licu, vratu in hrbtu, se tudi mozolji najrajli tam pojavljajo.
Iz vsega tega lahko sami zaključite, da je treba zmanjkati množino maliobe v telesu. To pomeni, da je treba paziti pri broni in izlč&ti vse mastne Jedi kakor:	vsako
cvrtje, čokolado, orehe, ostre vrste sira, mesne omake in ostre začimbe, pa tudi jajca in maslo niso priporočljiva.
To ne pomeni, da e treba zmanj-lati količino hrane. Ravno v dobi razvoja potrebuje telo obilnejSo hrano, pa tudi kola potrebuje brano, da se lahko bori proti mozoljem in drugim kožnim boleznim. Ce je telo podhranjeno in oslabljeno, izgubi odpornost proti boleznim. Isto velja tudi za kalo. Zato Je treba jesti e tekom in dovolj, toda primemo hrano. V sedanjih čarih. to itak ni težko, ko maičob in mesa primanjkuje. Uživati ja treba mnogo zelenjave, zlasti nekuhane in surovega sadja, kruh in nemastno meso. Izogibati se je treba alkohola, Popiti Je pa treba vsej Četrt litra vode no dan. Zelo zdrav je tudi paradižnikov sok, zlasti poleti, ker bolj pogasi žejo kakor voda, A morilki koinl specialisti predpisujejo kot najboljle zdravilo proti mozoljem: popijte najmanj ietrt litra sadnega soka, jejte mnogo solate in smokev, ter drugega sadja. Telo mora imeU dovolj odvajalnih snovi, ki pospelujejo presnavljanje in ohranjajo organizem svež.
Drugo dobro zdravilo, ki je tudi prav poceni, je spanje. Ce imate spočite živce imate tudi dobro prebavo i« dobra prebava je prvi pogoj za lepo in čisto polt.
Tako sem vam naitela vse notranje vzroke za obolenja kože oziroma za zdravje, so pa tudi zunanji. Med zunanjimi je predvsem čilče-nje kole. Najboljli način čilčenja je umivanje z mlačno vodo in milom. Milo ne sme biti ostro, ne preveč dileče ter z raznimi medikali-jami, samo č$ vem ga zdravnik prcdplle, ker bi morebiti uporabljali ravno napačno.
Isto pclnjo morate posvečati tudi glavi, ker Je dognano, da je prav lasilče premnogokrat plodna podlaga za razna kožna obolenja. Zlasti ob robovih, to Je na čelu in vratu,
Najenostavnejle se nam zdi odpraviti ime pike s stiskanjem. Gotovo, to Je najcnostavnejle. Je pa zelo nepriporočljivo, ker si prav lahko nakopljete Infekcijo. Vem, da vam je telko pustiti pri miru mozolje, toda raju potrpite, ker s stiskanjem in kraspanfem le ie po-slabita te.
Zdravniki najtelte uporabljajo za taktno ebolezem t. zv. elotio alba*, ki je v milejlih primerih prav uspelna. Zlasti, če je primer zakrknjenega značaja, je dobro, da se posvetujete z zdravnikom. Morebiti vam bo svetoval umivanje obolelih
mest s alkoholom ali drugim astrln-gentom.
Kar tiče lepotičenja, so vsi zdravniki mllljenja, da je obolelo kolo treba pustiti pri miru in čisto. Ce ic mislite, da v drulbo ali urad ne morete taklni kot ste se rodili, u-porabljajte dobro kremo in lepotilna sredstva, vendar takoj ko pridete domov, kolo dobro očistite. Nikakor ne uporabljajte mastnih Krem alt oljd. Suhe kreme ne drgni-ie v kolo, nalahno jo vtrite s konci prstov. Zelo previdni morate biti pri izbiri pudra in rdečila za ustnice. pahutjica za puder mora biti čista, boljle je, če uporabljate vsak dan svež kosmič vate. Ce imate iz-pulčaj na lich, ne uporabljajte rdečila, ker bi Ikodilo fn bi izpuščaj poslabčaU.
Kakor sem ie v začetku omenila, je dobro zdravilo sonce. Umetno sonce pa le v primerih, če to pred-plfe tn nadzoruje zdravnik. Navadno se dekleta z mozolji boje sonca, ker se sramujejo in si domiilja-jo, da Jih vsakdo gleda. Toda vedeti i morate, da nihče drugi ne pozna tako natančno valih napak in jih ne gleda tako kritično kakor sami. Zato je najboljše, da pozabite nanje, pa Jih drugi ie opazili ne bodo. Najboljle vam bo storila zabava in šport na svelem zraku in soncu, ker osvell ves organizem in tudi kclo. 1.e se blllajo topli dnevi, ko bo to mogoče, vendar morate v začeten biti pazljivi in se postopoma privaditi soncu. O pravilnem sončenju vam bom kaj več povedala ob drugi priliki. Saj je le tudi nekoliko zgodaj. Za sedaj se le zadovoljimo z sprehodi.
GOSPODARSTVO
Po poročilu neke ameriške agencije je Italija zaprosila «Import-Export Bank* za poeojilo v znesku 940 milijonov dolarjev. Prošnjo je stavil italijanski poslanik Tarchianl. To posojilo, ki naj bi krilo italijanske potrebe, bi bilo dopolnilo k posojilu, ki so ga Združene države že nakazale Italiji. V zadnjem času je aa posojila-sapro-silo tudi mnogo drugih narodov.
Japonska vlaču je sklenila Izdelati načrt proti Inflaciji. Odredila je Izdajo nove valute za ustalitev položaja cen; Izdala pa tudi ukrepe proti črni borzi. Po narcčl u zavezniške uprave bodo do 7. marca vzeli lz prometa vse dosedanje Jene.
Zamenjava bo od 15. februarja do ,j0 danes ob 9. url dopoldne.
ZA KUHARICE
FIŽOL Z OVČJIMI KOTLETI: Prejlnjl večer namočite suhi fllol, najboljle beli. Zjutraj izmenjajte vodo in ga pristavite v mrzli vodi, dodajte lopek zelenjave (korenček, peteršiljeva korenina in zelenje, zelena, čebula) in ozolite. Na vroči mesti dulite nasekljano čebulo tn zarumenite žlico moke. Dolijte nekaj fižolovke in 2 do 3 ŽVee paradižnikove mezge, kozarček belega vina ter Ščepec popra. ZmeSajte s fižolom. Nudite z pečenimi ovčjimi kotleti in fižol polijte z njihovim sokom.
ie označenega dne. Dvige denarrlh vlog bo omejili na 300 Jenov (20 dolarjev po sedanji menjavi, na mesec za vsakega poglavarja družine !n po 100 jenov (skoraj 7 dolarjev) za vsakega člana družine. Odredili so tudi Izenačenje cen. Mezde bodo omejili na največ 500 Jenov (33 dolarjev) mesečno. Črno. borzljansko blago, ki Jo podvrženo racionalizaciji, bedo prekupčevalcem zaplenili, nato pa razdelili,
Avsuraljska vlada pripravlja po
naročilu zaveznišksga aveta štiriletni načrt za gospodarsko in moralno obnovo Avstrije. Trgovinsko ministrstvo, ministrstvo za obnovo, za socialno pomoč, finančno ministrstvo, kmetijsko in ministrstvo za javne domene in gospodarstvo Izdelujejo poročila, v katerih bodo navedla »materialne potrebe to možne vire Avstrije* ter predložila načrt, po katerem so bodo ravnali bodoča štiri leta.
Nemčija je v omejenem obsegu vzpostavila trgovinska etike s tujino. Sintetični gumi, ki ga Izdelujejo na sovjetskem zasedbenem po-ročju, bodo zamenjavali za koke in bencin, ki ga bo dobavljala Češkoslovaška. Proizvodnjo sintetičnega gumija mislijo že povečati, da bodo lahko v velikih količinah Izdelovali pnevmatike za B&tove tovarne.
Vojak Santiago pred sodiščem
Včeiaj so o kanalskem dogodku zaslišali dvanajst prič
Gorica, 23. februarja
Včeraj ae je začela pred voj*.
klm sodiščem v Gorici razprava pioti vojaku Carmelu P. Santiago, Cor.xpany M. 34» th Infantry Regiment, ki je obtožen, da je v Kanalu ob Snel v noči 31. Jan. ubil nekega civilista in z n.ortl-ulm namenom napadel drugega. Po zaslišanju 12 prič so razpiavo cd 17. uri prekinili. Nadajevala sc
Santlsgo, ki ee Je rodil v Porto-rlk', Je obtožsn, da Je prekrili člen 92 vojaškega zakonika s tem, da Je streljal ln smrtno ranil Andreja Lažčaka ter člen 98 s tem, da Je z merilnim namenem napadel Cvat-ka Parava na. Dogodek ee jo pripetil v nekem baru v Kanalu ob Soči. Začelo se Je tako, da sta oba civilista odklonila Santia.gov :> zahto->o, da nadaljujeta pogovor v italijanščini, ne pa v slovenščin’ Laščak Je unirl naslednjo noč, Pa-ravan pa 11. februarja v gorlskl tintnici.
Obtoženec, ki je v začetku razprave sklanjal glavo, Je po ovojem zagovorniku izjavil, dn Je v pogledu obeh obtežb nedolžen. Vojaške oblasti *o Izjavile, da predv deva vojački zakonik za zločin uboja sanjo dve kazni; smrtne obsodbo in dosmrtno Ječo. Izjavile so tudi. da mora rmrtno obsodbo pred iz-vrSrtvljo potrditi predsednik Združenih držav.
Sestava sodišča Razprava je pri poveljstvu ?? j ameriške divizije. Vojaško sodiJčc J«'sestavljeno lz dveh podpolkovnikov, štirih majorjev in enega stotnika Zaslišalo Je dve osebi, ki sta tlli ob dogodku v baru, cestnike, ki »o vodili preiskavo, dva bolničarja ameriškpga zdravniškega osebja ln Italijan?,koga civilnega zdravnika, ki je opravljal službo
Dva mladeniča ugrabljena
MODA

ji -i
NI se ie pozabil dogodek v ulici Commerclale, ko so ugrabili pred očmi mnogih pečcev akademika Zovlča, že se je včeraj ponovilo podobno dejanje: z Istim avtomobilom so ugrabili kar dve osebi.
Včeraj zvečer ob 19.45 url sta sedela v baru Cattaruzza v ulici Mi-ramare dva spodobno oblečena mladeniča in pisala pisma. Nato sta plačala račun m stopila na cesto. Komaj sta napravila nekaj korakov — pričla sta do št. 29 v isti
ulici —> se jima j* približal neki črni avtomobil «1500», brez evidenčne tablice. I* njega so skočili trije neznanci in Ju Obkolili. Po kratkem pretepu so mladeniča onemogočili ln ju vrgli v avtomobil, ki Je z veliko naglice odpeljal prot! sredičču mesta.
Na kraju pretepa so našli dva zavitka, ki *ta pripadala ugrabljencema. Vsebujeta karamele, steklenico olja, nekaj sladkorja, par čevljev, nekaj parov nogavic Itd.
v goriški bolnici ob času, ko so pripeljali oba. ranjenca.
Prva priča Je bil vojak W.llam J Allen, bi pripada isti četi ko: obtoženec. Izjavil Je, da je v nocl 3j, j|inuarja srečal Santlaga v nekem baru v Kanalu. Pristal je, da skupaj nekaj popljeta. »Kesc.eje — Je izjavil Allen — je žel Binria-go v notranjost bara ter načel pogovor z dvema civilistoma, ki j« v začetku lzglednl prijateljski. Potem — Je nadaljevala priča — Se je obtežene© vrnil in me prosil za. revolver. Dejal je, da hoče prestrašiti civilista.' Vrnil oe Je nato k r.jlma In nenabit revolver naperil prpti enemu Izmed njiln Potem se je spet vrnil in Zahteval naboje, katere je p.lča najprej odklonila, pozneje pa dala. Allen je izjavil, da jo eden izmed civilistov v tem času žel proti Bantlagu In držal desnico v zadnjem žepu. Santiago Je nato jjs‘re-111. Allen je Izjavil, da je iz lokala pobegnil. . \.
Zaslišan’e pri?
po zaslišanju Ailena so poklicali pričo Ivana ^Jcilota, čevljarja iz Kimala. Berlo.ovc izpo, sdi Je Prevajal slovenski tolmač. Pripovedc-
glesčlnl opisal zasliševanje pred preiskovalnimi častniki. Zaradi nje-govih izjav Je sodičč-e odločilo, da njegove Izpovedi ni mogoče imeti
kot dokaz,
Sodišč« Je nato zaslišalo poročnika MorUsetta, poveljnika čete «M», ki
je izpovedal o razgovoru, ki ga je Imel z obtožencem v zaporu, vojaka Leonarda C- Humphriesn od britanske voJaSke policije, ki' Je prikazal sliko dogodl^ov v baru, kamor Je prispel, da bi Izvršil preiskavo, poročnika e3dirja, člana jirelškoval-nega oddelka kriminalne policije, ki Je opisal revolver, s katerim Je bil Izvršen zločin, vojaka Edvard D. Kelsoni, ki Je izjavil, da Je prepeljal z avtomobilom Santlaga na poveljstvo in ki Je lejf.vil, da Je bil Santiago aobre ' voljel desetnika Louis Le Bella od 3. sanitetnega bataljona, ki je izpovedal, kako so ga poklicali v bar, da pobere enega Izmed ranjencev. Povedal Je, da Te neki drugi civilist prenesel težje ranjenega civllsta na rešilno postajo.
Stotnik Bevilacpua z zdravstvenega oddelka divizije Je podal izpoved o ranah, ki sta J h dobjla ra-
™ ’<• “* >• «*> rVr *-»	S
majhnega kalibra. Prva rana je bi-
pijačo In sc vscdel k peči, za ce mentno steno. Izjavil Je, da Je nato zaspal. Zbudil se Je Jele, ko Je počil strel. Ko Je videl, da je Santiago nameril orožje na Laččaka, Je iz strahu padel po Meh,
«MODRI VRAGI»
SO POGOSTILI 300 OTROK
Ob priliki praznika Sv. Valentina so Kanalu ameriški vojaki 3 M? taljona 349 p e čad tiske ga oddelka »Modrih vragov* pogostili 300 otrok Pri tem. prazniku je sodeloval tudi ameriški Rdeči kril z gdč. Ruti1 Morrlnecjevo na čelu; otroci v Kanalu te pogostitve ne bodo pozab®
Otroci so bili na zabavi v dveh od4elkihi najprej so bili pogoščeni tisti, ki obiskujejo šole popoldne, nato p« tisti, ki Imajo dopoldanski pouk. Vsi otroci so bili v spremstvu s svojih učiteljev. Sladoled, vroča čokolada in slaščice po izbiri; otrokom so žareli obrazi...
S to pogostitvijo so vojaki 88 divizije ponovno dokazali svojo naklonjenost do otrok; že prej so pogostili otroke ob priliki Miklavža in ob božičnih praznikih.
Pet mtž v plamenih
la na levi strani prsi, druga malo nižje, tretja pa v gornjem delu le-, vepra stegna. Opisal Je pregled obeh J'm je gorela obleka. Vseh ranjencev, izjavil, da je ivišit trsn- dobilo opekline druge in
1 stopnje. Civilist je Dušen
V sredo popoldne prot 16. uri se je v mehanični delavnici 2 bataljona 349 pešadijskega oddelka »Modrih vragov*, dogodila težka nesreča, pri kateri so bil! močno ožgani štirje vojaki to neki civilist. Bili so zaposleni pri snaženju poda z bencinom, ko se je ta iz neznanih vzrokov vnel. Močen plemen Je zajel vseh pet. Medtem ko so štirje lahko takoj odskočili, je eden izgubil zavest ln ostal v plamenih. Vojak Boney, ki Je to videl, le Junač.io ekočil v plamene, po-rr-abll tovariša In ga rešil smrti.
Na pomoč so takoj pritekli še drugi vojaki, ki so začeli gasiti 1 pečar |n pomagati tovarižem, ki
pet Je tretje
Pr«0l«d tet
V torek 26. februarja bo prllj z letalom v Videm general Jot'
Lee, vrhovni poveljnik ameriških*® ra Sredozemlju; v spremstvu F neki angleški admiral. Oba vojaŠK* dostojanstvenika bosta v teku dn5" va pregedala čete 88. ameriške & vizije in Xm. armadnega zbora-
Nakaznice za mezge
Kmetijsko nadzornlštvo, Gori«4 ulica D-uca d’Aosta 55, vabi v** kmetovalce, katerim Je ZVU n« kazala mezge, naj se zglasijo «* u-.adu Kmetijskega nadzornlštt* kjer bodo dali nekaj podatkov V obenem dvignili nakaznice.
Berlot je potrdil, da so prvemu '	krvi- T'n^r se je stanje te-	Clvi»»t Je Dušan Furlan,
ierlo* Jc ! nl'wi®u poalftbčalo to je naslednjega j stanujoč v ulici Donizettl žt. 13. Vse
strelu sledili *« nadaljnji. Berlot jc
nato vstal ter hitro zapustil bar. j dn# umr1' Parava» i1« >m21 dv« ral
Alojz Lepeveček, lastnik bara, v *	^ SLotn(ik
katerem s. je zgodila nesreča, je |e	da rane niso bile težke
PREHRANA
Drva
Občinski prehranjevalni urad •poroča, da se bo danes začelo sesto razdeljevanje drv na nakaznice v korist potrošnikov, ki ne morejo uporabljati plina. Razdeljevali bodo po 15 kg drv na osebo, cena 530 lir za stot.
T b.I: « delitev riža. Dane« V *' začeli razdeljevati Izredno dobavo r ža. In sicer po 400 gr na osebo, na odrezek 35-36 živilske nakaznice. Koneo razdeljevanja 2. marca; cena 63 lir za kg.
Spomladanski kostum iz svetlega volnenega blaga. Iz Istega blaga je tudi ljubka čepica, ki posebno dobro pristoja mladim obrazom in dolgim lasem.
Izredna delitev testenin in sladkorja. Potrošniki, ki Imajo delavnico nakaznico »La bodo dobili po 1 kg testenin ln 100 gr sladkorja. Cena testeninam 38 lir za kg, sladkorja 93 Ur za kg. Začetek razdeljevanja danes, konec 2. marca.
Najnovejle sintetično zdravilo ta zdravljenje malarije SN 7SIS je eno izmed najvažnejših odkritij Državnega zavoda za znanstvena raziskovanja v Združenih državah. Trdijo, da zdravilo pomiri ncjhujie napade mrzlice v tretjini časa. ki ga za to rabi kinin in kljub vsak ko-dnevnemu uživanju ne povzroča bruhanja in porumenelosti kole.
Razdeljevanje riža delavcem pri težkih ln najtežjih delih. Sepral sporoča, da bodo danes začeli razdeljevati delavcem, ki Imajo dodatne nakaznice za težka ln najtežja dela po 600 gr riža.
Obvestilo bolnikom. Vsi bolniki v Trstu, ki imajo nakaznice za meno, lahko dvignejo po 1 škatlo kon-I serviranih rib.
Zaradi nezakonite posesti muDlclje
Včeraj zjutraj je Zavezniško vojaško sodišča razpravljalo o prekrvitvi čltna št. 4 prvega razglasa Zavezniške vojaške uprave, in e'cer zaradi nezakonite posesti munlclje.
Sodnik, stotnik Leantng, je izjavil, da Jc Basao kriv, ker je imel pri sebi naboje. Sodnik je dejal, da j« imel obtoženec precej časa, da bi se znebil nabojev, medtem ko Jih ja po lastnih izjavah imel pri sebi približno 5 ur,, Obsodili so ga 4 mesečo zapora.
Ubit tržaški dijak
Oddelek preiskovalne policije j« včeraj v Travesio odkril truplo nekega mladeniča, ki so ga pozneje »dentiflclrall za 19-letnega dijaka Vinlcla Bressanuttlja, stanujočega v Trstu v ulici Mura št. 10. Mlada-n-lča so že v Juliju 1944 ustavili neki krajevni tipi, zdaj pa so ga ubili; razlogi niso znani.
izjavil, da Je imel takrat nočno službo. Izpovedal Je, da Je obtoženec prišel v njegov lokal dvakrat. Drugič Je prišel v bar okoli 22. ure, nekaj minut kesneje pa Je prišel se neki drugi ameriSkl vojak. Kesneje je prišel Berlot. Kmalu na. to sta vstopila Paravan to Laščak. Prvi Je sel, proti biljardni ml*i ter vzel v roko biljardno palico, Ko Je videl, da sp; pri psči Berlot, se mu Je približal ter ga zbudil. Nato ee ji vr»H k mizi ter odložil pa’lco, Prh}a potrjuje, da Je tedaj Bantia-go namignil LačČaku ln ga vprašal, zakaj govori slovensko. Laščak nato odgovoril; »Govorim tudi Italijansko*.
Zapisnih o dogodku
Po izpovedi priče so nato vsi trije prišli k mizi !o obtožene« Je nalil dva kozarca'vina. Izjavil je: da je nato nadaljeval svoje delo, da pa je opazil, da so se vsi trije oddaljili od mize, Ko je hotel zapreti lokal, Je zasHeed etrele. Izpovedal Je, da Je videl, kako Je Berlot omahoval ter nato hitel proti vratom. Lepevfcček Je nato tudi sam pohitel proti Izhodu. Ko se je obrnil, Je videl da je obtoženec naperil orožje tudi proti njemu. Stal Je tik poleg njega, vendar pa mu Je rekel v Italijanščini: »NI za vas*.
Lopevsček Je Izjavil, da se Je tedaj obrnil in stekel po policijo. Izjavil je, da Je najprej slibal en alj dva strela, takoj nato pa še tri.
Naslednja priča je bil preiskovalni častnik major James P. Lyons, ki naj bi podal Izjavo o listini, ki jo je Santiago, po njegovi Izjavi, podpisal 7. februarja. Obramba Ja namreč tej listini ugovarjala In tr. dila, da obtoženec ne bi bil podal Izjave, ako ga k temu ne bi bili prisilili. Sodičča je moralo odločiti, ali Je treba imeti obtožencevo Izpoved za prostovoljno ali ne. Kot pričo so poklicali vojaka Alena, ki Je Izpovedal, da so ga skupaj s San. tlagom odvedli na področno zavezniško vojaško poveljstvo, kjer so Ju štiri do pet ur sasUsevali.
Sodišč*! je pojasnil« Santiagu, da lahko obrasle^ okoliščine, pod katerimi j« podpisal listino, če to teli.
in da je ranjenec dobro izglodal da pa so se kenieje pojavile komplikacije, ki so ga oslabile tako, da Je 11, februarja podlegel.
Zdravstveno stanje pok. Pnravana
Paravan Je bil Jetičen; bolezen, ki Je ie precej napredovala bi ga bila pob.sla v času od 2 mesecev do 2 let. Zaradi teg« Je sodišče sprejelo pogojno pro*n,io, ki so Jo skupaj podp'sall obtoženec, obtožba in zagovorniki, v kateri lz-javljajo, da Je treba iskati vzrok Paravanove smrti prav v tej bolezni. santiago pa Je kljub temu obtožen polzkuženega premišljene, ga uboja.
Vojaške zdravniške oblasti so storile vse, da bi Paravana rešile. Bile so mnenja, da bi gotovo preživel,
če ne bi bil bolan.
ni I ranjence so prepeljali v bolnišnico. Na kx-aj nesreče so prišli tudi gasll-vl lz vojačniee v ulici Diaz In so pomagali gasiti požar. Skoda v delavnici je precejšna.
Gorivo za kmetijstvo
Prepočasno dviganj* goriva za pogon kmetijskih strojev ovira pestovanje Kmetijske zadruge, ker ji bo za prihodnje nakazilo goriva primanjkovalo posod. Ker se bliža cas večjih poljskih del, poziva zadruga vso prizadete, naj Člmprej dvignejo, nakazila in sl tako zagotove potrebno zalogo. Opozarja pa se vse zemudnke, naj predloiijo( uradu U. K. M. zadevne tiskovine o uporabi goriva ter knjižice za pregled.
Lizo! je plia
Včeraj so prepeljali v bolnftntoo 20-letno Palmiro Sclesovo, stanujočo v Costalunga št. 89; spila je precejeno količino lizola. Zdravniki so ji Izprali žriodee.
* ne bi bil bolan.
Zadnja priča Jf bil dr. GiUsČfcpe Del Franco, ki j« podal Izpoved o prevozu ranjencev v bolnico in o negi, ki Jima jo Je nudilo vojaško osebje in osebje bolnice.
Obtožba js sporočila, da b| bilo treba zaslišati tudi Lalčakovega brata. Zahtevala Je potreben čas, da ga obvestijo. Razpravo so prekinili in Jo preložili na današnji dan
Razde jevanje sadnega drevja
Kmetijsko nadzorni.*tvo javlja ia se bo v sredo 27. t. m. pričelo
Razveljavljenje fašističnih pokojn n
Splošna in posebna zvišanja javnih pokojnin - Začasna clra-ginjska doklada javnim upokojencem
Ker so menili, da bi obtoženec boljo razumel, ako bi mu njegove pravi«# razložili v žpansčini, Je obramba labtevala tolmača. Sodišče Ja zahtevo sprejelo. Obtožencu so znova obrazložili njegove pravice. Nato js obtoženec v slabi an-
Trst, 23. fsbruarja
Polkovnik Alfred C. Bowman, višji častnik za civilne zadeve js izdal Spoini ukaz »t. 34 s katerim razveljavlja pokojnine za Službo fašistični vladi ter za fašistične zasluge, nadalj« s katerim jo ukazano spločno zvišanje javnih pokojnin ln določena posebna dodatna začasna povišica javnih po. kojnin. V ukazu Je nadalje določeno o osebnih povišicah, ki imajo enačaj pokojnin ln ki jih Je Izplačati v enkratnem znesku; nadalje o poviSicah drag'njekih doklad, o omejitvah draglnjsklh doklfid, o oblasteh, ki Imajo pravico za pode. ljevonje poviŠio in ugodnosti, ln o upokojencih, ki Jih ponovno sprejmejo v službo.
Ukaz bo »topil v veljavo na dan ko ga bo polkovnik podpisal; vse določbe ukaza bodo veljale in so Izvajale od 1. julija 1945 dalje, ra zen kolikor ni v ukazu posebej določeno.

E. WALLACE
17.
POTEPUH
Pustolovska zgodba
J>ve url ga ni bilo nazaj OtUija Je opazila zjutraj, da Je imela se vedno uro na roki ln ko se Je vrnil, J* prinesel tri melone. Povedal je, da Je ob robu gozda našel kmetijo.
»Bogati ljudje morajo biti. Zdelo •e mi js kakor posestvo, na katerem gojijo krave z dolgimi rodovni, ki ia Id niti ne pozabijo urediti pleene dvorane v svoji hiši. Na vrvi so se susile lepe hlače, pa Jih nisem Imel poguma ukrasti. Ste že videli časnike.
Iz žepa Je potegnil časnik, ki ga js našel na klopi v vrtu, kjer Je kradel melone.
»Slavni ste postali*, je dejal OtiliJU
Otilija je razgrnila časnik ln s odprtimi usti ostrmela;
tPrtkanjem potepuh je ukradel ženo uglednega Kttleburikega meščana.
Ko se je ženin prebudil ia
omamljenosti, je uvedel, da ee je njegova zaročenka porodila s potepuhom. Vea vat je razburjena. Oboroženi prostovoljoi vso noo iskali. Otmloa nečakinje nahega uglednega someičanas.
Pod temi napisi js bila velika slika Otillje In Sama. Fotografija je bila ob priliki neke dobrodelne prireditve v Littleburgu. Neumni smehljaj na Samovem obrazu in postrani klobuk se nista prav nlc ujemala z napisom pod el-ko: »Sam Waaaer, znani llttleburžkl meščan, je globoko užaloščen, ker so mu ukradli nevesto*.
»In ta Je nesrečnik, ki naju Je poročil?*
Nekoliko niže je bila fotografija duhovnika Stevensa. Župnik je postal predmet mnogih nesoglasij, ko je se globoko spal.
eZupnlk Stevene prisiljen s SO-mokresom obhajati poroko*, »Neumnosti! Kako sl upajo tiska-
tl podobne stvari*, Je vzkliknil* Otliija jezna, »Kako morejo tiskati takšne laži7»
Pito je gledal časnik s hladnim ocasom kritika.
»Ni slaba. Navadno fotografije laskajo. Ugaja mi vaša pričeska*.
»Takoj ae bom vrnila v Little. burg in jim povedala, da so lažnivcu, se Je razburjala OtlUJa, »Lažnivci! Imenovati »uglednega meččana* tega oslai Človeku s« lasje Ježijo!*
»So še hujše novtoe. Niste videli tistih na drugi strani; ne morete so vee vrniti*,
Otilija Je s tresočo se roko obrni.
la list to cltala;
»Ve« Littleburg je v strahu, da js lepo Čutijo Jones, premeteni ugrabljivto, ubil*.
»Ce sts mrtva, se ne morate vrniti domov*, je pojasnil Pito, »Gotovo bi jih razočarali in vam tega nikoli ne bi mogli odpustiti. Boljše Je, če vsaj fo nekaj tednov ostanete mrtva*.
»Nekaj moram ukreniti I*
»Pišita časnikom*, je šaljivo dodal Pito.
<Ne govorite neumnosti. AU ne vidite, ksj ta zgodba pomeni? Vsi vas bodo iskali in ubili kakor psa, ce vas najdejo*.
»To Ja zelo verjetno*.
Zdelo se je, da se je tega šele zdaj spomnil ln v njegovem glasu je bilo začudenje.
»Skoda, da ne moreva kupiti po-sobnih izdaj. Rad bi vedel kaj pravi Gustav o avtu. Hočete staviti...*-
Ne razumem vas*, je začudena dejala Otilija.
«C» bi razumeli, bi stavil, da Gustav tudi besedice ni Črhnil. Gotovo so naju na kmetiji lahko videli, pa niso spoznali avta ln naju bedo zasledovali v tej smeri. AU boste lahko spali?*
Zmajala je z glavo.
»Morebiti pozneje. Časnik vas Je zelo razburil. Kal ml je, da sem ga prinesel. Mislil sem, da se boste smejali*.
»Smejala*, Je ogorčeno vzklikni, la Otilija.
Vendar Jo Ja spanec premagal. Ko se Je čez eno uro zbudila, Je opazila P’ta, kako Je ležal na trebuhu in skozi špranjo gledal lz skrivališča.
»V gozdu ee Je sprehajala neka
žena*, j« šepnil potepuh. »Najbrže j* s kmetije. Zato sem vas sunil, da bt se zbudili*.
»Sunili ste m*7> je OtUija užaijc no ponovila,
»Ali nisva zakonca? Kakor aem
slišal pripovedovati, Je to med za-
konci prav pogosta stvar*.
Ponovno sta molčala in če* pol ure se je Pito oglasil: *
»Ali sem bil zloben? Ne zato, ker sem vas sunil. Dali so ml res močno iganje. Se zdaj Imam neko. liko meglene možgane, vendar lahko mislim. Ko bo žena odšla, vas bom spremil do kmetije ln bost« lahko telefonirali, želel bi le, da s« o meni zlažete; lahko rečete, da sva se razšla na cesti proti Og. denzburgu, č*pcav Se ve», kje Je*.
»Ali vas bom morala zapustiti?* je prestrašeno vzkliknila Otilija.
»Gotovo. Ne morate vedno »pati
v	gozdovih, ee vas zasledujejo. Morebiti sem nekoliko sebičen, če rečem, da ml bo lažje skrivati se samemu. Vam ne bo težko dokazati. da še živite ln da Jaz nisem tako strašen divjak. Zjutraj sem se šalil, ko sem vam rekel, da ae ne morete vrniti, ker ste mrtvi. Toda
vi	Američani ne razumete angleških šal*.
Tudi Otilija s» je vleglm na trebuh ln z dlanmi podpirala glavo.
»Nekoliko pozno se smejem. Za. res je smešno*, je mimo dejala.
»Kaj pa?*
Pito se je obrnil In Jo izpod čela pogledal. Vnetje na licu mu je 5»
skoraj popolnoma izginilo; pozma-la s* Je le še rdeča črta od ušesa dc goate brade.
»Mocebitl mislite, da b°m Ma na kmetijo ln dejala; 'Oprostite, sem nevesta, ki so jo ugrabili Llttla. burskemu meščanu?’ N1h>a,te Prav nlc domišljije*.
Pokraspal se je po nosu in namr-šll obrvi.
»Imam Jo, vendar bi rad vedel kakšna Je vaša*.
Otllljln obraz Je razjasnil smehljaj, potepuh jo je prvič videl smejati se tn naredil* Je nanj nepopisen vtis.
»Torej vam bom povedala,* Je pristala. »Hišna gospodinja mi bo prišla naproti in pripovedovala Ji bom vso žalostno zgodbo. S čudnim pogledom me bo ogledovala. Razumete kaj hočem povedati? S čudnim pogledom, skratka. Ali si je ne morete predstavljati, kako bo zavila oči pfotl nebu in vzkliknila 'Ubogi otrok!’ Nato bo telefonirala policiji In morebiti tudi gospej EL merjevi; končno bo poiskala svojo najboljšo prijateljico In zaprla vrata, da Je dekleta ne bi allšala, ko ji bo vse pripovedovala. Potem se bosta spogledale ln dejale: Kaj se tl zdi? Končno, saj sta poročena...’* (Nadaljevanje prihodnjič)
nega drevja in murv, ki se bo končalo C, marca. Na razpolago bo
ostalo se nekaj murv, katere si lthko nabavijo tisti ki so predbe lsžbo zamudili.
Najdeno
Mestno županstvo v Gol*' naznaja, da so našli srebrno Sjj*® za cigarete, z vrezanim S>°ne’ gramom. Nadalje so našli torbW iz lakiranega platna rjave barve,* kateri je tudi veota denarja.
Oboje hranjo pri blagajni abčlf>‘ skega ekonomnta.
Obvestilo čebelarjem
Vso čebelarje, ki eo naroči® sladkor za debele, obvešča Kmetij eko nadzorništvo, da tega s® * sprejeto, zato naj vsi prizadt® potrpijo in počakajo na navodil* ki jih bodo dobili preko tiska.
PULJ
]
URADNE URE NA ŽIVILSKEM URADU
Do nove odredbe za razdeljeVf
nje živilskih nakaznic za prihodih 'štirimesečje so določene sled«®' uradne ure: od 8.15-12. ln od 15. * 18. ure; ob nedeljah od 8.15-12.
NOGOMETNA TEKMA Včeraj Je bilo na igrišču »Col*1* nale* nogometno srečanje J*1*" enajsterico A. P. O. ln Val«’1’1 srečanje se Je zaključilo z vrtAl1 A. P. G. s 3:1.
A. S. PULJ PROTI QUEEN’S
V nedeljo popoldne bo na *t°'
Železniški vezni red
z noriškega glavnega kolodvora
Odhodi: v Trst: 6.46, 8.26, 14.C6, 18.45 ln 18.10:
v Videm: 6.38, 14.47 ln 18.14; v Ajdovščino: 4.80 In 17.30; Prihodi: lz Trsta: 6.86, 8, 14.44, 10.16 ln 18.08;
lz Vidma: 6.30, 18.55 ln 18.04; lz Ajdovščine: 6.87 In 19.12.
Kdor oglašuje, ta napreduje
nem igrišču nogometna tekma »} enajsterico A. S. ter angl«’ enajsterico 2-5 Queen’a.
IZPRJBD ZA.VB5ZNISKBCA VOJAŠKEGA SODISCAČ?^ Včeraj so se zagovarjali Zavezniškim vojaškim sodl^*1" naslednji obtoženci: Miloš Terlevlč Vladimir, Stover Iv8J1' Sorbola Marija, Terlevlč Ant®”' Stover Nadlso, Mocohl Anton, ^ vici Peter, Filipič Silvano, R*\i Karto, Foesor Adriano, Cherflta'" Glorgio. Prvih sedem, je obdo^ nlh, da so bili prejšnjo noč, m«® ttir. ko so se »prehajali po u'1®*.,' mesta, oboroženi z grčavimi P* čemi. Sodišče Je »prejelo trd|tv' bi anllcev, da mladeniči nlao I”'* j nobenih slabih namenov. Obtoži’ el so bili oproščeni.
Drugih pet obtožencev je k"!, obsojenih na 14 dni zapora zar® kršitve glavne odredbe »t. f*. prepoveduje pisanje po zidovih.
, ’ _________________________✓
R A D 1 °
Nedelja, t*- ^bruarj*
7 pestra igranj* glasba; 7.15 slov. vesti; 7'*°. «£*’• „v«5-l;	7.55
metra jutranja glasba; 9.30 kmetijska oddajal 10_ prenos maše; 11.10 nedeljski gl*»l^nl spored; 1215 rov or v slovenščini; 12.30 kmetijsko predavanje v slovenSČlnl; 12.45 slov. vrsti; 13 “*l- V«stl; 15.15 otroška ura t®10'!'*’. 15-40 otroška ura (ital.):	18 iz gledališča Verdi -
»Štirje grebjanl*; 18.15 plesna glasb*; 18.30 nekaj Interpretacij Aids- Frabrlzl-ja; 18.50 športna poročila; 19 narodne pesmi (slov.); 19.20 komorna glasba (slov.); 19.50 predavanje o telesni vzgoji (slov.); 2Č »tov. vcjtl; 20.15 ital. vesti; 20.30 15 minut s Paulom Robeneonom; 10 45 športna poročila; 21 slavni •kiadateijt; Gloaochino Rossini; '1-45 igra; 22.30 večerna glasba; 23 Ital. vesti; 23.15 slov. vesti; i‘Oeno nabav Išče.
23.25
Ponedeljek, 25. februarja
7 glasba za dobro jutro; 7.15 riov. vesti; 7.30 Ital. vesti; 7.65 gloeba za dobro jutro; 11.30 ritmi m pesmi; 11.45 predavanjo; 12 glasba za vas; 12.30 predavanje v slovenščini; 12.45 slov, vesti; II ital. vesti; 13.15 reproduciran* glae-ba; 14 gledališka panorama; 14.15 pregled vesti; 17 prenos lz Vidma; 18 komorna glasba; 18.20 vesela glasba; 18.30 orkester pod vodstvom d'rtgenta Manno; 10 ionska ura (slov.); 10.20 slovenske narodne posorJ (.plošče); 19.30 klavirski koncert pianista Antona Trosti (slov.), 20 slov. vesti; 20.15 Ital. vesti; 20.30 glasbeni »prehod; 21 tržaški kvartet; 21.45 igra; 22.30 glasbeni sestanek; 23 ital. vesti; 23.15 slov. vesa; 23.25 nočno zabavišče.
Sobotna križanka št. 29
1	2 3	4	5
■
■
		
		—
m		■
m		■
	—	—
7 a
N
■
A
s
:
Rešitev v ponedeljski štev#
neumen — zdrav, krepak; 7. vez*’,
irrof-a T.n nm-nr) š o   n-1owrttoU2l^
— slovanski pisatelj — japort^
dolžinska mera; 8. predvojni coski dnevnik,; 9. težava.
Glavni urednik; PRIM0 7, B. BRDNIK Izdaja A. 1. S.
Dve novi slovenski brošuri
«Naatanek ameriške nataves (zanimivo pisana istorij* o rojstvu ameriške svobode z dodatkom: »Zakon pravic)■ s slikami, cena 5 lir.	.
»Volitve v Združenih državah* (poljudni opla prip^ za volitve ter svobode govora in tlaka v Ameriki), 8 slikani 32 strani, cena 5 Ur.
dobite v “Centru za obvestila^
Borzni trg it. 8

vrsta, zaporedje — glagolska’ kalnloa; 8. specializirani dclave*
I '
Vodoravno: 1. vzajemen podoba; 3. del kolesa — ~w- , — označba za britanskega po»l*< c*;	4. čut — oziralni zaimek; j
Izdati (n. pr. odredbo; tujka)
rudniku; 9. stopnja sodihča.
Navpično: 1. del Jugoslavije!: svetopisemsko moško ime; 3. vF, »alna člcnlca — poklon — oe® zaimek v sklonu; 4. znamka u carske ure — afriška reka; 5. d®t clcvek; 6. žensko tms — dkc (srbhrv.)j 7. egiptovsko hoiartj^