Štev. 12.
Tečaj XVI.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca.
Stoji za celo leto 3 gld. — pol leta 1 „ 60 četrt „ — „ 80 (Posamezne štev.
15 kr. Oznanila lkrat natisnena od vrsto 15 kr
Naročnina, oznanila in reklamacij c
pošiljajo so upravništvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
Grlasilo
„Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Izdajatelj ixi -u-r e	z
M. J. Nerat, nadučitelj.
Spisi in dopisi
pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse 8.
Pismom, na katera se želi odgovor, naj se priaone primorna poštna
znamka. Na anonimne dopise se neoziramo.
Nefrankofana pisma, se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane knjigo se ne vračajo.
Ucitelj-vzgojitelj.
Veni pner disce sapere — (Pridi, deček uči se modrosti!) — Tako se glasi začetek „Orbis pictus"; toda po kolikih poteh dospemo do cilja modrosti — sapere. Stari narodi so bili v mnogih obzirih pred nami, oni so vzgajali že dečke v prave koristne državljane — v blagor države. Mi se s tem ne moremo hvaliti. Kedko se najdo vzgojitelji, kateri bi tako natanko presodili otroka, kakor so jih stari vzgojitelji. O mladem Napoleonu Bonaparteji se pripoveduje, da se je nek učitelj v mestu Brienne o njem izrekel: »Daleč bo prišel, ako mu bodo razmere ugodne".
Vzgoja mnogo stori, pravi Helvetius. Naš vzgojni preustroj je zemlja, na kateri vzgojitelji vrše svoje dolžnosti — a sad je odvisen od semena, zato jc že mnogi otrok pokvarjen, predno je zagledal luč sveta. Stari Spartanci so kaznovali svojega kralja Arhidama, ker se je poročil z pritlikavo ženo, rekoč: 31 i hočemo kralje, a ne kraljice".
Naši čuti so prvi vzgojitelji — torej narava ter že kraj, kjer smo preživeli mladostna leta, reflektuje na nas več ali manj. Prvi vtisi, kako so povsem drugačni v velikem mestu, kot v zakotni vasici, vse drugačni na planinah nego v ravninah, ob tekočih vodah in na obalili morja. Kadar konča fizična vzgoja, pride na vrsto moralična, ker pa nam obkrožajoči predmeti vedno nove vtise napravljajo, zato prej umrjemo, nego srno popolnoma vzgojeni. Življenje se spozna z življenjem. Rousseau ima največo zaslugo pri vzgoji, ker je vzgojni pravec zopet obrnil na naravo.
Naravne zmožnosti in dušne moči so jako različno razdeljene, a le z izomiko in srečo dospemo do dozdevne popolnosti — zrelosti. Linne, slavni naravoznanec, bi izvestno umrl črevljar, brez imena — prijateljev, kakor sto in sto vaških otrok umrje, kateri, ako bi bili rojeni in vzgojeni v kaki palači, bi se lahko merili z mnogimi imenitniki.
Vzgoja pride na vrsto nedostatnega instinkta; prvi vzgojitelj je glad. Otroci so podobni v posnemanji papigam, oni posnemajo, kar vidijo in nekdaj se ni vzgajalo, ampak se je dresiralo, kakor dandanes pse. Kaj ne obstoji skoro polovica vzgajanja v odpravljanji in popravljanji, kar otroci slabega od odraslih vidijo in slišijo?
Spartanec je bil vsled vzgoje tako resen, kakor Egipčan, Atenčan pa ravno obratno. Likurg, spartanski postavodajalec, predočil je svojim rojakom moč vzgoje tako-le:
Pokazal jim je dva psa, jedne matere — a drugačno, če se sme tako izraziti, vzgojena. Vrgel je mej njiju kos mesa in spustil zajca; neizučen pograbil je meso, a izučen je tekel za zajcem. — A vendar ni bila spartanska vzgoja prava, ker Lvkurg je hotel, da se človek popolnoma podvrže državljanstvu in vojski. Rimljan je bil po vzgoji resen,
12
a on ni imel, saj v začetku ne — veleumov kakor Aristotela, Platona in Pytagora, ker on je bil le bojevnik.
Rousseau-jev Emil dal je pravec boljši fizični vzgoji — dasi ga je tedanji parlament zaukazal sežgati, on je pazil mnogo na negativno vzgojo, po načinu starih.
V naših časih je vzgoja jako napredovala in, ako nismo dospeli do vrhunca, je morebiti najbolj krivo pedantstvo in obilica moraličnih pravil.
Podlaga pravemu napredku je dobra domača vzgoja; kot taka mora imeti dober izvor v domači hiši. A žali bože, često rast6 otroci, kakor sama narava hoče, mnogim se često zgodi, kakor levici, katero ali popolnoma zanemarjamo ali jo vporabljujenio za nižja dela.
Prvo vzgojno pravilo je in ostane: Mens sana in eorpore sano — zdrava duša v zdravem telesu — prva vzgoja je torej, kakor je že povdarjal pedagog Baco Verulanski. fizična.
Drugo: Razum naj prevladuje spomin. Non scholae, sed vitae — ne za šolo, ampak za življenje. Ta izrek bi moral biti pribit nad vsako šolo. Cilj vzgoje naj bo delavnost, spolnovanje svojih dolžnosti in zapovedi proti bližnjemu in domovini. Scipio je postal Veliki le vsled svoje velike delavnosti. Krištof Kolumb je iznašel Ameriko le vsled vednega premišljevanja in Newton pripisuje svoje velike iznajbe le svoji veliki potrpežljivosti.
Tretje vzgojno sredstvo je pismo. 25 črk, pravi neki pisatelj, obrača svet. Dar božji — pismo — pridobiva v mirni sobi sedečemu mislecu s svojo čarodejno palčico milijone poslušalcev in učencev, v najoddaljenih delih sveta, kateri se bodo še le rodili, ko bode njega krila že črna zemlja.
Četrtič: Proučenje narave je pravo skrivno razodenje vzgoje, tu nij treba biti učenjak ne jezikoslovec, ono pušča razum proti spominu in presodkom nedotakljiv.
Hos Jupiter oditi quos fecit paedagagos. — Jupiter sovraži onega, kojega je napravil učiteljem. Res je tudi, da vzgojiteljem mora človek biti rojen, liki umeteljnikom. Torej vzgojitelj mora biti cel mož; on mora biti fizično in moralično popolen. Fizično naj bo brez telesnih hib, katere često jako slabo vplivajo na odgojo. — Moralično naj je dobro obožen in podkovan z raznimi znanostmi. Res je, da vzgojitelj prinese omiko iz šole, a šola mu da le površno učevno pot, po kateri naj vsestransko nadaljuje in svoje duševno obzorje širi. Vsi viri k izobrazenju so mu dandanes na stežaj odprti. On pa si mora biti svest, da je vzgojitelj narodu in bodočih državljanov, ter da je treba podati gojencem vsestranske zdrave in tečne hrane.
A ni še zadosti, da je vzgojiteljem pedagogično obzorje obsežno, on se mora po možnosti znati tudi v vse stroke javnega življenja uglobiti.
Kako čudno je videti učitelja mej odličnim društvom, ako nc more slediti razgovoru. Zopet res je, da jc šola vzgojiteljevo polje; a svet drugačno sodi, on smatra omikanca. kako stališče on zavzema v javnem življenji.
Lastnosti, katere naj krasijo pravega vzgojitelja so:
Vzgojitelj bodi marljiv, vesten, točen, potrpežljiv, miroljuben ter z deco in ljudstvom prijazen, kajti: Lepa beseda, lepo mesto najde. Ljudstva naj nikdar ne zmerja, opravlja, obrekuje, kajti s tem si nakopa veliko sovraštvo. Vsakega naj lepo pouči, ga opozori na nasledke slabega.
Bodi tudi zmeren in trezen. Res naše življenje je lepše v trenutkih razveseljevanja, ko se nam smeje zlato vince, mej petjem in govori; ali koliko kapitalov, zdravili moči, talentov je pogubilo veselo življenje!
Osobito pazi vzgojitelj, da se ne pregreši proti nravnosti. Gorje mu — izgubljen je
Vzgojitelj ima dva skrbna opazovalca, ki vedno prežita, kje bi našla hibe in ne-rednosti učiteljeve. To sta otroci in stariši; zato mu je vsestransko paziti, da se ne moreta nad njim spodtikati.
Prislovica pravi: Besede mičejo, vzgledi vlečejo. Često se pripeti, da vzgojitelj, da govorim z evangeljem — vidi pezdir v očesu svojega brata, a bruna v svojem lastnem ne vidi; zato se čestokrat dogaja, da so lastni otroci učitelja slabejše vzgojeni, nego otroci priprostega kmeta.
Naloga vzgojitelja je res težavna, naporna in zatajevalna, navadno plačilo pa je ne-hvaležnost, o čemur nam jasno priča, (da se ne dotaknemo domačih razmer) ta le slučaj: Na pedagogični kongres, ki seje vršil v Madridu o priliki Kolumbovih slavnostij, prišel je tudi ljudski učitelj z dežele. Na prsih je imel obešeno posebno tablico, na kateri je bilo zapisano, da prosi milodarov, ker že pet let ni dobil bora od svoje plače. O resničnosti te pripovesti učiteljeve ni nihče dvojil, saj je znano, da so španske občine dolžne učiteljskih plač okolu deset miljonov pezet in da je mnogo ljudskih učiteljev, ki že leta in leta žive od prosjačenja ali pa se bavijo s kakim rokodelstvom. Vlada ne more ničesar storiti, ker plačujejo učitelje občine, pač pa se je že primerilo, da je občina plačo učiteljevo porabila za naprave borbe mej biki: Ditficile est satyram non seribere.
Janko Štrukelj.
--<3$©—
Shodi starišev.
»Družina in šola sestrici sta dve, Nobena samotna hoditi ne sme".
A. M. Slomšek.
Vzajemno delovanje šole in družine — doma — omogoči dobro vzgojo. Utemeljevanje tega je popolnoma nepotrebno, zatorej bom čisto ob kratkem razodel svoje misli.
Da včasi govorimo s posameznimi stariši svojih učencev je zelo dobro, a najboljše še ne. Ljudje so različni, njih nazori si dostikrat diametralno nasprotujejo in ravno ti nazori so činitelj, ki vodi vzgojo na domu. Učitelj mora te nazore poznati, inače ne bo spoznal otrok. Spoznal pa bo učitelj stariše svojih učencev, ako jih vidi v družbi skupaj, ter se udeležuje njih pogovorov, posebno onih, ki se tičejo vzgoje. Najložje bi se to doseglo, ako se napravi shod starišev. Recimo, da skliče učiteljstvo šole v Bednem dolu v nedeljo popoludne ob 3. uri stariše svojih učencev na kratek pogovor v šolo. Zbranim očetom in materam se lahko tu marsikaj pove o šoli, o šolskih postavah, o potrebi vzgoje itd. Navadno naš kmet o šoli nikjer nič dobrega ne sliši. Tu bi se mu marsikaj povedalo-. Po tem podavanji pride na vrsto razgovor o posameznih učencih; stariši naj prašajo učitelja in učitelj stariše. Ne bom našteval dalje, kaj bi se dalo vse storiti na teh shodih; vsak tovariš bi imel gotovo poln koš želja na takem shodu. Rečem le to še enkrat: navadno naš kmet o šoli nikjer nič dobrega ne sliši. Temu dejstvu se da po mojih skromnih mislih malo opomoči s shodi starišev.
Torej na svidenje na prvem shodu starišev!	Ivan Vrščaj.
—es©—
Najvažnejši poskusi v pojasnenje prirodoslovnih beril
II., III. (IV.) čitanke.
Piše E r n s t Slane.
(Dalje.)
119. Svetloba. (IV. b.)
Poskus a) Postavimo nekaj v sredi prevrtanih listkov jednega za drugim in za nje predmet.
Naše oko bode predmet le takrat videlo, ako stoje luknje v ravni črti.
Poskus b) Ako pustimo skozi majhno odprtnino v sobo svetlobo, videl se bode prah v ravnih črtah razsvetlen.
»Svetloba se širi v premah. Vsaka taka prema, ob katerih se svetloba širi, zove se svetloben žarek ali svetloben trak".
Poskus a) Ako pade svetloben trak na ravno zrcalo, opazimo na nasprotni strani zrcala svetlo liso.
Poskus b) Ako se postavi navpik na zrcalo igla, meter itd. — videla se bode podoba teh reči tako daleč za zrcalom, kakor daleč stoji reč pred zrcalom.
Poskus c) Ako se postavi med dve vštric stoječi zrcali goreča sveča, vidi se v obeh zrcalih mnogo podob gorečih sveč, kajti vsaka podoba ponavlja se v drugem zrcalu.
»Svetlobni trak i se odbijajo".
Poskus d) Držimo skušalico (Probiergliischen, Eprouvette) pošev v vodo in glejmo na njo od zgoraj!
Skušalica, ki je v vodi, vidi se tako svetla, kakor bi bila napolnjena z živim srebrom. — Ta prikazen mine, ako skušalico z vodo napolnimo.
»Svetlobni traki se popolnoma odbijajo". (Totale Reflexion.)
Poskus a) Ako palico pošev v vodo vtaknemo, vidi se nam prelomljena.
Poskus b) Na dnu posode se položi denar. Primakne se ga h kraju toliko, da je od posodinega roba zakrit, če se v posodo voda vlije, zapazi se zopet denar, toda nekoliko višje.
Poskus c) Jednostaven aparat ža lom svetlobnih trakov. Na ploči je narisana ali vrezana kriva črta; ako vtaknemo pločo pod vodo, vidi se nam črta ravna.
»Ako stopijo svetlobni traki iz tankega v gostejše ali iz gostejšega v tanj še sredivo, tedaj izpremene pri vstopu prvotno mer; pravimo, da se lom i j o".
Poskus a) Steklena prizma. — Predmet, katerega gledamo skozi prizmo, vidimo na drugem mestu in s pobarvanim robom.
Poskus b) Ako prestrežemo s prizmo solnčne trakove, lomi in razkroji jih prizma tako, da vidimo na nasprotni steni liso mavričnih barv (šar).
Poskus c) Najlažje dobimo šar ali spektrom, če vodimo svetlobo skozi majhno ra-zico zapiralnice v temno sobo in svetlobne žarke z lomečim robom optične prizme prestrežemo.
Poskus d) Ako se naberejo razkrojene svetlobne trake z lečo zbiralko, vidi se belo liso.
»Solnčna svetloba in svetloba drugih svetlobnih izvirov je iz raznobarvnih žarkov sestavljena. Razkrojimo jo s pomočjo optične prizme. Ta razkroj se imenujo razsip barv".
120. Mavrica. (III. b.)
Razkroj solnčnih trakov. — Pred nami dežuje, za nami pa obseva solncc dežni oblak.
122. Magnetizem. (III. b.)
Poskus a) Prirodni magnet se posuje z železno pilovino, največ se je bode obesili? na koncih magneta. Tudi železo in jeklo postaneta magneta, če se jih z magnetom drga.
^Nekatera telesa imajo to svojstvo, da privlačijo železo in trdno drže, taka telesa imenujemo magnete".
a) Zmesi od železne, bakrene, lesene i. dr. pilovine se približa magnet. Obesili se bodo le železni konci na magnet.
„Magnet privlači samo železne drobce".
Poskus a) Obesi se žrebelj ali ključ na trak; približa se mu magnet in med ključem in magnetom drži papir, magnet bode tudi skozi papir privlačil ključ.
Poskus h) Vtakne se košček železa v pluto, ter se da na površje vode. — Ako približamo magnet, potegnemo lahko z njim železo na vse strani.
„Magnet privlači telesa od daleč in skozi druga telesa".
Poskus u) Položi se magnet v železno pilovino, največ pilovine se bode obesilo na obeh koncih magneta, a v sredi prav nič.
,Dva magnetna konca, katera železo najbolj privlačita, imenujeta se magnetna skrajnika ali pola".
Poskus a) Ako se raven magnet v težišči tako obesi, da se prosto ziblje, kaza] hode z jednim koncem vedno na severno, z drugim na južno stran.
Poskus h) Odklonska igla ali odklonenica na stojalu. Poskus!
»Magnetna skrajnika sta različna; jeden se zove južni, drugi severni skrajnik".
Magnet, ki je na obeh koncili špičast in ki je v svojem težišči obratcu okoli horizontalne ali vertikalne osi, imenujemo iglo magnetnico.
Kompas. Popis.
Poskus a) Ako približamo severnemu skrajniku magneta severni skrajnik magnetne igle, bodeta se skrajnika odbijala. Ako pa približamo severnemu skrajniku magneta južni skrajnik magnetne igle, bodeta se privlačila.
„Ist oimeni magnetni skrajniki se odbijajo, raznoimeni pa se pri vlačij o".
Poskus a) Če potrosimo lia papir železno pilovino, pod papir pa držimo magnet, postavijo se železni drobci navpik. — Vsak drobec je postal namreč magnet, ki spodnjemu magnetu obrača nasprotni skrajnik. Odstranimo li magnet, padejo drobci zopet na papir.
»Tako magnetenje železa (jekla) imenujemo magnetno razdelbo. Železo je magnetno začasno, jeklo pa stanovitno".
123. Elektrika. (III. b. 67. b. IV.)
I. Toma elektrika.
Poskus a) Ako teremo pečatni vosek ali stekleno palico (cilinder svetilnice) z emal-govanim usnjem ali z volneno krpo, privlači treno telo papirnate koščeke, ter jih zopet odbije, kakor hitro se jih dotakne.
Poskus b) Kroglici od bezgovega stržena na stojalu kod elektroskop — Približajmo treno telo kroglicami! Tudi te bode telo privlačilo in odbijalo.
Poskus c) Papir se nekoliko segreje, razprostre se ga potem po mizi in drži z jedno roko, med tem ko se ga z drugo roko z gumijem drgne. — Papir bode druge manjše koščeke na se potegnil in odbil.
„Taka telesa, katera druga telesa privlačijo in po dotiki zopet odbijajo, pravimo, da so električna. Vzrok električnega stanja — zo-vemo elektriko. Vzbujamo jo s trenjem".
Elektronos ali elektrofor iz ebonita.
Plošča je spodaj s stanijolom prevlečena, zategadelj se ni treba pokrova s prstom dotakniti, predno ga odvzdignemo. — Kovinski pokrov ima držaj iz ebonita.
Poskus a) Drgnemo ali bijmo ploščo z lisičjim repom ali položimo pokrov na ploščo! Ako ploščo odvzdignemo in pokrovu prstni gleženj bližamo, odskoči iskra iz pokrova na prst.
^Elektrika provzročuje svetlobne prikazni".
Lejdenska steklenica.
Steklenica je znotraj in zunaj skoraj do roba oblepljena se štanijolom. Ob robu je pomazana s slabim prevodnikom elektrike (šelakom). V posodi stoji medena žica, dotikajoča se dna in na gornjem konci noseča medeno kroglo.
Poskus a) Približujmo električni pokrov elektrofora kroglici na Lejdenski steklenici! Videli bodemo jako svetlo iskro in slišali ob jednem pok.
Poskus b) Držimo steklenico v levi roki in približajmo kroglici prst druge roke! Preskočila bode s kroglice na prst iskra z glasnim pokom in v tem hipu čutili bodemo po členih pretres, ki se imenuje električni udarec.
^Elektrika vzbuja v nas in živalih občute".
(Pouk o slabih in dobrih prevodnikih elektrike.)
II.	Tična elektrika.
Galvanski lanec.
Poskus a) V steklenico vlijemo tekočino, katero dobimo, ako '/2 ^ v0(-le pazljivo prilijemo 50 cm* žveplene kisline in nasipljemo 50// kaliumdikromata.
V tekočino postavimo cinkovo in ogljeno ploščo tako, da se ne tikate. — V vijake vsake plošče privijemo s svilom omotano bakreno z vež.
Ako druga konca zveži približamo, vidimo, da preskoči iskra iz zveži v z vež.
„Elektrika se ne vzbuja samo ter en je m, ampak tudi po dotik dveh različnih kovin s tekočino.
Ta elektrika se zove tična ali galvanska elektrika".
III.	Elektromagnet.
Poskus a) Ovijemo podkvi podobno mehko železo s svilom omotauim bakrenim zvežem in napeljimo vanj tok galvanskega lanca!
Približujmo podkvi košček železa! — Podkev potegne železo na se ter je na sebi obdrži.
Podkev je postala magnet. — Pretrgajmo galvanski tok! Podkev spusti takoj svoje breme. (Da se to takoj zgodi, naj se na kotvico [Anker] uteža obesi.)
^Električni tok vzbuja v železu magnetizem, dokler je obteka. Na tak način vdobljeni magnet zove se elektromagnet".
Elektromagneti in neznanska hitrost galvanskega toka rabijo se pri telegrafih.
---
Ljudsko šolstvo v ptujskem iu ljutomerskem okraji
od leta 1875. do 1895.
Sestavil in priobčil A n t. Kosi.
III.
Šolski okraj Rogatec.
1.	Sv. Florijan z okroglo 160 šolskimi otroki; šola je bila jednorazredna. L. 1888. so dozidali tu novo šolsko poslopje z dvema šolskima sobama in se je šola razširila v dvorazrednico.
2.	Št. Jurij pod Donatsko goro z okroglo 200 šolskimi otroki. Šola je jednorazredna in se je leta 1880. na novo ustanovila. Nesrečni nakup neke za šolske namene do cela neprimerne hiše v Rogatci (nakupa okrajni šolski svet ni odobril) jc vzrok, da se še šola ni razširila.
3.	Kostrivnica z okroglo 300 šolskimi otroki; šola je bila dvorazredna. Leta 1877. se je staro šolsko poslopje prezidalo in so se pridobile s tem tri primerne šolske sobe, tako, da je bilo moči leta 1878. razširiti šolo v trirazrednico. Ker pa vlada pri tamkajšnjem prebivalstvu velika beda in je na šoli upeljau poldnevni pouk, ostane III. razred začasno zaključen.
4.	Sv. Križ pri Slatini z okroglo 6,i0 šolskimi otroki. Šola je bila trirazredna, a od leta 1878. sem je štiri razredna. V tem šolskem okolišu nam je zaznamovati neko redko prikazen; tu stoji že od leta 1890. sem še drugo, novo, z vsem preskrbljeno šolsko poslopje in sicer ne da bi se rabilo. Narodnostna nasprotstva med ondotnim prebivalstvom so vzrok, da stoji napominana šola do sedaj še vedno — prazna.
5.	Sv. Rok z okroglo 140 šolskimi otroki. Šola, ki je jednorazredna, bila je prej pod streho neke siromašne bajtice (mežnarije). Tu se je poučevalo v sobici, v katerej je imelo komaj 40 otrok prostora. Leta 1890. so sezidali v tem kraji preprosto a lepo šolsko poslopje z jedno dokaj veliko in prijazno šolsko sobo.
6.	Rogatec z okroglo 140 otroki. Namesto stare, že razpadljive šolske bajtice postavila je tu šolska občina 1. 1888. prav prijazno novo šolsko poslopje s tremi šolskimi sobami, telovadnico, stanovanjem za učiteljstvo itd. Šola je sedaj trirazredna.
7.	Zetale z okroglo 430 šolskimi otroki. Šola je bila sprva jednorazredna in se je poučevalo v neki leseni in razpadljivi koči. Leta 1893. se jc po mnogoletnem prizade-
vanji šolskih oblastev posrečilo zgraditi v tej šolski občini novo šolsko poslopje s tremi šolskimi sobami in je šola sedaj trirazredna.
* * *
Iz zgoraj navedenih podatkov je razvidno, da se jc v rogačkem šolskem okraji v dobi od leta 1875. do 1895. jed na šola na novo ustanovila, istotako se je j e d n a n a kupila (Sv. Jurij) in j e d n a popolnoma p rezi d al a. (Kostrivnica). Pridobilo seje dvajset novih, postavnim določbam popolnoma zadosfujočih šolskih sob in do časa, ko to pišem, se je šest razredov n a novo ustanovilo, za mogoče razširjatve pa stoji še pet učnih sob na razpolago. Okraj je imel prej šest šol z j ednaj stimi razredi, danes pa šteje sedem šol s šestnajstimi razredi.
IV.
Šolski okraj Ljutomer.
1.	Cezanjevci z okroglo 300 šol. otroki; šola je bila jednorazredna. Leta 1881. so šolsko poslopje prezidali in s tem pridobili drugo šolsko sobo, tako, da je bilo možno šolo razširiti v dvorazrednico. Leta 1893. so še vzeli tretjo učno sobo v najem in otvorili tudi tretji razred. Ta šolska občina utegne dobiti kmalu novo šolo.
2.	Cven z okroglo 200 otroki. V tem šolskem okolišu so postavili leta 1882. novo šolsko poslopj e ter so še istega leta. ustanovili novo jednorazrednico. Leta 1893, so šolo razširili v dvo- in leta 1894. v trirazrednico.
3.	Sv. Križ z okroglo 450 šolskimi otroki. Šola je bila dvorazredna in se je 1. 1881. razširila v trirazrednico. Leta 1890. so potom pre- in prizidanja k šolskemu poslopju pridobili še jedno sobo in tako je bilo mogoče razširiti šolo v četirirazrednieo. V kratkem se bode otvoril tu še peti razred.
4.	Ljutomer z okroglo 550 otroki; šola je bila četirirazredna in je imela dve paralelki za deklice. Leta 1879. so šolsko mladež po spolih ločili in ustanovili dve samostojni šoli. Ker ste bili obe šolski poslopji že razpadljivi in za pre- ali prezi-danje neprimerni, so postavili tu leta 1893. zelo veliko, uzorno novo šolsko poslopje s
10 šolskimi sobami, telovadno dvorano, konferenčno sobo itd. in z dvema nadueitelj-skima stanovanjema. Obe šoli — deška, kakor dekliška — ste četirirazrednici. Šolsko poslopje — ki je menda jedno najlepših na Štajerskem — nosi napis „Franc Jožefova šola" v hvaležni spomin na prekrasno darilo zneska 4000 gld., koji je poklonilo Njega Veličanstvo šoli kot prispevek za zgradbo poslopja.
5.	Nemška šola v Ljutomeru z okroglo 50 otroki. Ta šola se je leta 1894. kot jednorazrednica na novo ustanovila.
V Ljutomeru se nahaja še tudi jedno-razredna privatna realka z okroglo 20 učenci.
6.	Mala nedelja z okroglo 360 otroki; šola je bila dvorazredna. Po večletnem prizadevanji se je šolski občini posrečilo, mež-narja in organista, ki je stanoval v šolskem poslopji, nastaniti drugje in je bilo tako mogoče 1. 1888. šolo razširiti v trirazrednico.
7. Veržej z okroglo 150 otroki; šola je bila jednorazredna. Leta 1883. se je vsled prizidanja pridobila še jedna šolska soba in se je šola razširila v dvorazrednico.
V tem šolskem okraji je bilo torej pred letom 1875. skupaj samo 5 šol z 10 razredi. V dobi od 'leta 1875. do 1895. so se 3 šole ustanovile na novo, štiri nova šolska poslopja se sezidala in poskrbelo se je za štiri primerna pri- in prezidanja oziroma priredbne stavbe. Novili šolskih sob seje pridobilo osemnajst in do danes sc je na novo ustanovilo štirinajst razredov. Za mogoče razširjatve stoje na razpolago še štiri učne sobe.
Šolski okraj šteje sedaj osem javnih ljudskih šol in jedno privatno (realko), skupaj s p e t i n d v a j s e t i ni i razredi.

Slovstvo.
Književno naznanilo in prošnja.
T. n. mladinoljubom slovenskim, zlasti pa onim gospodom, ki so povpraševali že lani po I. zvezku „Zabavne knjižice", tem potom uljudno naznanjam, daje rečeni snopič izšel pred kratkim v drugi, popravljeni izdaji, in da ga je zopet moči dobiti pri podpisanem izdajatelji po navadni ceni (15 kr. komad). Zajedno se obračam na tem mestu s prelepo prošnjo do vseli onih p. n. prejemnikov „Zabavne knjižnice", ki še do sedaj za doposlani jim IV. zvezek niso poravnali naročnine, naj blagovolijo to storiti čim najhitreje, da mi bode mogoče pokriti tiskarske troške ter mogoči preostanek poslati po potresu prizadetim v Ljubljano, kakor sem storil to tudi s čistim dohodkom III. zvezka „Za-bavne knjižnice".
Tvarina za V. zvezek je tudi že pripravljena in se bode izročil rokopis še ta mesec tiskarni.
V Središči, dne 10. junija 1895.
Anton Kosi, učitelj in izdajatelj „Zab. knj."
Poduk v igranju na citrali. Sestavil Fran S al. Koželj s ki. I. Zvezek. Cena 1 gld. 50 kr. 1895. Založil L. Schwentner, knjigarna v Brežicah ob Savi. Natisnila Jos. Eberle in dr. na Dunaji VII. — To bo veselje za slovenske citrarje! Zdaj jim
ne bo več treba učiti se po nemških šolah, igrati samo nemške točke, kakor dozdaj, ne, zdaj imajo slovensko šolo, v kateri so same domače pesmi, večinoma narodne — pa v kako lepi krasni obliki! Priporočamo prav toplo to lično, jako pregledno sestavljeno delo, ki se bo gotovo vsem citrarjem kmalo prikupilo.	_
,,Knjižnica za mladino". Snopič za junij izostane, ker izide konc. julija dvojnati snopič št. 6—7. z raznovrstnimi pripovedkami dveh znamenitih čeških pisateljic Eliške Krasnoliorske in Bogomile Klimšove. — Učitelji slovenski! razširjajte to prekoristno knjižnico, kolikor le mogoče!
..Slovanska knjižnica. Izbrane pesmi". Zložil Anton Funtek. V Gorici. Natisnila in založila Goriška tiskarna A. Gabršček. (15. junija 1895.) O „slovanski knjižnici" v obče spregovorili smo že toliko priporočevalnih besed, da si pač lahko prihranimo obširnejše ocene in le na kratko naznanjamo naslove raznih povesti itd. Vendar pa moramo svoje čita-telje še posebej opozarjati na ta najnovejši zvezek „Slovanske knjižnice". Kajti kdor je le količkaj motrival slovstveno gibanje slovensko v novejši dobi, prepričal se je pač, daje gospod profesor Funtek zelo plodovit pesnik, ki razvija lepe misli v lepi obliki, in s svojo umetnostjo očara čitatelja. Že samo ime Funtekovo torej zadostuje v priporočilo temu snopiču, ali prav za prav združenima (39. in
40.) snopičema. Če pa šc pristavimo, da je čisti dohodek te knjižice namenjen Ljubljani, smo prepričani, da bodo naši čitatelji ne le sami prav pridno segali po teh pesmih, ampak jo tudi drugim priporočali. Tudi oprava knjižice je jako lična in cena je glede na obseg (ICO stranij) jako nizka, za na-
ročnike »Slovanske knjižnice" 30 kr., za nenaroč-nike 50 kr.
„Slovensko-nemškega slovarja1'je izšel seši. tek 20, ki prinaša slovarsko gradivo od besede Sester o rob do besede t vr z likati.

Društveni vestni k.
Črešniee. (O zborovanji učiteljskega društva z a ce 1 j s ki i n laški okraj, 4. j linija t. 1. v St. J ur j i.) To zborovanje je bilo pravi učiteljski praznik, ki ostane vsem vdeležencem dolgo let v najlepšem spominu. Od šmarsko-roga-škega učit. društva, s kojim živimo že več let v najprisrčnejši bratski zvezi, vdeležila se je jed-najstorica; srčno nas je razveselilo, da je bilo tudi slovenje-bistriško učit. društvo zastopano po štirih članih, samih mladih, elegantnih tovariših, ki so napravili na nas najboljši vtis. Od domačega društva je došlo 29 članov, med njimi so bile to pot tudi štiri učiteljico, namreč, gospdč. Boh m in Orač (St. Jurij), ki ste že lansko leto društvu pristopile ter gospa I g 1 a r j e v a ! Loka) in gdč. L e i n f e 11 n e r (Nova cerkev), ki ste društvu na novo pristopile. Čast tem zavednim tovarišicam! Upamo, da se bodo po njih vzgledu ravnale še druge cenjene učiteljice-tovarišiee. Istotako sta društvu na novo pristopila gg. Peternel (Št. Jurij) in Gajšek (Kalobje) Živila! Zamolčati pa ne moremo, da je izostalo nekaj tovarišev iz najbližje okolice. Čudno! — Zborovanje je počastil se svojo navzočnostjo tudi šentjurijski župan, gosp. dr. G. I pavi c. — Pri-šedše na kolodvor nas je sprejelo šentjurijsko učitelj stvo, pozdravljal nas je strel topičev, raz deško šolo so pa vihrale cesarske in slovenske zastave.
Točno ob 11. uri otvori zborovanje naš dični predsednik, g. A. Brez o v ni k, s krasnim nagovorom, v katerem srčno pozdravlja mile nam goste, kakor tudi vse druge, bodisi telesno, bodisi v duhu zbrane. Potem predstavi nove ude ter izrazi še posebno veselje na tem, da ste društvu pristopile zopet dve učitelj ici-tovarišici, čes, da kakor nam je skupno delovati v šoli, tako naj tudi v društvu delujeta skupno oba činitelja in vspeh nam je zagotovljen. — Nadalje se spominja prebridke izgube (vsi navzoči vstanejo raz sedeže), ki je zadela ne le slovensko učiteljstvo, nego tudi celo Slovenijo vsled smrti dičnega predsednika »Zaveze", nadarjenega in neumorno delavnega V. Ribnikarja, ter naznanja, da je, dobro vedoč, da ravna v smislu vseh, precej, ko mu je došla ta tužna vest, poslal žalujoči udovi brzojavno sožalnico. — Slednjič še se spominja zaščitnika šolskih postav, našega pre-milega cesarja Franc Jožefa L, ki ravno ta dan biva v srci vedno zelene Štajerske (gromoviti slava-
klici zadone po dvorani). Na Njega Veličanstvo odposlali smo tudi potom županstva brzojavko v izraz naše najponižnejše udanosti iu zvestobe.
I. Pevski zbor, broječ okoli 20 pevcev, zapoje pod vodstvom pevovodje, g. Čuleka, Volaričevo »Kviško bratji!" Z veseljem omenjam, da petje v našem društvu lepo napreduje. Le tako naprej in dosegli bomo lepe vspelie.
V dvorano vstopi župan, slavnoznani gosp. dr. G. Ipavic — pozdravljen z navdušenimi živio-klici — ter ostane pri nas skoraj do konca vsporeda.
IL Zapisnik o zadnjem zborovanji se sprejme, samo neka pomota, koja se je vrinila tudi v zadnje poročilo v »Popotniku", se je po predsedniku popravila, namreč, g. Koderman ni j edini, ki je 25 let pri društvu, nego tudi g. V r e č e r (T e-harje), ki torej kot ud društva tudi ima svojo 251etnico. Gosp. tovariš naj blagovoli to pomoto, ki se jo storila vsled nedostatne informacije tajnikove, oprostiti.
III.	Društvene stvari, a) Slov. okr. šol. svet celjski je našo prošnjo glede na obligatorično hospito-vanje (glej tukajšnje poročilo v G. št. »Pop.") rešil na ta način, da mora nadučitelj v smislu § 34. šolskega in učnega reda prisostovati pouku podrejenega mu učiteljskega osobja, v kolikor m u to čas dopušča.
h) Dopis učit. društva lipniškega tičoč se adrese na g. ravnatelja Stopperja, v kateri naj se isti prosi, da ostane še nadalje predsednik štaj. „Lelirerbund-u". (Društvo se izreče za adreso, kar se je zgornjemu društvu prijavilo).
cj Dopis, v katerem g. Knaflič, ki se radi bolezni soproge ni mogel vdeležiti zborovanja, predlaga, da bi društvo Jan V. Lego radi velikih zaslug, katere si je pridobil za slov. učiteljstvo, našo književnost itd. imenovalo častnim č 1 a n o m. Ker se pa zasluge tega vrlega rodoljuba ne tičejo samo našega društva, nego celega slov. naroda, zato so navzoči tega mnenja, da bi bilo umestneje, ako ga častnim članom voli naša »Zaveza" ter se odposlancem naroči, da naj pri letošnji glavni skupščini »Zaveze" stavijo dotični predlog.
IV.	Živa beseda — živa voda, jezikovna črtica, podava dični naš tovariš gosp Stukelj, izvrstno, kakor vselej. Govori, kako moč-
ima živa beseda v šoli. Kakoršen jezik govori učitelj, takega govore otroci, ker dar govora se razvija le ]io posnemanji; učenci naj mnogo govore živo besedo, posebno naj se vadijo samostojnosti v govoru; le živa beseda more oživeti mrtvo črko — knjigo. Potem govornik navaja praktične migljaje, pri katerih predmetih in kako naj se pospešuje učni jezik. Omeniti mi je še, da je gosp. tovariš ta svoj res zanimiv govor popolnoma prosto prednašal. Predsednik je govoril iz src vseli, ko je, zalivalivši se mu na njegovem trudu, rekel, da se vsi že kar naprej razveselimo, kadar je 011 na vsporedu.
V.	Prav umestno je bilo drugo podavanje ; gosp. Kurbus je metodično obravnaval šent-jurijsko župnijo ter pri tej priliki omenil mnogo krajevnih in zgodovinskih znamenitosti, kar je bilo za večino poslušalcev novo ter jih zato jako zanimalo.
VI.	Iz vprašalne Skrinjice
a)	Neka želja tičnča se uredništva »Popotnika" se na predlog g. Brinaija, istemu predloži v uva-ževanjo.
b)	Ker je banka Slavija obljubila, da bo od zavarovalnine članov »Zaveze" plačevala nekaj odstotkov tudi na dotična društva, katerih člani so zavarovanci, se vpraša, je li naše društvo že kaj prejelo tega denarja, če ne, se li misli oglasiti zanj ? (Predsednik bo v tej zadevi natančneje poizvedel pri glavnem zastopu banke v Ljubljani in pozneje o tem poročal.)
VII.	Prihodnje zborovanje se bo vršilo 14. julija v Celji.
Precej po zliorovanji smo se podali v prostore Nendlnove gostilne, kjer smo se par uric prav izvrstno zabavali. Tu nam se je pridružil zdravnik in načelnik krajnega šolskega sveta, g. Ripšl in proti koncu tudi župan, gospod dr. Ipavic. Vršile so se navdušene napitnice, vmes so pa peli pevci več krasnih zborov, potrjevali smo stara in sklepali nova prijateljstva. — Prva napitniea, katero je v krasnih besedah govoril gospod Brezovnik, veljala jo prc-svitlenm cesarju, kateremu zakličejo vsi gromoviti živijo in pevci odpojd prvo kitico cesarske himne.
Gospod Ripšl pozdravi navzoče v imenu krajnega šolskega sveta. Gospod Gradišnik napije tovarišem gostom, na kar se v imenu šmarsko-rogaškega učiteljskega društva zahvali gospod Strmšek, v imenu slovenje-bistriškega pa gospod Druzovič. Gospod Gradišnik napije nadalje v navdušenih besedah slovenskim učiteljicam, gospod Brezovnik pa na šentjurijsko učiteljstvo, na župana, na navzočega gospoda Ripšlna in sploh na ves trg šentjurijski, na kar se v imenu Št. Jurijčanov zahvali gospod Ripšl. Ker je letos ravno 251etnica društva, je bilo od gospoda Brezovnika prav umestno, da je pri tej priliki podal glavne poteze iz zgodovine društva ter k sklepu napije svetlima zvezdicama gospodoma
Kodermanu in Vrečerju, ki sta celili 25 let zvesto čuvala društveni prapor, na kar se gospod Koderman zahvali. Gospod Stukelj napije neumorno delavnemu in za društvo najzaslužnejšemu možu, gospodu Bre-zovniku.
Navdušeni in zadovoljni smo se razhajali, goječ srčno željo, da bi kmalu zopet dočakali tako vo.-eli dan.	Brinar.
Iz Ljutomerskih goric. K zborovanju učit. društva v Ljutomeru se je na binkoštno soboto 1. junija zbralo 16 članov. Predsednik, nadučitelj Bobič otvori zborovanje s posebnim veseljem, ker vidi lepo število sotovarišev učiteljev in učiteljic k resnemu delu zbranih, med njimi novega člana gosp. nadučitelja Vaudo iz Vržeja, katerega predsednik kolegijalno pozdravi. Zborovalci mu zakličejo krepki „živio!"
L Zapisnik zborovanja dne 9. maja se odobri.
II.	Sklene se: n) da društvo dne 11. junija brzojavno čestita Njega vzvišenosti c. kr. namestniku baronu Kiibeck-u povodom njegovega 251etnega predsedništva v deželnem šolskem svetu štajerskem. b) da se gospod Kryl imenuje častnim članom našega društva radi mnogih zaslug, katere si je j »riti o 11 i 1 kot večletni društveni predsednik za prospeh društva. Gospod Kryl se za skazario mu čast iskreno zahvali ter obljubi, da tudi za naprej hoče društveni namen po svoji moči pospeševati.
III.	Posvetovali smo se o letošnjih konferenčnih vprašanjih; poročala sta: a) g. Robič o učiteljevem ugledu v šoli in izven šole; b) gosp. Schneidei- o risanji brez stigem. Poročevalca sta svoje misli le v glavnih potezah razodela. Razgovora so se vde-ležili: ad a) gg. Schneider, Kryl, Vauda in poročevalec; ad b) gg. Karba, Pušonjak Toma, Vauda, Kryl, Vrščaj, Robič in poročevalec. Ta živahni razgovor nam daje dobro podlago za povoljno rešitev letošnjih konferenčnih vprašanj. O dotičnih t'izah bomo se posvetovali v prihodnih zborovanjih. — Gospod predsednik še nas seznani 7. samostalnimi nasveti, katere hoče staviti pri okr. uč. konferenciji; zbor jili odobri.
Storita se še sledeča sklepa: a) Tri otvoritvi okr. uč. konferencije naj zapoje učiteljski pevski zbor primerno patrijotično pesem, b) Vabila k društvenim zborovanjem naj se objavijo tudi v »Popotniku".
Po zborovanji smo se zbrali v »stari pivarni" k skupnemu obedu ter se v prijetni kolegijalni družbi in na kegljišči prav dobro zabavali.
Iz mariborske okolice. (Maj niš ki izlet učiteljskega društva za mariborsko okolico.) Prijetno jutro 4. t. 111. je bilo, ko smo korakali prišedši z vlaki od severa in juga od rač-kega kolodvora proti idiličnemu Framu. Bilo nas
je lepo število izletnikov in med nami obče priljubljeni nam šolski nadzornik gospod ravnatelj Scbreiner. Na kolodvoru sta nas pozdravila framska gospoda tovariša Vodušek in Pučelik, sredi pota pa še tudi nadučitelj gospod F. Pirkmaier in gospod trgovec Zamolo. Iz bližnjega hriba grmeli so topiči, prišle-cem v pozdrav. Pri vstopu v vas pozdravi in sprejme učitelje izletnike občinski zastop framski z gosp. županom na čelu, in zala deklica, Kajbičeva Micika podarila je gospodu nadzorniku mičen šopek, na kar se gospod nadzornik v imenu vseh zahvali za prijazen sprejem. Cela vas bila je praznično oblečena. Vihrajoče zastave (cesarska, štajerska in slovenska) pričale so vsakomur, da smo prišli v šoli in učiteljstvu naklonjen kraj.
Ko smo se po polurnem odmoru v Štampfel-novi gostilni nekoliko okrepčali, podali smo se k zborovanju v šolsko poslopje. Tukaj so nas nežne roke obsipale z duhtečimi šopki v tolikem številu, da smo v resnici bili „na rožicah postlani". Nad vhodom šole bil je med zelenjem in cvetjem napis : »Dobro došli!" katerim besedam še je nadučitelj Pirkmaier osobno pristavil nekaj primernih prijaznih besed.
V okrašeni šolski sobi otvori predsednik gosp. Nerat ob '/411. uri zborovanje. Izreče običajni pozdrav vsem udom in gospodom učiteljem gostom, kakor navzočim šolskim prijateljem. Predstavi načelnika framskega krajnega šolskega sveta in zaslužnega gospoda Zamolo ter zahvali vse, ki so nam pripravili tako veličasten sprejem v imenu vseh društvenikov. Gospod predsednik opomni navzoče na branitelja in podpiratelja učiteljstva, Njegovo Veličanstvo cesarja Franca Jožefa I., kateri je s svojim najvišjim pohodom počastil štajersko deželo s tem, da je izvolil nastaniti se ravnokar v glavnem mestu. Ko je končal, zadoni iz vseh prs, kakor na jedno grlo, trikratni groinoviti „Zivio" po dvorani. Ko je še gospod Turner pozdravil izletnike v imenu krajnega šolskega sveta in Framčanov, preide se k dnevnemu redu. Gospod nadzornik stopi na oder in naznani, da je radi izleta, kije dan veselja, predmet spremenil, izvolil primernejega, namreč rožo. Govor bil je urejen tako zanimivo in umljivo, da si je vsaki poslušalcev, bi lahko rekel, prisvojil celega. Najvažneje točke bi bile: 1. Moda ali šega je bila in bode velika imenitna gospa, katera zapoveduje, kako se imamo nositi itd. torej tudi, katere cvetke so času primerne. Gospod podavalec navede karakterističen izrek: »Koliko norosti moramo storiti, da nas svet nima za norca". Čeravno ima moda toliko oblast, vendar na polji umetnosti nič ne zmore. Večnim lepotam mora se klanjati, tako tudi med cvetkami roži. 2. Kako se je roža čislala pri narodih starega veka, osobito pri Grkih in Rimljanih, liri Mohamedancih in Maurih v srednjem veku in novem času pri sedaj vladajočih narodih. 3. Kako sodi rožo prirodoslovec. 4. Rožo
povzdiguje nje barva, vonjava in obrtna rabljivost. 5. Poraba rož za zdravilo in v kuhinji. Po jedno in pol ure trajajočem, velezanimivem govoru, zahvali se gospod predsednik v imenu navzočih gosp. govorniku. Vsi se odzovejo s krepkim »živio".
Ker je zborovanje imelo bolj zabaven namen, ni se stavil nikak predlog; radi tega gospod predsednik ob 12. uri zaključi zborovanje.
Hitro po končanem zborovanji, podali smo se v prostorni vrt g. Štampfel-nove gostilne k skupnemu obedu. Obmizje štelo je nad 50 oseb. Pri obedu vršila se je napitnica za napitnico. Prvi napije g. nadzornik prireditelju tako sijajnega in prijaznega sprejema, gospodu Pirkmaierju, domačemu naduči-telju. Pirkmaier napije gospodu nadzorniku, zaliva-livši se 11111 za uzorno voditeljstvo celega učiteljstva mariborskega okraja, za povzdigo društva in narodne šole v tem okraji, kakor sploh za njegovo navzočnost, kot voditelju ne le na šolskem polji, nego večkrat tudi izletov. Izborni kvartet mariborske čitalnice (pomnožen s 1. tenorjem gospoda Vobiča II. basom gospoda Šamperl-a) pa je vmes lepo prepeval. Gospod nadzornik napije še drugim sotrud-nikom, posebno gospern in gospodičinam, ki so se svojim ljubeznivim sodelovanjem oskrbele dekoracijo in mične šopke. Nadalje napije gospod nadzornik slavnemu krajnemu šolskemu svetu framskemu in ga priporoča drugim v posnemo. Gospod Pirkmaier napije še mnogoletnemu in zaslužnemu predsedniku našega društva in častnemu udu, gospodu nadučitelju M. Neratu. Gospod predsednik napije sosednim društvom, kakor slovenjebistriškemu, ptujskemu, ormoškemu ter njih zastopnikom, na kar se gospod L. Černej v imenu vseh zahvali. — Gospod nadzornik Sclireiner omenja framskega rojaka dičnega pesnika Ahasvera (dr. Turner-ja) omenjajoč njegove velike zasluge za slovenski narod in narodno šolo sploh, osobito v Framu, ter napije navzočemu njegovemu bratu, predsedniku krajnega šolskega sveta.
Po malem odmoru sledi humorističen govor g. H. Schreiner-ja o ničli in jednici, v katerem želi g. govornik dokazati, da jednica nima nikake prave vrednosti, dokler jej ne pridenemo ničle, le ničla jed-nico zviša, z drugimi besedami, brez nežnega spola ni pravo zabave, še le gospe in gospodičine jo povzdignejo. Celo obmizje je pritrjevalo govornikovim besedam ter napivalo zastopnicam nežnega spola. — Gospod nadučitelj Šorn iz Št. Lorenca na Dr. polji napije našemu učiteljskemu društvu in njega največjemu pospeševatelju, sotrudniku gospodu nadzorniku. — Gospod predsednik spomni navzoče na dolgoletnega vstrajnega tajnika, g. F. Kranjc-a, ki društvo v kratkem zapusti, želeč mu dosti sreče na novem mestu. Gosp. France Kranjc se z lepimi jedrnatimi besedami zahvali predsedniku, kakor celemu društvu, za naklonjenost in kolegijalnost, koja se je njemu nasproti kazala vsikdar od udov, posebno od starejših, zaslužnejših gospodov tovarišev.
Nadalje se je še napilo g. F. Černojii, posestniku v Framu in učiteljski vzajemnosti.
Okoli 5. popoludne nas počastijo se svojim pohodom častiti duhovniki, domači gospod župnik Šimen Gaberc, župnik gospod F. Rath in kaplan gospod F. Drozg, oba iz Št. Lovrenca na Dr. polji.
Nekoliko pozneje pride še spoštovani in obče-priljubljeni gospod dr. Bezjak, nadzornik slovenje-bistriškega in št. lenartskega okraja z nekaterimi drugimi odličnimi gosti. Že pri vstopu bil je krepko pozdravljen. Gosp. doktor se oprosti, da radi uradnega dela ni mogel prej dospeti, se zahvali v kratkih besedah za prijazni sprejem, in izrazi svoje veselje o tako mnogobrojnem številu izletnikov. Priporoča slogo in vzajemnost učiteljstvu, le sloga in vzajemnost bodeta največ pripomogli k razvoju in povzdigi slovenskega učiteljstva. Konečno napije učiteljstvu vseh treh okrajev.
Dobri Framčan jel je lezti v lase in razvezali so se jeziki. A čas je prišel in šel, kakor pod nebom oblak. Le prehitro prešle so med popevanjem milodoneče slovenske pesmi in zdravicami kratke urice. Ko se je še napilo gospodu gostilničarju in njogovej gospej v zahvalo za tako izborno postrežbo, podali smo se ob C>. uri na kolodvor. Dospevši na rački kolodvor, poslovili smo se, segajoč si bratsko v roke. Seboj pa je nesel vsakteri najslajše spomine na ta učiteljski praznik.	■—r—.
Ptuj. Naše učiteljsko društvo zborovalo je dne 1. junija; vdeležba je bila mnogobrojna. Po običajnem pozdravu spomni se predsednik gospod Podobnik v lepih besedah dragega pokojnika gospoda V. Ribnikar-ja; v znak sožalja vstanejo vsi raz sedeže in zakličejo ranjkemu trikratni „slava". Predsednik naznani potem, zakaj se nameravani izlet k sv. Vidu ni mogel vršiti in nam predstavi novopristopivšega uda gospoda Jož. Lovreca, učitelja od Sv. Lovrenca v Slovenskih goricah.
Dopis slavnega ormožkega in ljutomerskega učiteljskega društva, koji ste nas vabili na izlet k sv. Tomažu, prišel .je prepozno, da bi se društvenikom pravočasno objavil; g. Pulko, ki se je tega izleta vdeležil, sporoči dani pozdrav obeh društev.
Zapisnik zborovanja dne 7. aprila t. 1. se potrdi s popravkom, da gospod Iiavkler ni predlagal zborovanja za vsak mesec, ampak takrat, ko bodo potrebe zahtevale (namreč izvanredna zborovanja) kar pa se je itak že 2. decembra min. 1. vsprejelo.
Ker so bila na dnevnem redu konferenčna pra-šanja, vnel se je po podanih stavkih gospodov poročevalcev živahen razgovor, kojega so se vdeležili osobito gospodje Podobnik, Strelec in Mejovšek. Da so taki razgovori v strogo stvarnem tiru eminentne vrednosti, je jasna stvar. Kaj je pripravnejše bistriti razum, razsodek in napeljevati na strogo logično mišljenje nego protidokazi? Vsak, kdor stavi kak
predlog, mora ga znati tudi podpreti s tehtnimi razlogi; če mu jih pa skuša nasprotnik pobiti, iskati mora zopet novih tehtnejših ali pa — zbegniti. In čem več se jih takih razprav vdeleži, tem živahnejše je in tem več si pridobe vdeleženci in stvar. Torej še enkrat: udeležujte se marljivo in mnogo-brojno društvenih zborovanj in stavite zanimajoče stavke !
Po sklepu posebnega odbora za popravo društvenih pravil in po pritrditvi društvenikov ima naše društvo zanaprej naslov: „UčiteIjsko društvo za ptujski okraj-*.
K točki ^Nasveti" oglasi se gospod Pulko s temi-le predlogi:
1.	Na kompetentnem mestu naj se predlaga, da dobiva na deželi bivajoče učiteljstvo svojo mesečno plačo po pošti brezplačno. (Se sprejme.)
2.	Društvo naj se izreče — da podpira izjave drugih društev (Ijclirerbtind) — da se ne strinja s ICarlonovim predlogom stavljenim v deželnem zboru (okrajšanje šolskega obiskovanja). (Društvo izjavi odločen protest.)
3.	Gospodom poduči tel j eni se naj udnina zniža. Ako pa ostane pri 1 gld., pa se naj od tega plača 20 kr. za „Zavezo". (Sklene se, da plačujejo provi-zorični podučitelji 50 kr., drugi pa, kakor prej 1 gld.)
4.	Zborovanje naj se ne prireja v nedeljo popoldne, ampak kak drug dan (podprto s 4 razlogi). (Se sklene, da zborujemo v rokih 2. decembra m. 1. določenih in sicer po četrtkih predpoludne.)
Gospod Zopf stavi predlog, da se pošlje okrožnica vsem slovenskim učiteljskim društvom z vabilom, da podpirajo prošnjo, ki se bo odposlala jednemu deželnih poslancev, da nam učiteljem omogoči za polovico cetiejo vožnjo po železnici, kojo dobroto uživajo tudi državni uradniki. (Se sprejme.)
Ko se *je že za ponesrečene Ljubljančane nabralo nekaj dobrovoljnih prispeskov in se je odločil 5. september za bodoče zborovanje; sklenil je g. predsednik zborovanje.	—o.
Iz Savinjske doline. Zares že delj časa gojili smo srčno željo zopet se enkrat sniti, da si poiščemo razvedrila v krogu milih tovarišev ter si spet po dolgem zimskem času sežemo prijateljsko v roke; zato smo se že resnično veselili IG. maja, na koji dan je napovedalo Savinjsko učiteljsko društvo na Polzeli svoj občni zbor, — toda tudi zdaj nam ni bila sreča mila, kajti skrajno slabo vreme zaprlo nam je pot in bilo nam je mogoče še le 6. junija zborovati.
Gospod predsednik otvori zborovanje, udeležence prisrčno pozdravljajoč in izražujoč h krati svoje veselje nad malone polnoštevilno vdeležbo. V nadaljnem nagovoru spominja se še tudi naše visoke cesarske hiše, kojo je zadela letos prebridka
izguba dičnega člana nenadomestljivega vojskovodje nadvojvode Albrehta (navzoči se vzdignejo raz sedeže). Isto tako se spominja gospod predsednik Vojteha Ribnikarja, predsednika „Zaveze", kojega nam je neizprosna smrt pred kratkim izstrgala iz naše sredine, s katerim smo zgubili delavnega kolego, neomahljivega moža poštenjaka ter vzor pravega narodnjaka. (Slava mu!)
Zapisnik zadnjega zborovanja se prečita in overi, ter vzamejo se na znanje nekoji dopisi.
Potem nam poroča gospod blagajnik o stanji društvene blagajne, konštatujoč, da ima društvo to leto 5 gld. prebitka. Račun pregledala sta gospoda Farčnik in Jarc ter ga našla popolnoma v redu. Gospod predsednik izraža gospodu blagajniku na vrlem vodstvu društvene blagajne svoje priznanje, čemur tudi ostali radovoljno pritrdijo.
lv pričetku društvenega leta dojde v razgovor tudi naročba društvenih časnikov, radi katerih se sklene ostati pri starih, ki se pa naj pošljejo od šole do šole, ter zamorejo takim potem vsi društve-niki vse od društva naročene časnike čitati.
Nato sledi tretja točka dnevnega redajn sicer: Volitev novega odbora, kateri nam je pa to pot najmanj preglavice delala, ker se je takoj potrdil zopet ves stari odbor.
Naš marljivi tovariš in neutrudljivi podavatelj gospod Šijanec nam je tudi takrat priredil prav izreden užitek s svojim zanimivim podavanjem. V razpravo izvolil si je hrvatske čitanke ter jih primerjal z našimi, o kojih prvih se je izrekel, da so nam bratje Hrvatje z ozirom na nje že gotovo petdeset let naprej. Posebno odobraval je prvič pri ^Začetnici" kaj lično obliko, kakor sploh njeno uredbo, osobito da začne s pokončno pisavo. Citanje začenja se najpopred s pis-menkami, ki so lepo pedagogično razvrščene, kakor sploh celo gradivo, med kojim se nahaja prav obilo inoraličnih stavkov. Nadalje razpravljal nam je g. podavatelj o čitanki za tretji razred, ki je blizu jednaka našemu drugemu berilu ter nam našteval njene vrline, med kojimi je posebno povdarjal, mične pesmi, s kojimi se vzbuja v učencih domoljubje, ljubezen do naroda in domače zemlje, kakoršne našim berilom skoraj povsem primanjkujejo. Gospod podavatelj nam je tudi prečital nekatere takšne pesmi, ki so zares vsem ugajale. Med berili v nevezani besedi pa se posebno odlikujejo kaj zanimive zemljepisne črtice. Po dokončanem podavanji gospod predsednik gospoda podavatelja na njegovem trudu prav laskavo zahvali.
Ko še prosi gospod Jarc udeležence radi šolske matice nekega pojasnila, zaključi gospod predsednik zborovanje, zahvaljujoč se zbranim za njih vstrajnost.
Prihodnjič zboruje društvo na Gomilskem.
Po zborovanji ogledali sino si krasno, skoraj bi rekel luksorijozno novo šolsko poslopje kakor
tudi lepo zbirko šolskih učil in potem se podali še tudi na šolski vrt, ki obdaja od treh strani šolsko poslopje ter se divili kaj lepo urejenemu in bogatemu bučelnjaku, iz kojega smo pač sklepali, da je njega oskrbnik gospod Farčnik v tej stroki pravi unikum; a nič manj pokazal nam je tudi kaj dobro obdelan šolski vrt, da ima na gospodu Farč-niku vestnega in delavnega oskrbnika. Sr. P.
Od Save. Učiteljsko društvo za breški in sev-niški okraj zborovalo je 4. junija t. 1. na Vidmu. Mnogobrojna vdeležba kazala je, da se učiteljice in učitelji tudi naših okrajev zavedajo svojih stanovskih dolžnostij. — Ta dan pa je bil še drugega pomena. Treba se je bilo ločiti od nam priljubljenega predsednika gospoda Emerika Morica, ki se je preselil v kozjanski okraj, ter mu izbrati vrednega naslednika.
Dosedanji predsednik, gosp. E. Moric otvorivši zborovanje, prav prisrčno pozdravi navzoče, posebno pa našega starosta, č. g. Dernjaea, ravnatelja v Sevnici ter gosta gospoda Simona Gajšek-a in Rib. Kokot-a.
Potem se preide k dnevnemu redu.
I.	Preberejo se došli dopisi in zapisnik zadnjega zborovanja, ki se odobri.
II.	Gospod E. Moric je prednašal o „Spisji v ljudski šoli" ter je žel za temeljito podavanje burno odobravanje.
III.	Sledila je volitev predsednika in njegovega namestnika. Skoraj jednoglasno bil je izvoljen predsednikom gospod Eksl, učitelj v Reichenburgu in namestnikom gosp. Ignac Supan, učitelj v Brežicah.
Novoizvoljeni predsednik gospod Eksl zahvali se v imenu društva gospodu E. Moricu na njegovem trudu, obžalujoč, da zgubimo tako izborilo moč in ga zagotovi, da se sme s ponosom ločiti od nas, kajti delal je vsikdar šoli in učiteljstvu v korist. V prijetni zavesti, da nam odhajajoči predsednik ostane tudi v bodoče zvest .tovariš, pozove zbrane, da se vzdignejo ter mu zakličejo krepki trikratni „Živio" in ,>Slava". Tomu pozivu so se vsi živahno odzvali.
Gornjigrad. V 10. številki „Popotnika" čita se v dopisu iz gornjegraškega okraja: „ Gospod Kocbek predlaga, naj bi se tudi Lipniškemu učiteljskemu društvu odposlala nezaupnica". Da ne bi kdo tega napčno razumel, naj se isto mesto tako-le glasi: Gospod Kocbek predlaga naj bi se nezaupnica radi sebičnega postopanja graškega učiteljstva odposlala po Lipniškem učiteljskem društvu; to društvo je tudi v isto svrho poslalo na vsa učiteljska društva neko okrožnico.
V istem dopisu najdemo po tiskarskem po-grešku nekega nam še do sedaj neznanega svetnika: sv. Selca. Akoprem je ta. gospod predsednik našemu društvu, še vendar ostane le Iv. Kelc. J.
Iz ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev".
Slavna slovenska učiteljska društva s tem uljudno vabimo, da bi blagovolila 1. v kratkem izvoliti delegate za letošnji občni zbor v Novem mestu ter jih naznaniti t. č. I. tajniku, gospodu Šegi, učitelju v Dol. Logatci, 2. poslati letnino blagajniku, nadučitelju v Gor. Logatci, gospodu J. Iverncu, 3. naznaniti primerna vprašanja za občni zbor podpisanemu direktoriju ali slavnemu uredništvu našega glasila.
V Krškem, 12. junija 1395.
Za direktor i j: I. Lapajne.
Iz Dolenjskega. (Vabilo.) Dne 11. julija t. 1. bode zborovalo učiteljsko društvo za novomeški okraj v Novem mestu. Pričetek ob 10. uri dopoludne. Poleg navadnih točk vzporeda, bode v prvej vrsti razgovor glede letošnjega glavnega zborovanja „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Novem mestu. Opravičena želja odborova je, naj bi se nobeden p. n. društvenik zborovanju ne odtegnil.
0(1 Save. (Vabilo.) Učiteljsko društvo za „breški in sevniški okraj" bode zborovalo dne 7. julija ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji v Brežicah s sledečim vsporedom: 1. Pre-čitanje zapisnika. 2. Poročilo predsednika. 3. Izbira, razvrstitev in obravnava spisnili vaj (z učno sliko);
poroča gospod Eksl. 4. Volitev delegatov k zborovanji „Zaveze" in „Lehrerbunda". 5. Volitev tajnika. 6. Razni nasveti. — Obilne vdeležbe se nadeja
o cl b o r.
Ljutomer. (Vabilo.) Učiteljsko društvo zboruje v četrtek 4. julija ob 10. uri v Franc Jožefovi šoli z sledečim vsporedom: 1. Pevska vaja. 2. Zapisnik. 3. Došli dopisi. 4. Nadaljevalno posvetovanje o letošnjih konferenčnih vprašanjih. 5. Slučajni nasveti." K obilni vdeležbi vabi Predsednik.
Iz logaškega okraja. (Vabilo) k osmemu glavnemu zborovanju „društva učiteljev in šolskih prijateljev o kraja logaškega", katero se bode vršilo na Unci dne 4. julija ob 9. uri dopoludne v šolskem poslopji. Vspored: 1. Poročilo o društvenem delovanji. 2. Poročilo blagajnikovo in volitev treh pre-gledovalcev računov. 3. Razgovor o ustanovitvi deželnega učiteljskega društva, poroča gospod I. Šega. 4. O napravi slovenskih zemljevidov, poroča gospod I. Benedek. 5. Razgovor o stavljenji nagrobnih spomenikov zanjkima tovarišema gospodoma Jakobu Ingliču v Idriji in Vojtehu Ribnikarju v Dolenjem Logatci. 0. Nasveti in želje. 7. Volitev predsedstva in odbora. 8. Volitev delegatov za glavno zborovanje „Zavezino". K obilni vdeležbi vabi najuljudneje
od b o r.

Dopisi in <
Iz Ptuja. Namen teh vrstic je, opozoriti in povabiti Vas častite tovarišice in tovariše na „ Veliki koncert", kojega priredi Slovensko pevsko društvo 4. avgusta v Ptuji.
Učitelj je bil, ki je sprožil misel, osnovati to imenitno društvo, ki obsega društvenike iz vseh slovenskih pokrajin, koje sklicuje vsako leto zdaj tu, zdaj tam, od vseh štirih vetrov znance v prijateljski sestanek, v razvedrenje duha, ter skuša pripraviti udeležencem nekaj veselih uric. Od prvega začetka-obstanka tega društva do dandanes je delovalo učiteljstvo intenzivno v njega prospeh.
Odbor Vas najprisrčneje vabi k koncertu, da povzdignete se svojo prisotnostjo tudi letos sijajnost te slavnosti.
Vas častite pevke in pevce pa prosimo, da sodelujete pri koncertu. Pesmi znane so Vam po časnikih — če bi komu sekiric primanjkovalo, naj se blagovoli nujno obrniti zanje na odbor v Ptuji.
Na veselo svidauje 4. avgusta v Ptuji.
Odbor.
(Novo ministerstvo.) Koalicijsko minister-stvo Windiscbgratz je dalo 19. t. m. ostavko, ka-
ruge vesti.
tero je presvitli cesar sprejel in ob jednem imenoval novo p r o v i z o r i č n o rninisterstvo K i e 1 m a n n s-egg, v katerem je poverjen sekcijski načelnik vitez dr. Edv. Rittner z voditeljstvom naučnega ministerstva. Rittner je sedaj 50 let star. Bil je profesor na vseučilišči v Lvovu in svoj čas tudi državni poslanec. V rninisterstvo ga je bil pozval Gautsch in mu poveril referat o visokih šolah.
(G. k r. o k r a j n i m š o 1 s k i m nadzornikom) za kranjski in radovljiški okraj je imenovan vodja I. mestne ljudsko šole v Ljubljani, gospod Andrej Z u m e r.
(O solin a vest.) Gospod Viktor Bežek, c. kr. profesor na ljubljanskem ženskem učiteljišči je premeščen na žensko učiteljišče v Gorici.
(Umrl je) v soboto 22. t. m. v Mariboru c. kr. profesor na učiteljišči in okrajni šolski nadzornik, gospod Janez L e v i t s c h n i gg. liil je še dopoludne v šoli, a ob dveh popoludne ga je zadela v kavarni „Central" kaj) in zvečer ob '/a 8- uri je izdihnil svojo dušo. Včeraj ob 5. uri smo izročili njegovo truplo o velikanski vdeležbi materi zemlji. N. v m. p.!
(Ljubljanska mestna ljudska dvora z-rcdnica na Barji), koje stavbo gradi tvrdka Tonnies, bode do pozne jeseni pod streho; v koliko bode poslopje za pričetek šolskega pouka sposobno, odvisno bode od napredka dela, vremena in druzih okolnostij. Poslopje bode jednonadstropno in z vsemi potrebnimi prostori preskrbljeno.
(Klasifikacija učencev in učenk na ljudskih šolah v Ljubljani.) Po nasvetu c. kr. mestnega šolskega sveta je visoki c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 13. junija t. 1. št. 1239 odredil, da je učence in učenke tistih razredov na javnih in zasebnih ljudskih šolah v Ljubljani, v katerih se pouk zaradi velikonočnega potresa doslej ni mogel nadaljevati, dalje v tistih razredih, v katerih se je pouk začetkom meseca junija t. 1. spet pričel, zunaj Ljubljane bivajoče učence in učenke, ki jim ni bilo moči priti v šolo, končno veljavno klasificirati na podstavi klasifikacije tretjega četrtletja ter jim izročiti dotična šolska naznanila, učenkam na obeh uršulinskih meščanskih šolah pa letna spričevala o šolskem letu 1894 — 95. V Ljubljani bivajočim takšnim šolskim otrokom je do 15. julija t. 1. po šolska naznanila (spričevala) priti v vodstveno pisarno, zunaj Ljubljane bivajočim se pa po pošti pošljejo na dom.
(Kielski prekop), ki se je te dni slovesno izročil prometu, je stal nad 150 miljonov mark. Delali so ga 8 let. Dolg je 100 kilometrov, globok 9m, širok toliko, da se po njem lahko vozita vštric dve vojni ladiji. Pot se prikrajša po njem parnikom za jeden dan, jadernikom za tri dni. Vožnja je sedaj mnogo varnejša, nego jc bila preje.
(„Spolek č ešk o-siovenski") v Pragi, kateremu glavna naloga je, gojiti vzajemnost mej Cehi in Slovenci, imel je te dni izreden občni zbor. Kakor posnamemo poročilu o delovanji društva, skušal je spolek češko slovenski dosezati svoj cilj s podpiranjem slovenske književnosti in umetnosti, slovenskega šolstva in obrtnosti. Poleg večjega števila leposlovnih knjig poslalo je društvo v slovenske pokrajine 644 spisov znanstvenega sodržaja, mej drugim za 113 gld. čeških slovnic in besednjakov. Kot nagrado za najboljši spis za mladino določilo je društvo 7 cekinov. V kolikor so sredstva doj uščala, dovoljevale so se tudi materijalne podpore; nekomu nadarjenemu pevcu dovolila se je podpora 700 gld., da se je mogel izšolati pri mojstru Levu, nekemu obiskovalcu orgljarske šole 40 gld. in hrana zkozi šest mesecev, dva slovenska slušatelja na češkem vseučilišču v Pragi dobila sta po 35 gld., prihodnje leto pa bodeta dobivala celo obskrbo. Slovenski gimnaziji v Ljubljani poklonilo je društvo osem velikih geologično-mineralnih zbirk; slične zbirke pa bodo dobile še nekatere druge šole na Slovensken in sicer skupno 37 zbirk. Spolek češko-slovenski je ustanovni član „Matice Slovenske", družbe sv. Mohorja, »Glasbene Matice" in dramatičnega društva v Ljubljani. Za ljubljanske prebivalce, prizadete po potresu, nabralo je društvo do sedaj lepo svoto 863 gld. JTa čelu spolka češko-slovenskega je znani češki rodoljub gospod Jan Lego, blagajnik pa je naš rojak gospod l'\ Tomšič, višji inžener v Smichovu.
Razglas.
Razpis natečajev.
Št. «31.
V okraji Mariborske okolice se bodo začetkom prihodnjega zimskega tečaja stalno oziroma provizorično namestile te-le učiteljske službe:
1.	Služba učitelja v Št. II j i v Slov. Gor. (IV. plačilni razred).
2.	Služba stalnega okrajnega pomožnega pod-učitelja za okraje Mariborska okolica, Št. Lenart in Slov. Bistrica (II. plačilni razred).
3.	Po jedna podučiteljska služba pri Sv. Jakobu (IV. plač. razred), v J aren i ni (IV. plač. razred), pri Sv. Lovrenci k. ž. (111. plač. razr.) in pri Devici Mariji v Brez ji (IV. plač. razr.).
Z vsako teh služeb so združeni dohodki dotič-nega plačilnega reda. Podučitelju, ki bode imenovan za Devico Marijo v Brezji daje krajni šolski svet tudi popolnoma opravljeno sobo na razpolago.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje; opremljene z zrelostnim, oziroma tudi se spričevalom sposobnosti k poučevanju in z dokazom avstrij-sltega državljanstva do 15. julija t. I. dotičnemu krajnemu šolskemu svetu, glede okrajnega pomožnega učitelja pa okrajnemu šolskemu svetu v Mariboru.
Okr. šol. svet v Mariboru, dne 6. junija 1895.
Predsednik: Kankowsky s. r.
Razglas.
V ptujskem politiškem okraji je umestiti ta-le učna mesta definitivno, eventuelno tudi provizorično:
Šolski okraj Ptujska okolica:
1.	Učiteljsko mesto in dve podučiteljski mesti na četirirazredni ljudski šoli pri Sv. Lovrenci v slovenskih goricah, IV. plačilni razred in proste izbo.
2.	Po jedno podučiteljsko mesto na ljudskih šolah na Se lah in v Oirkovcah, IV. plačilni razred in proste izbe.
3.	Podučiteljsko mesto na ljudski šoli v Vur-bergu, 111. plačilni razred in prosta izba.
Šolski okraj Ormož:
Po jedno podučiteljsko mesto na ljudskih šolah Sv. Bolfang na Kogu, Sv. Lenart blizo Velike nedelje, Runeč in Svetinje, IV. plačilni razred in proste izbe.
Šolski o k r aj Rogatec:
1.	Podučiteljsko incgto na ljudski šoli pri Sv. Florijanu, IV. plač. razred in prosta izba.
2.	Podučiteljsko mesto na ljudski šoli pri S v. Križi poleg Slatine, lil. plač. razred in prosta izba.
Prošnjiki in prošnjice za katero teli inest naj vložijo svoje prošnje, ki morajo biti opremljene s spričevalom učne usposobljeuosti in z dokazom avstrijskega državljanstva (domovnico), predpisanim potom do 13. julija 1895 pri dotičnem krajuern šolskem svetu.
Okrajni šol. svet Ptuj, Ormož, Rogatec,
dne 1. junija 1895. 2—2	Predsednik: Scherer v. r.
tft-17(1 Podiičitelisko mesto, m.	J
Na štirirazredni šoli pri Sv. Lenartu v Slov. gor. se razpisuje podučiteljsko mesto v III. plačilnem razredu, namesto prostega stanovanja plačuje krajni šolski svet 3 gld. in provizorično nameščeni podučitelj dobiva od okrajnega zastopa še tudi 30 gld. na leto.
Prosilci naj vložijo svoje prošnje, podprte s spričevalom učne sposobnosti, zreloizpitnim spriče-
valom in z domovnico, do 20. julija t. I. pri kraj-
nem šolskem svetu št. lenarskem, tudi morajo biti izprašani iz nemškega in slovenskega učnega jezika. Okr. šol. svet S e n 11 en ar t sk i, 12. jun. 1895. i- ■<	Predsednik : Kankovsky s. r.
bt. 266. Mesto učiteljice ročnih del.
Na štirirazredni ljudski šoli v Makolah ima se nastaviti učiteljica ročnih del.
Prosilke za to mesto, za katero je letna plača 140 gld. odmerjena proti deseturnemu pouku v tednu in desetmesečnemu v letu, imajo svoje prošnje, s spričevalom učne sposobnosti in domovnico, tiste, ki niso v javni službi, tudi z nravstvenim spričevalom podprte, vložiti pri krajnem šolskem svetu v Makolah tlo 15 julija t. I.
Okrajni šolski svet Slovenj ebi s t riiki, dne 6. junija 1895.
Predsednik: Kankowsky s. r.

Patent Weixl.	Šolska It lop.	Patent Weixl.
Dovoljujem si z ozirom na ukaz visokega c. kr. deželnega šolsk. sveta štajerskega z dne 4. aprila 1805, štev. 22'J2 p. n. šolske voditelje, oziroma kraj ne šolske svete opet opozarjati na mojo
higijenično šolsko klop s premakljivim sedalom,
ter se priporočam sklicevaje se na niže spodaj podana priporočila v mnogobrojne naročbe.
i_s	Ivan Weixl,
nadučitelj v Kamnici pri Mariboru.
Gospodu Ivanu W e i x l - u , nadučitelju pri Dev. Mariji v Puščavi! (Sedaj v Kamilici.)
Na Vašo prošnjo izjavljam s tem-le, da .sem se prepričal o prikladnosti šolske klopi, po Vas sestavljene, da je vredna, da se v šolah uvede.
Ta klop zadošča popolnoma vsem zdravstvenim zahtevam ter zabranjuje lagodno držanje učencev pri sedenji in osobito pri pisanji.
Z uporabo te prikladno in trpežno izdelane klopi se torej v okom pride skrivljenju hrbtenice, kratkovidnosti in vsem nezgodam, izvirajočim iz lagodnega držanja života.
V Mariboru, dne 2. junija 1892.
Dr. Leonhard, c. kr. okrajni zdravnik.
V Vipavi, dne 10. septembra 1804.
Pred letom dni naročili smo od izumitelja, „Nove pa-t e n t o v an e h i g i j e n i č n c šolsk e k I o p gospoda Ivan \Veixl-na, nadučitelja v Kamnici pri Mariboru na Štajerskem eno dvosede/.no vzorno šolsko klop. Za pridobljenjem dovoljenja je naši šoli izdelal po onem vzoru klopi domači mizar, ki se- zaradi svojega priprostega sestava vsestransko izvrstno ponašajo.
Zgor imenovanemu gospodu izumitelju izrekamo torej zahvalo in njegov paterit-sestav liigijeničnih šolskih klopi v.^em p. t. šolskim obla.st.vom, vzdr/.evateljem šol ter slavnemu učiteljstvu najgorkeje priporočamo.
Ivan Hosan,	Anton Skala,
načelnik kraj. šol. sveta.	nadučitelj in šolski vodja.
(Štempilja.)	(ri tempi Ija.)
Ht Htl"	Iftll^^ %■> &|y'lfl tf?- ^ ^^^ ^ ^^^^^^
Z današnjo številko zavrli »Popotnik" prvo polleto svojega XVI. tečaja. Prosimo torej vse one prejemnike lista, ki še nam za to leto niso nič naročnine poslali, da to sedaj storijo za celo leto, one pa, katerim je naročnina potekla, da jo blagovoljno obnovijo; (pridjali smo jim položni list poštne hranilnice). Tudi od starih dolžnikov pričakujemo, da se nas spomnijo in storijo vendar svojo dolžnost. Ako kdo ne ve, kako stoji, naj pogleda na adresni pas, na katerem smo že večkrat dolg zabit jezili. Uprav ništvo.
Vsebina. I. Učitelj-vzgojitelj. (Janko Štrukelj.) — II. Shodi starišev. (Ivan Vrščaj.) — III. Najvažnejši poskusi v pojasnenje prirodoslovnih beril II., III. (IV.) čitanke. (Ernst Slane.) — IV. Ljudsko šolstvo v ptujskem in ljutomerskem političnem okraji od 1875 do 1895. (A. Kosi.) — V. Slovstvo. (Novosti.) — VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in druge vesti. — VIII. Natečaji in inserat. — ID®"
Lastnik in založnik: „Zaveza't	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. .). Otnrepec.^