REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
MANDAT
IZREDNA SEJA
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
9. IZREDNA SEJA
(26. september 2018)
^bukaslo^,,^
/ v,MA08Us<\\
Š I
# 11 •0^0£
J
'^wifruoo^
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 9. izredna seja (26. september 2018) ISSN 2385-9490
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, dr. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2018
www.dz-rs.si
DZ/VI 11/9. izredna seja
DNEVNI RED 9. IZREDNE SEJE
1.	točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O OPRAVLJANJU FUNKCIJ POSLANK OZIROMA POSLANCEV NAMESTO POSLANCEV, KI OPRAVLJAJO FUNKCIJO MINISTROV, EPA 167-VIII
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI S PROBLEMATIKO ŠKODLJIVIH IN UNIČUJOČIH UKREPOV ZOPER SLOVENSKE PODJETNIKE, DOGOVORJENIH V KOALICIJSKI POGODBI, TER NAPADOV OZIROMA OGROŽANJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA IN S TEM BLAGINJE VSEH DRŽAVLJANOV, EPA 120-VIII
3. točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE
Predlog sklepa o razrešitvi člana Statističnega sveta Republike Slovenije, EPA 170-VIII
Obvestilo Višjega sodišča v Mariboru, Kazenski oddelek, o kazenskem postopku zoper poslanca Dejana Kaloha, EPA 68-VIII
Ugotovitev prenehanja funkcije namestniku člana Državne volilne komisije, EPA 169-VIII
Predlog sklepa o imenovanju predsednika Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in podpredsednika Odbora za kulturo, EPA 173-VIII
Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju podpredsednikov Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, EPA 174-VIII
3
DZ/VI 11/9. izredna seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda............................................................................................................7
1.	točka dnevnega reda: PREDLOG SKLEPA O OPRAVLJANJU FUNKCIJ POSLANK OZIROMA POSLANCEV NAMESTO POSLANCEV, KI OPRAVLJAJO FUNKCIJO MINISTROV, EPA 167-VIII........................................................................................7
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI S PROBLEMATIKO ŠKODLJIVIH IN UNIČUJOČIH UKREPOV ZOPER SLOVENSKE PODJETNIKE, DOGOVORJENIH V KOALICIJSKI POGODBI, TER NAPADOV OZIROMA OGROŽANJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA IN S TEM BLAGINJE VSEH DRŽAVLJANOV, EPA 120-VIII....................................................................................................8
SUZANA LEP ŠIMENKO..............................................................................................................8
JOŽEF HORVAT...........................................................................................................................9
GREGOR PERIČ.........................................................................................................................10
ZDRAVKO POČIVALŠEK..........................................................................................................10
MAG. MARKO POGAČNIK........................................................................................................11
ROBERT PAVŠIČ.......................................................................................................................13
SONIBOJ KNEŽAK....................................................................................................................14
GREGOR PERIČ.........................................................................................................................15
LUKA MESEC.............................................................................................................................16
MAG. MATEJ TONIN..................................................................................................................17
MAG. MATEJ TONIN..................................................................................................................19
ANDREJ RAJH...........................................................................................................................20
ROBERT POLNAR.....................................................................................................................20
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI ................................................................................................. 21
SUZANA LEP ŠIMENKO............................................................................................................22
PRIMOŽ SITER...........................................................................................................................24
PRIMOŽ SITER...........................................................................................................................25
PRIMOŽ SITER...........................................................................................................................25
PRIMOŽ SITER...........................................................................................................................25
PRIMOŽ SITER...........................................................................................................................25
PRIMOŽ SITER...........................................................................................................................25
PRIMOŽ SITER...........................................................................................................................25
JOŽEF HORVAT ......................................................................................................................... 25
BOŠTJAN KORAŽIJA................................................................................................................27
IGOR PEČEK..............................................................................................................................27
MAG. BRANISLAV RAJIC.........................................................................................................27
SUZANA LEP ŠIMENKO............................................................................................................28
JOŽEF HORVAT ......................................................................................................................... 29
ALEKSANDER REBERŠEK......................................................................................................29
ROBERT POLNAR.....................................................................................................................30
LIDIJA IVANUŠA........................................................................................................................31
DR. ANŽE LOGAR.....................................................................................................................32
MEIRA HOT................................................................................................................................33
JANJA SLUGA...........................................................................................................................35
SUZANA LEP ŠIMENKO............................................................................................................35
VIOLETA TOMIC........................................................................................................................36
IVA DIMIC ................................................................................................................................... 38
JANJA SLUGA...........................................................................................................................38
VOJKO STAROVIC .................................................................................................................... 38
SUZANA LEP ŠIMENKO............................................................................................................39
MAG. BRANKO GRIMS ............................................................................................................. 39
NATAŠA SUKIČ.........................................................................................................................41
JOŽE LENART............................................................................................................................ 41
JANI PREDNIK...........................................................................................................................42
4
DZ/VI 11/9. izredna seja
JOŽEF HORVAT.........................................................................................................................43
MOJCA ŽNIDARIČ.....................................................................................................................43
JANI IVANUŠA...........................................................................................................................43
JERNEJ VRTOVEC....................................................................................................................44
JERNEJ VRTOVEC....................................................................................................................45
JERNEJ VRTOVEC....................................................................................................................46
JANI (JANKO) MÖDERNDORFER............................................................................................46
IGOR ZORČIČ.............................................................................................................................46
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................................................................................47
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................................................................................47
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................................................................................47
SAMO BEVK...............................................................................................................................47
IGOR ZORČIČ.............................................................................................................................47
JANI (JANKO) MÖDERNDORFER............................................................................................47
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI.................................................................................................48
JANJA SLUGA...........................................................................................................................48
NATAŠA SUKIČ.........................................................................................................................48
SAMO BEVK...............................................................................................................................48
JANI (JANKO) MÖDERNDORFER............................................................................................49
FRANC JURŠA...........................................................................................................................49
FRANC KRAMAR.......................................................................................................................49
IGOR ZORČIČ.............................................................................................................................49
MAG. BOJANA MURŠIČ............................................................................................................49
ŽAN MAHNIČ..............................................................................................................................50
NATAŠA SUKIČ.........................................................................................................................53
ŽAN MAHNIČ..............................................................................................................................53
ŽAN MAHNIČ..............................................................................................................................53
LIDIJA DIVJAK MIRNIK.............................................................................................................53
SUZANA LEP ŠIMENKO............................................................................................................53
ZVONKO ČERNAČ.....................................................................................................................54
JURIJ LEP..................................................................................................................................55
TOMAŽ LISEC............................................................................................................................57
NATAŠA SUKIČ.........................................................................................................................58
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...........................................................................................................60
NATAŠA SUKIČ.........................................................................................................................61
ROBERT PAVŠIČ.......................................................................................................................61
PRIMOŽ SITER...........................................................................................................................62
DR. DARIJ KRAJČIČ.................................................................................................................63
BORIS DOBLEKAR....................................................................................................................64
MAG. MATEJA VRANIČAR ERMAN.........................................................................................65
JOŽEF HORVAT.........................................................................................................................66
SUZANA LEP ŠIMENKO............................................................................................................66
ANDREJ ŠUŠMELJ....................................................................................................................67
JERCA KORČE..........................................................................................................................67
JOŽEF HORVAT.........................................................................................................................68
ALJAŽ KOVAČIČ.......................................................................................................................68
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ...........................................................................................................69
DR. DARIJ KRAJČIČ.................................................................................................................69
ROBERT PAVŠIČ.......................................................................................................................70
MAG. MATEJA VRANIČAR ERMAN.........................................................................................70
SUZANA LEP ŠIMENKO............................................................................................................70
3. točka dnevnega reda: MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.....................................................71
Predlog sklepa o razrešitvi člana Statističnega sveta Republike Slovenije,
EPA 170-VIII................................................................................................................................71
IGOR ZORČIČ.............................................................................................................................71
5
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VIII/6. izredna seja
IGOR ZORČIČ.............................................................................................................................71
Obvestilo Višjega sodišča v Mariboru, Kazenski oddelek, o kazenskem postopku zoper poslanca Dejana Kaloha, EPA 68-VIII..........................................................71
ŽAN MAHNIČ..............................................................................................................................72
Ugotovitev prenehanja funkcije namestniku člana Državne volilne komisije,
EPA 169-VIII................................................................................................................................72
Predlog sklepa o imenovanju predsednika Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in podpredsednika Odbora za kulturo, EPA 173-VIII................................................72
Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju podpredsednikov Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, EPA 174-VIII.....................................................................................72
79
DZ/VI 11/9. izredna seja
Državni zbor VIII. mandat
9. izredna seja
26. september 2018
Predsedujoči: mag. Dejan Židan........................................predsednik Državnega zbora
Tina Heferle.........................................podpredsednica Državnega zbora
Jože Tanko...........................................podpredsednik Državnega zbora
Branko Simonovič.................................podpredsednik Državnega zbora
Seja se je začela 26. septembra 2018 ob 10. uri.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN:
Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 9. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Sporočam vam, da je umrl gospod Leopold Grošelj, poslanec Državnega zbora v letih 2000-2004. Njegov spomin bomo počastili z minuto molka.
/ minuta molka/ Slava mu!
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospod Felice Žiža do 11. ure, dr. Franc Trček, Miha Kordiš, Ferenc Horvat, mag. Marko Koprivc, Željko Cigler, Ljudmila Novak od 15. ure dalje in Matjaž Han od 13. ure dalje.
Na sejo sem vabil predstavnika državne volilne komisije ter kandidatki in kandidate za poslanke in poslance k 1. točki dnevnega reda in predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Spoštovane poslanke spoštovani poslanci! Prehajamo na določitev dnevnega reda 9. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 21. septembra 2018, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za umik točke dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Prekinitev. Samo trenutek prosim, da preverimo. Prosim, da še enkrat preverimo, ali naprave delujejo. Ali ne delujejo? Če ne delujejo, odrejam tri minute pavze. Nadaljujemo 10.07. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 10.04 in se je nadaljevala ob 10.07.)
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN:
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Da preverimo delovanje glasovalnih naprav, gremo na tako imenovano testno glasovanje. Ali še komu v dvorani naprava ne deluje? Gospa Iva Dimic, ali vam ne deluje? Prosim, da preverite, ali deluje. Ugotavljam, da deluje.
Spoštovane poslanke in poslanci, prehajamo na odločanje o dnevnemu redu.
Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, 72 jih je bilo za, nihče proti.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 9. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG SKLEPA O OPRAVLJANJU FUNKCIJ POSLANK OZIROMA POSLANCEV NA MESTO POSLANCEV, KI OPRAVLJAJO FUNKCIJO MINISTROV.
Ker dr. Miru Cerarju, Marku Bandelliju, Petru Jožefu Česniku, Rudiju Medvedu in Zdravku Počivalšku z imenovanjem za ministre miruje poslanski mandat, je Državna volilna komisija zboru posredovala sklep, s katerim je ugotovila, kateri kandidatki in kandidati imajo pravico nadomeščati poslance, ki so nastopili funkcijo ministrov. Sklep Državne volilne komisije je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročala in predložila predlog sklepa. Ugotavljam tudi, da prijavljenih k razpravi ni.
S tem prehajamo na glasovanje in na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: V času, ko poslanci, ki opravljajo funkcijo ministrov, v skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o poslancih ne morejo opravljati funkcije poslancev, opravljajo to funkcijo v skladu z drugim odstavkom 14. člena Zakona o poslancih od današnjega dne namesto dr. Mira Cerarja Jani Möderndorfer, rojen 3. oktobra 1965, stanujoč Suhadolčanova ulica 85, Ljubljana;
7
DZ/VI 11/9. izredna seja
namesto Marka Bandellija Andrej Šušmelj, rojen 8. avgusta 1965, stanujoč Cankarjeva ulica 20, Nova Gorica; namesto Petra Jožefa Česnika Maša Kociper, rojena 17. julija 1972, stanujoča Ob pristanu 8, Ljubljana; namesto Rudija Medveda Nina Maurovič, rojena 2. 8. 1978, stanujoča Cesta 1. maja 57, Hrastnik; namesto Zdravka Počivalška Gregor Židan, rojen 5. oktobra 1965, stanujoč Ižanska cesta 170, Ljubljana.
Spoštovane, spoštovani prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.
(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je bil sklep sprejet.
Poslanski kolegici in kolege vabim, da se nam pridružijo in zasedejo svoja poslanska mesta.
Kolegicama in kolegom želim, da bi v poslanskih klopeh uspešno opravljali delo poslank in poslancev.
Spoštovani poslanki, spoštovani poslanci, iskrene čestitke.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA V ZVEZI S PROBLEMATIKO ŠKODLJIVIH IN UNIČUJOČIH UKREPOV ZOPER SLOVENSKE PODJETNIKE, DOGOVORJENIH V KOALICIJSKI POGODBI, TER NAPADOV OZIROMA OGROŽANJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA IN S TEM BLAGINJE VSEH DRŽAVLJANOV.
Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 36 poslank in poslancev, s prvopodpisano gospo Anjo Bah Žibert. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 25 poslank in poslancev, s prvopodpisano gospod Anjo Bah Žibert zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.
Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem najprej besedo predstavnici predlagatelja Suzani Lep Šimenko.
SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Lepo pozdravljeni!
Za sklic izredne seje, vezane na problematiko škodljivih ukrepov zoper slovenske podjetnike, ki izhajajo iz koalicijske pogodbe, smo se v Slovenski demokratski stranki skupaj s podpisi Nove Slovenije in Slovenske nacionalne stranke odločili z razlogom, saj lahko posamezni ukrepi, če bodo izvedeni, resno ogrozijo slovensko gospodarstvo in posledično tudi blaginjo državljank in državljanov Republike Slovenije.
Na seji Odbora za gospodarstvo je bilo veliko rečenega okoli vsebine koalicijske pogodbe. Nekateri so mirili, da je govoriti o ukrepih iz koalicijske pogodbe preuranjeno, da
bo razprava o tem šele na mestu takrat, ko bodo ukrepi že na mizi. Drugi so govorili, da je koalicijska pogodba le usmeritev. Spet tretji, da jo jemljejo resno in da jo je treba izvrševati. A dejstvo je, koalicijska pogodba je podpisana, usklajena s strani šestih strank, in govoriti o ukrepih, ki so v njej in so za gospodarstvo in tudi za državljane škodljivi, je potrebno danes, ne takrat, ko bo to že prepozno.
Velikokrat je bilo rečeno, da je davčne spremembe treba vnaprej napovedati, da mora biti poslovno okolje predvidljivo. Seveda se s tem strinjamo. Ampak kaj ste naredili? Prav s to koalicijsko pogodbo ste te ukrepe tudi napovedali in sedaj imate razlog, da jo tudi uresničite v prihodnosti, kar pomeni, da bomo dobili nove obdavčitve tako za gospodarstvo kot tudi za državljane. Popolnoma razumljivo je, da je takšna koalicijska pogodba povzročila začudenje in tudi ogorčenje s strani slovenskih podjetnikov. Tukaj moramo reči, da so se podjetniki zelo poenotili. Verjetno prvič v Republiki Sloveniji.
Iz koalicijske pogodbe je več kot jasno, da koalicija z njo tudi zanika dejstvo, da lahko samo uspešno gospodarstvo omogoči dovolj sredstev za delovanje naše socialne države, da bomo imeli le ob uspešno gospodarstvo dovolj sredstev tako za zdravstvo kot za šolstvo kot za izobraževanje, pokojnino in še bi lahko naštevala. Da ne nazadnje je samo od uspešnega gospodarstva preko delovnih mest odvisna blaginja državljank in državljanov Republike Slovenije. Pretekla koalicija treh strank se je zelo pogosto in zelo rada pohvalila, da imamo dobro, solidno gospodarsko rast Republike Slovenije v preteklih letih. Danes so te tri stranke del te tako imenovane razširjene koalicije in sedaj več kot očitno nameravajo s temi nerazumnimi ukrepi uničiti tiste, ki so h gospodarski rasti prispevali največ. To je našo gospodarstvo, to so v večini slovenski izvozniki. V Slovenski demokratski stranki takšnih nerazumnih potez seveda ne moremo ne razumeti in jih tudi ne odobravamo.
Največ ogorčenja je med slovenskimi podjetniki povzročila koalicijska zaveza, da se bodo osebni prihodki iz kapitala in rent vključili v osnovo za odmero dohodnine. Glede posledic uresničevanja te zaveze in veljavne ureditve obdavčenja kapitalskih dobičkov se je v javnosti razširilo veliko nepoznavanja in tudi veliko zavajanja. Po veljavni zakonodaji je izplačilo dobičkov, ki jih ustvarjajo slovenski podjetniki v svojih podjetjih, obdavčeno dvojno. Podjetje mora na ustvarjeni dobiček najprej plačati davek od dohodka pravnih oseb, katerega stopnja znaša 19 %. Če si želi podjetnik ta dobiček tudi izplačati, pa mora plačati še davek na kapitalskih dobiček, katerega stopnja znaša 25 %. Če pogledamo na primeru, to pomeni 39,25 evrov davka na 100 evrov ustvarjenega dobička. Če bo sprejeto določilo iz koalicijske pogodbe o vključitvi prihodkov iz kapitala in rent v osnovo za odmero dohodnine, bo večina dobičkov
8
DZ/VI 11/9. izredna seja
obdavčenih po dohodninski stopnji 50 %, kar pomeni, da bo na 100 evrov ustvarjenega dobička treba plačati kar 59,5 evrov davka oziroma bo dejansko obdavčitev ustvarjenih dobičkov skoraj 60 %.
Obdavčitev dobičkov bo s tem skoraj tako visoka, kot znaša tako imenovani utajevalski davek po Zakonu o davčnem postopku, ki vemo, da je pri 70 %. Žalostno je, da koalicijske stranke uvrščate slovenske podjetnike skoraj v isto kategorijo kot davčne utajevalce. Višje obdavčitve bodo imele za posledico številne odhode slovenskih podjetij v tujino, o čemer so številni tudi že spregovorili. V anketi, ki jo je naredila Obrtno-podjetniška zbornica, kar 56 % obrtnikov razmišlja o selitvi svojega podjetja v tujino. V tej anketi je sodelovalo kar tisoč 540 obrtnikov.
Predlagana sprememba obdavčitve kapitalskih dobičkov pa ne bo prizadela samo podjetja, prizadela bo tudi fizične osebe, in to ko bodo prodali nepremičnine, ko bodo oddajali stanovanja v najem, in tudi tiste, ki so dolga leta varčevali, k čemur jih je ne nazadnje spodbujala tudi država. Ena od konkretnih koalicijskih zavez, ki bo pomenila dodatne davčne obremenitve, je tudi dvig prispevne stopnje za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za delodajalce, in sicer do konca mandata v stopnji 0,8 odstotne točke dviga za delodajalce na leto. Dejstvo je, da je tako prispevek delodajemalcev kot delodajalcev skupni strošek obremenitve plač, ki ga plača delodajalec, kar pomeni, da se bo dvignila masa stroškov dela, pri čemer delavci od tega ne bodo imeli popolnoma nič. V anketi, ki jo je opravila Obrtno-podjetna zbornica, je kar 99 % obrtnikov odgovorilo, da so za razbremenitev plač za dohodnino, pri čemer bi delavec ob enaki bruto plači dobil višje neto izplačilo. Ta ukrep pa podjetnikom zagotovo ne gre naproti.
V koalicijski pogodbi so dogovorjeni še drugi ukrepi, ki lahko pomenijo neposredno finančno obremenitev za slovenske podjetnike. Izpostavila jih bom zgolj nekaj: ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos v obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, dvig minimalne plače v dinamiki 4,5 % na leto, davek na nepremičnine in premoženje, določitev spodnje stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 5 %.
Prvi problem koalicijske pogodbe so škodljivi ukrepi za slovenske podjetnike, drug problem, ki se je ob tem pojavil, pa so žalitve, neresnične obtožbe gospodarstvenikov s strani poslancev Levice. Poslanec Luka Mesec je v oddaji Tarča 30. avgusta na vprašanje, kako komentira izjavo družbe Akrapovič, da bodo zaradi davkov, kot so zapisani v koalicijski pogodbi, čisti bilančni dobiček selili v bolj predvidljiva poslovna okolja, odgovoril: »Mislim, da je to bolj izsiljevanje in izgovor, sicer pa to ni nič drugega kot davčna utaja.« Za poslanca Meseca je torej nekdo, ki je s svojo dejavnostjo pričel v garaži, nekdo, ki je
vsa leta vlagal v razvoj, nekdo, ki zaposluje več kot tisoč ljudi, in ne nazadnje nekdo, ki se je dokazal na svetovnem trgu, pa čeprav prihaja iz ene majhne države, kot je Slovenija, davčni utajevalec. Poslanec Miha Kordiš pa je na družbenem omrežju Facebook podjetnikom grozil celo z nacionalizacijo. Takšne izjave funkcionarjev so popolnoma neprimerne in se je od njih treba ograditi. Zato smo v SDS s priporočili dali ostalim koalicijskim strankam možnost, da se distancirajo od teh sovražnih idej in napadov in ne nazadnje da tudi podprejo razvoj slovenskega gospodarska, a žal ste včeraj na odboru glasovali proti našim priporočilom.
Če želimo Sloveniji razvojni preboj, če želimo, da mladi ne bi odhajali v tujino, da bi ostajali v Sloveniji, ker bi tukaj videli možnost za razvoj svojih talentov, za razvoj - če želimo, da imamo dejansko dovolj denarja za socialo, za zdravstvo, izobraževanje, pokojnine, pa govorite kakorkoli želite, mi potrebujemo dobro delujoče gospodarstvo, potrebujemo gospodarstvo. Da pa lahko gospodarstvo dobro deluje, pa potrebuje dobro konkurenčno, poslovno in pa tudi davčno okolje. Zato raje prisluhnimo tistim, ki ustvarjajo. Zakaj? Zato ker bomo s tem omogočili blaginjo vsem državljanom in državljankam Republike Slovenije in ker bomo s tem omogočili tudi razvoj Slovenije. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, spoštovana poslanka za vašo obrazložitev.
Hkrati pa za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo še predstavniku predlagatelja Jožefu Horvatu.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovani gospod minister, državna sekretarka, drage kolegice, dragi kolegi!
Razlogi za sklic te izredne seje Državnega zbora so v slovenski ustavi. Tukaj mislim predvsem na 2. člen. Vsi ga poznamo: »Slovenija je pravna in socialna država.« Ampak najboljša socialna politika, gotovo se boste strinjali, je tista politika, ki omogoča dobra delovna mesta, ki omogoča, da lahko vsi razvijejo vse svoje potenciale, da vsak posameznik lahko razvije vse svoje intelektualne in druge potenciale, ki jih ima v sebi. Normalno je, da smo analizirali koalicijski sporazum, žal ni pogodba, je koalicijski sporazum, in iz tega koalicijskega sporazuma smo podpisniki zahteve za to sejo Državnega zbora ugotovili, da če se bo to realiziralo, kar je zapisano v koalicijskem sporazumu, se slabo piše slovenski socialni državi, slovenskemu podjetništvu.
Drugi razlog pa je tudi sovražna retorika do slovenskega gospodarstva, še posebej do slovenskih podjetnikov. Gospe in gospodje, ponavljam, nas je močno zaskrbel hujskaški ton, širitev neresnic, nespodobna politična kultura, populizem, tendencioznost, predvsem pa nedopusten sovražni govor do
9
DZ/VI 11/9. izredna seja
podjetnikov. Ta sovražni govor je treba ostro obsoditi in tudi nas je zaskrbelo odkrito pozivanje k vzpostavitvi nekega drugega družbenoekonomskega sistema, in in to z vsemi sredstvi na nedemokratičen način. Kolegica Suzana je že omenjala poziv k nacionalizaciji. To je eklatantni primer zahteve po rušenju ustavnega reda Republike Slovenije. Mislim tukaj na 33. člen Ustave, ki zagotavlja pravico do zasebne lastnine. Politika se mora odzvati na takšno retoriko.
Včeraj smo na Odboru za gospodarstvo govorili tudi o ekonomski svobodi. Prav včeraj je bilo objavljeno letno poročilo 2018 o ekonomski svobodi sveta. Ko sem prej omenjal, da je najboljša socialna politika tista, ki ustvarja dobra delovna mesta, da to nekoliko konkretiziram, je tista politika, ki omogoča ekonomsko svobodo. Po Friedmanu, ki je eden od treh nobelovcev, ki so leta 1996 začeli pravzaprav meriti ekonomsko svobodo. po Friedmanu je ekonomska svoboda prvi pogoj za vse druge svoboščine, tudi za politično, in je prvi pogoj za večjo konkurenčnost gospodarstva. Kolegice in kolegi, danes bi mi želeli, da bi razprava tekla v tej smeri, kako v Sloveniji zagotoviti čim večjo ekonomsko svobodo in čim večjo konkurenčnost. Odgovorimo si na vprašanje, ali smo zadovoljni poslanke in poslanci s tem, da je Slovenija na lestvici ekonomske svobode pristala na 71. mestu med 162 državami, kjer zadnje mesto zaseda Venezuela. Če je odgovor ja, smo s tem zadovoljni, potem nimamo nobenega dela. Drugo vprašanje. Odgovorimo si, ali smo zadovoljni, da je Slovenija na 37. mestu po lestvici konkurenčnosti švicarskega mednarodnega inštituta za razvoj menedžmenta. Ali smo s tem zadovoljni? Res je, sem ponosen, da smo v zadnjem letu po lestvici konkurenčnosti napredovali za 6 mest. Ali smo zadovoljni, da smo na 37. mestu od 63 držav? Če je odgovor ja, potem nimamo nobenega dela. Nova Slovenija ni zadovoljna s to pozicijo. Zakaj ne? Zato ker mi zmoremo več. Slovenci zmoremo več. Predvsem naši mladi, naši izobraženci. Mene zelo skrbi Gallupova raziskava, ki pravi, da je v lanskem letu kar 54 % mladih Slovencev izrazilo željo, da bi se radi izselili iz Slovenije. Zakaj? Podatek je rezultat odgovora mladih in je percepcija oziroma prepričanje in izkušnja, da se s trdim delom, izobrazbo in trudom nikamor ne pride. V tej smeri bi želeli, da bi to situacijo v Sloveniji, tudi z današnjo razpravo popravili.
Smo na začetku tega mandata, imamo veliko možnosti, le politična volja je potrebna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Predlog priporočila je 25. septembra 2018 obravnaval Odbor za gospodarstvo. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila, je predsednik odbora ugotovil, da je
obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Gregorju Periču.
GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.
Podajam poročilo k predlogu priporočila, ki smo ga včeraj, 25. septembra, obravnavali na Odboru za gospodarstvo kot matičnem delovnem telesu. Odboru je poleg predloga priporočila bilo predloženo še gradivo oziroma mnenje Zakonodajno-pravne službe, dopis Obrtno-podjetniške zbornice in pa mnenje Vlade. K samemu predlogu priporočila ni bilo vloženih amandmajev. Na seji odbora so pa sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za finance, Obrtno-podjetniške zbornice, Gospodarske zbornice, Kluba slovenskih podjetnikov ter Zakonodajno-pravne službe.
Po uvodni dopolnilni obrazložitvi sta predstavnika predlagateljev, kot je bilo že rečeno, pojasnila namen predloga. V nadaljevanju je predstavnica Zakonodajno-pravne službe opozorila, da se vsebina predloga priporočila nanaša tudi na osebe, ki jih 11. člen Poslovnika Državnega zbora ne zajema, glede 2. točke predloga priporočila je pojasnila, da služba meni, da opis ukrepa ni primeren. V nadaljevanju je državni sekretar Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo podrobno pojasnil mnenje Vlade in izpostavil, da bodo v postopek sprejemanja morebitnih ukrepov vključeni vsi deležniki, tako gospodarstvo kot tudi socialni partnerji. Državna sekretarka Ministrstva za finance je izpostavila, da bo potrebna prenova sistema obdavčitve. Seveda smo dali besedo tudi Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Gospodarski zbornici Slovenije in Klubu slovenskih podjetnikov. Poudarili so, da so slovenski podjetniki, obrtniki in izvozniki ter tudi investitorji takšni, da potrebujejo predvidljivo in stabilno poslovno okolje ter primeren davčni sistem.
Sledila je razprava, zelo vsebinska, in moram reči, da tudi zelo korektna, za kar se kolegicam in kolegom zahvaljujem. V razpravi so bila postavljena vprašanja in podani odgovori. Na koncu je odbor v skladu s 171. in 126. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o obeh delih predloga priporočila in ju ni sprejel. S tem je bila obravnava predloga na matičnem delovnem telesu končana. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo še predstavniku Vlade.
Gospod minister, izvolite.
ZDRAVKO POČIVALŠEK: Spoštovani predsednik Državnega zbora, poslanke in poslanci, ostali prisotni, hvala za besedo.
10
DZ/VI 11/9. izredna seja
Vlada Republike Slovenije je proučila predlog priporočila, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije posredoval v mnenje 12. 9. 2018. Pripravila je mnenje, ki ga bom predstavil v nadaljevanju.
Vlada Republike Slovenije se zaveda svoje odgovornosti za blagostanje vseh državljank in državljanov Republike Slovenije ter prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije. Pri tem koalicijski sporazum, o katerem so se dogovorile stranke vladajoče koalicije, predstavlja zgolj usmeritev za delovanje Vlade Republike Slovenije. Vsekakor bo Vlada Republike Slovenije v pripravo ustreznih ukrepov za gospodarstvo vključevala in vključila vse deležnike, tako gospodarstvo kot tudi socialne partnerje, Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, Združenje Manager Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije, Klub slovenskih podjetnikov in druge. S tem bo zagotovljeno, da bodo ukrepi usmerjeni v nadgradnjo učinkovitega poslovnega okolja za rast in razvoj podjetij.
Za dosego cilja krepitve slovenskega gospodarstva in njegove konkurenčnosti je pomembno predvsem primerno poslovno okolje. Dejavniki, ki omogočajo realizacijo poslovnih ciljev oziroma doseganje dobičkov, so: urejena pravna država, urejena infrastruktura, predvidljivo poslovno in politično okolje, dostop do trgov, usposobljenost delovne sile in zahtevnost administrativnih postopkov. Eden od pomembnejših dejavnikov in eno izmed orodij za stimuliranje gospodarstva kot celote je tudi davčna politika. Pri tem je treba poudariti, da se Vlada Republike Slovenije zaveda, da izzivov na področju davčnih ukrepov ne bo mogoče uresničiti enostransko. Zato bo k uresničevanju ciljev pristopila premišljeno, na podlagi ustreznih analiz in predvsem s prestrukturiranjem bremen javnih dajatev. Vlada Republike Slovenije si bo prizadevala, da bo tudi v nadaljevanju za usklajevanje vseh morebitnih ukrepov, ki izhajajo iz koalicijskega sporazuma, vzpostavila stalen dialog z vsemi strokovnimi in drugimi zainteresiranimi skupinami. Delovanje Vlade Republike Slovenije bo usmerjeno k oblikovanju močnega, odprtega in inovativnega gospodarstva.
Vlada Republike Slovenije je 1. točko predloga priporočila proučila. Ugotavlja, da se priporočilo v skladu z 111. členom Poslovnika Državnega zbora lahko nanaša le na delo državnih organov. Predlog priporočila pa se nanaša tudi na koalicijske stranke, njihove funkcionarje in sklepanje koalicijske pogodbe. Glede 2. točke predloga priporočila pa Vlada Republike Slovenije zagotavlja, da si bo prizadevala, da bo v stalnem konstruktivnem, dialogu z gospodarstveniki in vsemi drugimi deležniki iskala rešitve, ki bodo pomenile doprinos tako slovenskemu gospodarstvu kot vsem državljankam in državljanom.
Dodajam še, da je bil te dni ustanovljen tudi Strokovni svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje. Svet bo deloval kot posvetovalni organ ob predlaganih in potrebnih ukrepih Vlade na področjih, ki sodijo pod pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Spoštovane poslanke in poslance ter ostali prisotni, za vašo pozornost se vam najlepše zahvaljujem. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod minister.
S tem prehajamo na predstavitve stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Magister Marko Pogačnik, izvolite.
MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS):
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani minister, spoštovana državna sekretarka, kolegice, kolegi!
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da je sklic izredne seje Državnega zbora upravičen in izražamo zaskrbljenost nad koalicijsko pogodbo levega šestorčka, saj njeni ukrepi nakazujejo dodatno obremenjevanje in zaviranje slovenskega gospodarstva, kar je škodljivo tudi za širšo družbo. Na neustreznost in škodljivost vsebine koalicijske pogodbe in predvidene ukrepe je opozoril tudi fiskalni svet. Poslansko skupino Slovenske demokratske stranke je močno zaskrbel sovražni govor posameznih poslancev Levice, tako imenovane nadkoalicijske stranke vlade Marjana Šarca, do podjetnikov, širitev neresnic, nespodobne politične kulture, populizma, celo vzpostavitve nekega družbenega ekonomskega sistema in grožnje s ponovno nacionalizacijo. Sovražni govor proti podjetnikom je za Poslansko skupino Slovenske demokratske stranke nedopusten.
V	Poslanski skupini SDS smo prepričani, da je škoda s tem že nastala, saj so zaradi vsebine koalicijske pogodbe gospodarstveniki, podjetniki in investitorji postali negotovi glede bodočega poslovnega okolja. Investicije so se začele ustavljati, podjetniki so začeli razmišljati drugače.
V	Poslanski skupini SDS smo prepričani, da želi nova vlada strank Liste Marjana Šarca, Socialnih demokratov, Desusa, SMC, Stranke Alenke Bratušek in nadstrankarske koalicije Levica z nerazumnimi davki, brezglavo rastjo administracije in različnih privilegijev, povečanih birokratskih ovir in krepitvijo centralizma podjetnike zatreti ali jih celo pregnati.
V	Slovenski demokratski stranki gledamo na gospodarstvo širše. Deležniki gospodarstva so za stranko Slovenske demokratske stranke vsi zaposleni, poslovodstvo gospodarske družbe in lastniki gospodarskih družb. Slovenska demokratska stranka je bila vedno na strani gospodarstvenikov in je prisluhnila njihovim pobudam. Nekatere smo umestili tudi v svoj
11
DZ/VI 11/9. izredna seja
program, ki je naravnan tako, da bi ustvarjali spodbudno okolje za razvoj gospodarstva. V Poslanski skupini SDS smo prepričani, da le dobro delujoče gospodarstvo lahko ponudi dodano vrednost delovnih mest. Posledice dodatnih obremenitev gospodarstva, ki jih nakazuje koalicijska pogodba, bomo občutili vsi. Po našem prepričanju bi morali ustvarjati ugodne pogoje za slovensko gospodarstvo, kar bi bilo privlačno tudi za tuje investitorje. Dvig minimalne plače in socialnih transferjev se sliši sicer privlačno, a najboljša socialna politika je ustvarjanje novih delovnih mest. Prepričani smo, da so podjetniki upravičeno razočarani in zaskrbljeni nad koalicijsko pogodbo, saj le-ta predstavlja resno grožnjo in resen napad na gospodarstvo.
Sestava vlade, ki jo sestavljajo vse stranke, ki so sodelovale že v prejšnji vladi, vsebina koalicijske pogodbe, izjava predsednika vlade Marjana Šarca in nekaterih ministrov nakazujejo, da se bo nadaljevala politika prejšnje vlade, torej politika dodatnega zadolževanja in dodatnih davčnih in administrativnih ukrepov za gospodarstvo in državljane in državljanke Republike Slovenije. Politiko dodatnega zadolževanja in dodatnih obremenitev smo poznali pa tudi že v času vlade Alenke Bratušek. Vlada Mira Cerarja je v štirih letih svojega mandata realizirala manj kot 5 % zahtev gospodarstev, kar kaže jasen odnos vlade do gospodarstva, podjetnikov in tistih, ki ustvarjajo dodano vrednost, polnijo slovenski proračun, polnijo zdravstveno in pokojninsko blagajno. Sredstva državnega proračuna, ki jih ustvarja predvsem gospodarstvo ter državljanke in državljani Republike Slovenije s plačevanjem davkov, bo sedanja vlada Marjana Šarca po vsej verjetnosti ponovno uporabila za tekoče potrebe in za izdatke države in vse manj za nove investicije, ki so gonilo rasti in gospodarskega razvoja. Čeprav je prejšnja vlada trdila, da je sprejela ukrepe za gospodarsko rast in znižanje javnofinančnega primanjkljaja države, je neizpodbitno dejstvo, da je gospodarska rast posledica zunanjih dejavnikov, rasti povpraševanja v naših gospodarskih partnericah, ki znatno okrepijo izvoz, politika izjemno nizkih obrestnih mer Evropske centralne banke, ki spodbuja rast naložb in gospodarskega okrevanja v evroobmočju. Imam občutek, da je vsak, ki v državi izstopa iz povprečja, kaznovan. Zato je povsem pričakovano, da gredo mladi in ambiciozni izobraženci v tujino. Namesto omejevanja podjetniške pobude na vsakem koraku bi vanje morali vlagati, država pa bi morala gospodarstvu prepustiti več svobode. Smo država, ki visoke dohodke obdavčuje z višjo davčno stopnjo kot katerakoli druga razvita država. Izpostavili bi samo primer delavcev migrantov v Avstriji, ki jasno nakazujejo s tem, da jim FURS dodatno pošilja plačilne liste za plačilo dodatnih davkov. S tem se jasno nakazuje, da delavci migranti, ki so v Avstriji, niso dvakrat obdavčeni, ampak da
plačujejo zgolj razliko od davka, ki so ga plačali v Avstriji, do davka, ki ga morajo plačati v Sloveniji, ker je davčno okolje v Sloveniji manj spodbudno in višje kot v sosednji državi Avstriji.
Izpostavili bi samo nekaj novih obremenitev oziroma zvišanje obstoječih obremenitev prejšnje vlade, ki dejansko sestavlja tudi sedanjo vlado. Vse besede nakazujejo, da se bo ta politika dodatnega zadolževanja, dodatnih davčnih ukrepov nadaljevala tudi pod sedanjo vlado. Pod vlado Mira Cerarja smo bili deležni zvišanja davka na dobiček podjetij s 17 na 19 %; zvišanja obremenitev kmetov z naslova katastrskega dohodka; uveljavitev višje stopnje davka na dodano vrednost, ki je bila sprejeta leta 2014 skozi začasen protikrizni ukrep v trajni ukrep, višja stopnja z 20 % na 22 % in nižja stopnja z 8,5 % na 9,5 %; zamrznitev usklajevanja dohodninskih olajšav z inflacijo; uvedba davčnih blagajn, uvedba vrednotnic, s katerimi se je finančno in administrativno obremenilo opravljanje osebnega dopolnilnega dela; uvedba obvezne registracije koles s pomožnim motorjem; uvedba dveh novih dajatev za financiranje vladnega projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper, in sicer taksa za pretovor v koprskem pristanišču in pribitek k cestnini za težka tovorna vozila; uvedba dajatev na odjavljena vozila. Mogoče smo katero še pozabili. Izvajanje nadaljevanja dodatnih ukrepov in obremenitev bo povzročilo veliko gospodarsko in družbeno škodo. Proračun Republike Slovenije za leto 2018 ima samo iz naslova davčnih prihodkov za eno in pol milijardo evrov več prihodkov kot leta 2014. Rezerv je še veliko. Na primer, neizterjava davčnega dolga je še vedno višja kot 1,3 milijarde evrov, črpanje evropskih sredstev je med najslabšimi v zgodovini v Sloveniji, druga finančna perspektiva omogoča Sloveniji črpanje evropskih sredstev v višini več kot 3 milijard evrov. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da so davčne obremenitve v Sloveniji previsoke, kar argumentirajo tudi raziskave in primerjave podatkov z drugimi državami Evropske unije. Znižanje davčnih obremenitev pomeni tudi dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in višjo potrošnjo. Danes v Sloveniji ravno zaradi visokih davčnih obremenitev najtežje živijo upokojenci in srednji razred. Tisoč litrov kurilnega olja je v Celovcu danes za 200 evrov ceneje kot tisoč litrov kurilnega olja v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Škofje Loki. Liter nafte je v Avstriji v povprečju cenejši za 15 centov kot v Sloveniji. Taka davčna kot trošarinska politika sta napačni in nerazumni.
Tujih investicij imamo v primerjavi z sosednji državami še vedno veliko manj. Za eno tujo investicijo je Državni zbor v prejšnjem mandatu moral sprejeti posebni zakon, kar dovolj zgovorno govori, da gospodarsko okolje v Sloveniji ni prijazno in ni privlačno za tuje investitorje. Kar nekaj tujih multinacionalnih
12
DZ/VI 11/9. izredna seja
družb je v času prejšnje vlade zapustilo Slovenijo in svoj sedež preselilo v Zagreb, Beograd, Budimpešto in Bratislavo. S tem se pa tudi zmanjša priliv v plačevanje slovenskega proračuna in s tem napajanje tako pokojninske kot zdravstvene blagajne. V Poslanski skupini SDS, smo prepričani, da Slovenija potrebuje spodbudno okolje, dobro stoječe gospodarstvo, čim več zasebne pobude, ugodne stanovanjske razmere za ustvarjanje družinske politike in priložnost za razvoj. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da se mora gospodarska rast poznati v denarnicah državljank in državljanov Republike Slovenije. V Poslanski skupini SDS smo v prejšnjem mandatu predlagali, da se davek na dodano vrednost zniža na predkrizno raven, in sicer na splošno stopnjo davka na dodano vrednost na 20 % zniža na stopnjo na 8,5 % in dodano znižano stopnjo 5 %, v katero bi bili vključeni izdelki, ki so nujno potrebni za življenje ljudi. Predlagali smo tudi spremembo dohodninske lestvice, in sicer znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih za dve odstotni točki in zvišanje splošne dohodninske olajšave z dosedanjih 3 tisoč 300 evrov na 3 tisoč 500 evrov, s čimer bi delavec s povprečno plačo dobil 33 evrov več na mesec, kar na letni ravni pomeni skoraj 400 evrov več dohodka. Vseskozi se v Slovenski demokratski stranki zavzemamo za to, da mora imeti državljani višji neto razpoložljivi dohodek in naš predlog znižanja davčnih obremenitev bi pozitivno prispeval k tem. V Slovenski demokratski stranki smo za višje plače delavcev, a ne na račun obremenjevanja gospodarstva, temveč na račun znižanja davčnih obremenitev.
V	Slovenski demokratski stranki obžalujemo, da na včerajšnjem Odboru za gospodarstvo nista bili sprejeti dve ključni priporočili. Ta ključna priporočila bom danes v imenu poslanske skupine še enkrat ponovil. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije in koalicijskim strankam, da sprejmejo poziv predstavnikov gospodarskih organizacij k oblikovanju socialnega dialoga in se skupaj dogovorijo za novo vsebino koalicijske pogodbe, ki ne bo uničevala in zavirala slovenskega razvoja in slovenskega gospodarstva. Državni zbor Republike Slovenije priporoča funkcionarjem vladajoče koalicije, da se vzdržijo neresnic, zavajanj, groženj in žalitev uperjenih v slovenske podjetnike in nehajo ogrožati oziroma napadati gospodarski razvoj Slovenije in s tem blaginjo vseh državljanov Republike Slovenije.
V	Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da koalicijska pogodba ni naključje, niti ni rezultat izsiljevanja ene stranke, je odraz stanja v šestih strankah vladne koalicije, ki so se o njej dogovorile. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala za vaše mnenje, gospod poslanec.
Naslednji predstavi stališče gospod Robert Pavšič v imenu poslanske skupine Liste Marjana Šarca.
Izvolite.
ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Dober dan vsem skupaj!
Ne glede na uvodne besede predlagateljev današnje seje je ta trenutek ključno vprašanje, zakaj smo tukaj. To vprašanje lahko zaobjamemo dialektično ali pa metafizično. Dialektično v smislu soočanja mnenj, ta bodo tako ali tako diametralna, odvisno od tega, s katere strani bodo prišla -kolega Mahnič se že smeji - ali pa metafizično v smislu odgovarjanja na smisel tako obstoja kot tudi današnjice. Zakaj takšno filozofiranje in hoja okoli vrele kaše? Zato ker je tudi tematika izvzeta iz konteksta in realnosti.
Razlog, da danes tukaj sedimo, je napačna interpretacija koalicijskega sporazuma, in sicer legitimna skrb podjetnikov. Seveda so vsa vprašanja glede prihodnjega zakonskega okvira in davčne zakonodaje vedno pomembna, vendar se je potrebno osredotočiti na dejstva. Najprej je treba ločiti med prihodki fizičnih in prihodki pravnih oseb. Če začnemo s fizičnimi osebami, torej z ljudmi, potem statistika govori, da je razslojenost neto plač v Sloveniji najnižja med državami Evropske unije. Vzrok za to je po mnenju analitikov izrazito progresivna obdavčitev plač. Pri naših t. i. vzornicah, kot sta recimo Nemčija ali Francija, je razhajanje med najslabše in najbolje plačanimi večja, enako pa pokaže tudi Ginijev grafikon. Razlog za najvišjo egalitarnost v Evropski uniji je po mnenju analitikov enak - progresivnost obdavčitve plač, in je tudi razlog za manjšo produktivnost sploh na segmentu podjetništva, ker ne stimulira večjega obsega dela. Vendar je to le statistika. Kaj pa je statistika, se lahko vprašamo. Po definiciji nekaterih matematikov je to velika laž, skovana na majhnih resnicah. In te majhne resnice so tisto, čemur moramo slediti pri prestrukturiranju davčne zakonodaje. Treba je razbremeniti delo na način, da bodo tisti, ki delajo več in bolje, tudi bolje plačani. In to ne na račun le enih, naj si bodo to delojemalci ali delodajalci. Breme si je treba razdeliti brez izrazite škode na katerikoli strani. Torej trditev in vprašanje glede današnjega sklica ni vprašanje le enega stavka iz koalicijskega sporazuma, je mnogo širše in predvsem bolj kompleksno. Zakaj? Nanaša se tudi na ugotovitve OECD, ki nas opozarja, da je slovenski davčni trg, dohodninski sistem dolgoročno nevzdržen, sploh zaradi napovedanih demografskih sprememb. Že danes je treba razmišljati o tem, da bomo imeli že čez nekaj desetletij več starejših, za katere moramo absolutno poskrbeti. Opozarjajo nas tudi na to, da imamo že danes ljudi, ki so 40 let in več trdo garali, pa prejemajo mizerne pokojnine, da imamo delovno aktivne ljudi, ki ravno tako garajo, pa ne morejo preživeti iz meseca v mesec, imamo mlade, ki si dela srčno
13
DZ/VI 11/9. izredna seja
željo, pa ga ne najdejo. Imamo pa tudi več sposobnih in delovnih podjetnikov. Vsi so medsebojno povezani in soodvisni. In kljub vsem dobrim plačam in gospodarskemu stanju je kupna moč v Sloveniji nižja od recimo tiste na Portugalskem ali pa v Grčiji, kjer so imeli še hujše krize kot mi.
Razlogi ter predlagani ukrepi so po mnenju OECD v preveliki obremenitvi plač in prenizki obremenitvi kapitala. V Sloveniji se namreč velik delež prihodkov pridobi s prispevki za socialno varnost, ki so obremenjeni po pavšalnih stopnjah, lahko pa bi jih preusmerili in tako zagotovili socialno varnost zaposlenih skozi dohodnino. Ob tem pa obstajajo tudi možnosti za davčno prestrukturiranje na davke na dohodek iz kapitala na ravni posameznika. Na ta način bi s prerazporeditvijo davčnih obremenitev in še z drugimi ukrepi, ki bi bili celoviti ter, poudarjam, usklajeni z vsemi partnerji, zagotovili tako davčno vzdržnost kot tudi boljše neto prejemke zaposlenih. Takšne ukrepe, ki bi stimulirali tudi delodajalce, da svojim zaposlenim izplačajo boljše plače. Celovito davčno prestrukturiranje bo tako moralo biti proračunsko nevtralno ter usklajeno s fiskalnim pravilom in proračunskimi obveznostmi države. Šele na tej točki se povežeta tako fizični kot tudi pravni segment gospodarstva, podjetništva ali obrti, šele tukaj lahko obravnavamo posamezne majhne resnice iz statistike in iščemo rešitve, ki bodo resnično najboljše za vse, s potencialno višjimi obremenitvami kapitala in potencialno nižjimi obremenitvami dela, ki jih bomo najprej usklajevali z delodajalci, združenji, sindikati, ministrstvi, vlado in drugimi ter na koncu potrjevali v tej ustanovi. Samo s takšnimi uravnoteženimi ukrepi moramo zagotoviti vzdržen sistem financiranja države, torej zdravstva, varnosti, šolstva, okolja. Zato je govoriti o tem, da bomo ljudje plačevali 50 % davkov ali pa celo več, neumestno, preuranjeno, zavajajoče in predvsem neresnično. O takšni obremenitvi ni bilo niti načrtov niti ukrepov. Seveda bi navedbe veljale, če bi kapitalske dobičke, rente in druge prihodke iz kapitala enostavno preslikali v obstoječi sistem. To pa bi bilo izrazito škodljivo. In to zdaj predlaga opozicija oziroma polaga v naša usta. Hkrati nas poziva, da skupaj sprejmemo priporočila po sklepanju novega koalicijskega sporazuma. V argumentaciji sklica je videti in zaznati skrb, ki je legitimna, ampak neosnovana. O nobenem od naštetih ukrepov v takšni obliki ni bilo niti govora niti namena. Govora ni bilo niti o davčni reformi, ampak o celovitem in medresorskem davčnem prestrukturiranju. Tako bi obdržali, kar je v sistemu dobrega, in spremenili, kar zavira razvoj. Nima smisla namreč samo jemati, treba je tudi dati.
Kaj govori koalicijski sporazum o izzivih in ukrepih s tovrstnega področja? Da je treba krepiti konkurenčnost slovenske industrije; da je treba poenostaviti postopke s ciljem hitrejšega odločanja; da je treba razbremeniti plače; da je
treba urediti trg dela in delovna razmerja; da je treba spodbujati ekonomsko demokracijo in sodobne oblike na področju podjetništva; da je treba spodbujati takšen izobraževalni sistem, ki bo v sozvočju s potrebami trajnostno in razvojno naravnanega podjetništva; da je treba vzpostaviti okolje za tehnološki preboj in tako naprej. Nekaj teh ukrepov so nam pred to sejo včeraj predlagali tudi na Obrtni zbornici Slovenije in pravzaprav potrjujejo tako ugotovitve analitikov in OECD kot tudi zaveze v koalicijskem sporazumu. Obrtniki in podjetniki med drugim pričakujejo, da je treba urediti trg dela; da je treba spremeniti zdravstveno zakonodajo in posledično sistem financiranja bolniških staležev; da je treba spremeniti davčni sistem; da je treba spremeniti izobraževalni sistem, ki bo imel več posluha za potrebe gospodarstva; da je treba posodobiti ter olajšati administrativne ovire. Popolnoma legitimne zahteve, ki prihajajo iz prakse in so v popolnem sozvočju s koalicijskim sporazumom. Treba jim je podrobno prisluhniti in nemudoma začeti z delom, saj bo potrebnega veliko sodelovanja pri pripravi zakonodajnih okvirov, ki bi zajeli tako nujne spremembe davčne, delovne, socialne ter še kakšne druge zakonodaje in povezanih aktov in omogočili večjo fleksibilnost, konkurenčnost, storilnost ter učinkovitost, seveda z zavedanjem, da smo v tem procesu vsi skupaj.
Z odgovornostjo, razumevanjem razmer in izzivov se bomo lotili vseh teh področij, ampak premišljeno, saj se zavedamo, da so hitre spremembe največkrat najslabše. Rešitve morajo biti tudi celovite. Če bi namreč en stavek, ki je razburil predlagatelje in je bil vzet iz konteksta, le preslikali v današnji sistem, bi mogoče resnično imeli takšne posledice, ki nam jih slikajo predlagatelji. Lahko samo ugibam, ali je takšna katastrofalna slika odraz resničnega strahu ali pa le nabiranje političnih točk z zavajanjem in netenjem strahu. Glede na argumentacijo predlagateljev se bojim, da je bolj to drugo. Navedeni so le neki pavšalni strahovi, pavšalne ocene in mešanje jabolk ter hrušk.
V Poslanski skupini LMŠ zato že včeraj na odboru nismo podprli priporočil, ker niso skladna z dejanskim stanjem, ker niso zakonita, o čemer priča Zakonodajno-pravna služba, in ker so popolnoma neutemeljena, o čemer priča tudi mnenje matičnega odbora. Poleg tega pa so še nestrokovna. Bomo pa z vso odgovornostjo in pozornostjo prisluhnili strahovom, teh pa, vemo, navzven jih ni, navznoter so pa votli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospod Soniboj Knežak bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala, predsednik. Spoštovani minister, cenjene kolegice in kolegi!
14
DZ/VI 11/9. izredna seja
Nekatere vsebine koalicijske pogodbe o načrtovanih spremembah na davčnem področju so v zadnjih dneh precej razburile posameznike in tudi medije. Omenjene spremembe sicer temeljijo na priporočilih OECD in sledijo splošno sprejeti ugotovitvi, da so slovenski davki na dohodke iz dela visoki, dohodki iz kapitala pa podpovprečni. Ozračje pa so dokončno razgrele tudi razburjene izjave oziroma tako imenovane provokacije nekaterih podpornikov sprememb, ki so v določenih ljudeh vzbudile precej nelagodja. Iz burnih polemik, ki so se razvile v javnosti na to temo je bilo razvidno zlasti eno. Predstavniki kapitala in gospodarstva skrbno pazijo na svoje interese in ne zamujajo priložnosti, da bi jih zavarovali. Njihovi komunikacijski strategi so lahko ponosni nase. Še preden je vlada nastopila mandat in začela z reševanjem številnih odprtih vprašanj, jim je uspelo s spretnim medijskim odzivom svojo agendo spraviti visoko na lestvico prioritet. Za to potezo jim je moč s tega zornega kota le čestitati. Dokazali so, da znajo kovati železo, dokler je vroče. Socialni demokrati si lahko le želimo, da bi tudi predstavniki drugih družbenih skupin zmogli tako učinkovito zastopati svoje interese. Javne polemike so naredile tudi politične posledice. Desna opozicija je zgrabila priložnost, načrtovane ukrepe je označila za škodljive in uničujoče in pripela etikete napadov in ogrožanja slovenskega gospodarstva in v silni skrbi za blaginjo vseh državljanov zahtevala današnjo razpravo v Državnem zboru. Pričakovati je, da nam bodo danes skušali svetovati o plahih pticah in nizkih davkih, računali povprečja, strašili z Venezuelo ali pa nas vsaj primerjali z državami, v katerih si ne želimo biti. Razen če so bili včeraj na razpravi iskreni v svojem strinjanju, da moramo bolj izbirati besede, v svojih izjavah in dejanjih pa manj provocirati.
Poslanske in poslanci Socialnih demokratov, ki podpiramo načrtovano smer ukrepov v koalicijskem sporazumu, moramo v tej razpravi izpostaviti tisto, kar je pokazala že bolj poglobljena javna razprav, potem ko so se žolčne provokacije in histerične reakcije umaknile številkam, analizam, pojasnilom in primerjavam. Zagotoviti moramo, kot je pokazala tudi javna razprava, da ljudje v Sloveniji spoštujemo podjetniško mentaliteto, da cenimo pogum, odločnost in odličnost ter da nihče nima namena škodovati tistim, ki s svojim trudom in tveganjem poganjajo gospodarsko rast in odpirajo nova delovna mesta. To smo poslanke in poslanci Socialnih demokratov dokazali tudi s svojim nedavnim obiskom na celjskem mednarodnem sejmu, kjer smo prisluhnili predlogom in se vključili tudi v razpravo. Tudi danes moramo ponoviti, da je razprava edina prava pot o tej temi, in sicer skozi socialni dialog. Kljub nepotrebnim provokacijam tudi ni potrebe po administrativnih računovodskih operacijah. Davčne spremembe se namreč, kot je v zadnjih letih postala veljavna praksa, sprejemajo po
opravljenem dialogu z vsemi deležniki. Za stabilno gospodarsko okolje bomo storili največ, če bomo prisluhnili drug drugemu in umirili razpravo. Večja predvidljivost manj negotovosti. To je bila glavna zahteva predstavnikov gospodarstva. Več gotovosti si želijo tudi tisoče delavcev v nestabilnih zaposlitvah. Tudi zanje v koalicijski pogodbi načrtujemo spremembe. Skozi dialog in usklajene pakete rešitev je mogoče izboljšati razmere prav za vse. Včerajšnja razprava na odboru je pokazala, da je vsem v interesu predvidljivost in da si vsi želimo dialoga, ki bo privedel do usklajenega paketa ukrepov, s katerim bomo v slovensko gospodarsko okolje lahko vnesli več gotovosti in predvidljivosti ter ohranili spodbude za tiste, ki želijo biti doma v tem okolju ter tudi uspeti na svetovnih trgih. To ne pomeni, da bi morali odstopati od zapisanega v koalicijskem sporazumu, kot je terjal predlog priporočil, a zavedajmo se tudi, da se v vsako koalicijsko pogodbo zapisujejo cilji in ne ovire.
Spoštovane kolegice in kolegi! Vsi skupaj moramo ugotoviti, da postajamo zrela država, da ljudje politiko in politike jemljejo resno, četudi se politika sama kdaj ne.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Gospod Gregor Perič bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.
Izvolite.
GREGOR PERIČ (PS SMC): Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, predstavniki Vlade!
Že takoj na začetku naj povem, da si bomo v Poslanski skupini SMC pri sprejemanju ukrepov za izvedbo ciljev in usmeritev koalicijske pogodbe prizadevali, da se izvede široko usklajevanje z različnimi deležniki z namenom, da se zagotovi, prvič, konkurenčnost gospodarstva, ki bo temeljilo na predvidljivem in stabilnem poslovnem okolju; drugič, stabilnost javnih financ ob upoštevanju fiskalnega pravila, kar je temelj za zagotavljanje dolgoročne stabilne blaginje za vse. Zagovarjamo sprejetje takih ukrepov, ki bodo zagotavljali javnofinančno vzdržnost, ki bodo upoštevali srednjeročne in dolgoročne fiskalne cilje in ne bodo ogrožali poslovnega okolja.
Tudi v Poslanski skupini SMC bomo pomagali pri iskanju optimalnih rešitev, ki na eni strani ne bodo po nepotrebnem in dodatno obremenjevale gospodarstva in krnile visoke gospodarske rasti, na drugi strani pa bomo imeli vedno pred očmi področje javnega sektorja in tudi delojemalcev. Ključno je, da v naši državi ohranimo stabilno poslovno okolje, z jasno usmeritvijo v sodobne, na znanju temelječe tehnologije z visoko dodano vrednostjo, take, ki bodo prijazne do okolja in do ljudi ter trajnostno naravnane, saj je to lahko edina prava osnova uspešnega gospodarstva.
15
DZ/VI 11/9. izredna seja
To bomo skušali doseči tudi s ključnimi gospodarskimi prioritetami in cilji v novem mandatu. To pa so: ohranjanje konkurenčnega poslovnega okolja, črpanje evropskih sredstev, uspešno upravljanje državnega premoženja, povečanje izvoza, zvišanje dodane vrednosti na zaposlenega ter zvišanje bruto povprečne plače na zaposlenega. O tem pa bomo iskali rešitve, ki vsekakor ne bodo pripeljale do davčnih preobremenitev gospodinjstev in gospodarstva, saj bi tovrstni ukrepi zlasti na daljši rok privedli do makroekonomskih neravnotežij in poslabšanja fiskalnega položaja države. Razumemo zaskrbljenost slovenskih podjetnikov in hkrati menimo, da je bil preplah nepotreben in da so zlasti ocene nekoliko preuranjene, saj morajo le-te temeljiti na popolnih informacijah in izvedenih ukrepih. Na drugi strani pa izjave, uperjene proti slovenskim podjetnikom in slovenskemu gospodarstvu, ne bodo naredile nič dobrega pri iskanju dialoga in dogovorov med politiko in gospodarstvom in jih ocenjujemo kot nesprejemljive in družbeno škodljive. Zato menimo, da bi v naši družbi vsekakor moralo biti več strpnosti in zaupanja na čisto vseh straneh. Zavzemamo se za strpen in argumentiran dialog z vsemi socialnimi partnerji. Če želimo, da bo ta dialog uspešen, bo moral potekati neposredno med partnerji, ne pa prek medijev. Pričakujemo tudi, da bodo pogovori o gospodarsko-socialnih temah potekali z vsemi socialnimi partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu, tam, kjer jim je dejansko tudi mesto. Poleg tega pa je vlada dr. Mira Cerarja že v mandatu 2014-2018 s številnimi, tudi gospodarskimi ukrepi pripeljala do napredka pri mnogih makroekonomskih kazalcih, med drugim tudi padec števila brezposelnih oseb, povečanje bruto minimalne plače, povečanje neto povprečne plače, povečanje povprečne pokojnine, zmanjšanje zunanjega dolga države, rast BDP na prebivalca, rast izvoza ter rast tujih neposrednih investicij. Pomemben dosežek je tudi uravnoteženje javnih financ.
V tem kontekstu mora davčna politika ustvarjati dobre pogoje za gospodarstvo, saj s tem ne pomagamo le gospodarstvu, temveč vsem državljankam in državljanom Republike Slovenije. Tudi z izvedbo prihodnjih ukrepov bomo tako kot doslej v SMC stremeli k temu, da pri teh finančnih kazalcih pride še do nadaljnjega pozitivnega napredka. In še enkrat naj poudarim, nikogar nimamo namena zatreti in nikogar pregnati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil Luka Mesec.
LUKA MESEC (PS Levica): Hvala za besedo. Lep pozdrav!
Ob seji, ki jo je zahtevala desnica, je morda treba za hip pogledati v zgodovino. Leta 2013, ob začetku konca druge Janševe vlad e, je
predsednik SDS Janez Janša tvitnil, da tehnične vlade ne bo, pride pa trojka in za njo predčasne volitve. Podobno je bil pesimističen njegov finančni minister Janez Šuštaršič, ki je napovedoval, da je prihod trojke neizogiben in prej, ko si to priznamo, bolje za nas. Enako politika v orbiti SDS, Dimitrij Rupel in Matej Lahovnik, ki sta rekla, da je v Sloveniji nekaj hudo narobe, da na vrata trka trojka, pomagata pa nam lahko samo še prisilna uprava in zunanji pritisk.
Koliko se je to stanje uresničilo, vemo. Ta politika je v resnici naredila veliko škode prav tistemu slovenskemu gospodarstvu, v imenu katerega ta ista desnica ves čas pravi, da govori. Slovenijo je njena politika in njeno zastraševanje potegnilo v drugo recesijo. Po odboju leta 2010, se pravi gospodarski rasti, smo potem zopet zdrsnili v recesijo, ki je pomenila bankrot številnih podjetij in podjetnikov, ki je pomenila odpuščanje številnih delavk in delavcev in ki je konec koncev škodovala prav tistim davkoplačevalcem, v imenu katerih zopet ta ista desnica pravi, da govori. Spomnimo samo, da je vse skupaj vodilo v zelo sporna stresna testa slovenskih bank, ki sta dva meseca po tem, ko je evropski revizor ugotovil, da so slovenske banke kapitalsko ustrezne, tem istim bankam namerila 1 in pol milijardo izgube, ki smo jo poplačali slovenski davkoplačevalci, o katerih ves čas pravijo, da govorijo. No, naposled je ta vlada padla, trojke ni bilo in gospodarska rast se je počasi popravila. Danes smo na srečo v situaciji, ko na oblasti ni desnice, da bi lahko ob tem strašenju še vodila škodljive politike, ampak imamo možnost, da njihove nasvete, ki so se že ničkolikokrat izkazali za popolnoma zgrešene in škodljive, zavrnemo in nadaljujemo pot, kakršno si je ta vlada v koalicijski pogodbi zadala. Tisti ukrepi, s katerimi desnica pravi, da naj bi vodili kar v Venezuelo, Kubo ali pa Severno Korejo, so v resnici naslednji: dvig minimalne plače v letih 2019 in 2020 za 4 % in pol na leto. Ne vem, kdo lahko temu nasprotuje. V Sloveniji je že pet let skoraj gospodarska rast, številne delavke in delavci pa delajo za manj kot 700 evrov na leto. Ko smo nazadnje računali pred nekaj meseci, je bilo takih v Sloveniji kar 121 tisoč v zasebnem in javnem sektorju. Mislim, da je edino pravilno, kar lahko vlada v tem mandatu naredi, da končno blaginjo, ki jo uživa zdaj večina v tej državi, pripelje tudi do tistih, ki so bili v zadnjih letih od nje odrezani in ki kljub trdemu delu ne zaslužijo niti dovolj za neko dostojno preživetje.
Drug ukrep, proti kateremu tako besno protestirajo in pravijo, da nas bo pripeljal v Venezuelo, Kubo ali Severno Korejo, je dvig prispevkov za pokojnine. Mislim, da je konsenz v tem političnem prostoru, celo desnica se s tem strinja, da upokojenci v Sloveniji živijo slabo. Več kot polovica jih živi pod izračunanim pragom tvegane revščine in ta vlada si je zadala, da bo popravila odmerni odstotek s 57 % na 63 %
16
DZ/VI 11/9. izredna seja
plače upokojenca in da bo dvignila minimalno pokojnino nad prag tvegane revščine, to je na 620 evrov. Če želimo to storiti, vemo, da bo treba popraviti tudi prilive v pokojninsko blagajno. Pokojninska blagajna je še vedno v minusu, v minusu pa je predvsem zaradi politik, ki so v preteklosti krnile prilive vanjo. Do leta 1996 je veljala enaka prispevna stopnja za delodajalce in delojemalce, se pravi 15 % in pol za pokojnine. Potem je bila za delodajalce znižana na 8,85 %, kar velja še danes. Kot kompenzacija pa je bil uveden davek na izplačane plače. Ta je bil leta 2008 ukinjen in sedaj imamo že deset let v bistvu pokojninsko blagajno v minusu, ker so bili znižani in ukinjeni prispevki vanjo. Skrajni čas je, če hočemo zagotoviti dostojno življenje upokojencem, da te prispevke popravimo, kar je v koalicijski pogodbi tudi definirano.
Naslednja stvar je pribitek na transakcije v davčne oaze. Glejte, mislim, da kadarkoli smo imeli Panama papers, poročila z raznih Kajmanskih otokov in tako naprej, smo zopet plenarno v tem Državnem zboru vsi govorili, da je ena izmed največjih kraj v sodobnem kapitalizmu ta, da imamo popolnoma liberaliziran svetovni finančni sistem, davčne oaze celo v Evropski uniji, kjer lahko tisti, ki se želijo izmikati plačevanju davkov, te davke pred poplačilom v svojih matičnih državah zelo enostavno skrijejo. Ko neka vlada v koalicijsko pogodbo zapiše, da bo poskušala to omejiti, desnica protestira in pravi, da nas bo to pripeljalo na Kubo, Severno Korejo ali Venezuelo.
In zadnja stvar, proti kateri najbolj besno protestirajo, je obdavčitev prihodkov iz kapitala in rent po enakih stopnjah, kot so obdavčeni prihodki in dela. Do leta 2006 je v Sloveniji veljala enaka dohodninska obdavčitev za oboje. Imamo tako imenovano stopničasto obdavčitev po ključu Več kot zaslužiš, več prispevaš za delo, se pravi, če zaslužiš do 8 tisoč evrov letno boš plačal 16 % davka, med 8 in 20 tisoč plačaš 27 % in tako naprej, za tiste prihodke nad 70 tisoč neto letne dohodninske osnove pa plačaš 50 % davka. To poznajo vse razvite države, praktično vse evropske države, večina držav OECD, večina držav Evropske unije in v večini držav so v tako odmero všteti tudi prihodki iz rent in kapitala. Ni prav nobenega moralnega ali kakršnegakoli drugega opravičljivega razloga, da bi nekdo, ki oddaja stanovanja, bil obdavčen drugače ali nižje kot nekdo, ki živi od svojega dela. Ga ni. Taka ureditev je pri nas bila do leta 2006, pa se zaradi tega ni zgodila nikakršna ekonomska kataklizma. Nasprotno. Ravno nekje do leta 2006 se je ta država gospodarsko normalno razvijala, potem pa je šlo vse narobe, da smo se soočili s tem izgubljenim desetletjem, ki smo ga doživeli. Kar smo v Levici, ko smo predlagali te predlogi manjšinski vladi pod vodstvom Marjana Šarca želeli storiti, je naslednje, ne zapraviti še enega ugodnega obdobja gospodarske rasti,
tako kot je bilo zapravljeno tisto med letoma 2004 in 2008. Takrat je gospodarstvo hitro rastlo, vlada pa je, namesto da bi poskušala narediti razvoj preboj, davke popolnoma neodgovorno nižala, omogočala tajkunizacijo, priskrbela takšne in drugačne privilegije najbogatejšim in na koncu leta 2008, ko je udarila kriza, smo jo vsi državljani in državljanke 10 let poplačevali. Zdaj po desetih letih mislim, da je dovolj, da smo to lekcijo dobili, da je treba sistem popraviti vsaj približno v tisto stanje, kakršnega smo imeli pred tem, se pravi nekje leta 2006, kar se tiče davčnega sistema, kar se tiče prispevkov različnih slojev prebivalstva. In ta koalicijska pogodba s temi predlogi ni nič več od tega. Kdor govori, da nas bo to pripeljalo v Venezuelo, Severno Korejo ali Kubo, to počne zgolj zaradi strašenja, zgolj zaradi tega da bi ščuval podjetnike in druge proti tej vladi, posebej proti manjšinskemu partnerju Levici, in da bi širil laži. Glejte, jaz sem nedavno slišal od enega prijatelja, podjetnika, da je slišal od nekega svojega poslovnega partnerja, da naj bi Luka Mesec in Levica predlagala 100-odstotno obdavčitev kapitala. Take stvari se širijo okrog in seveda se širijo z določenim namenom. Z namenom diskreditacije, z namenom strašenja, ampak v resnici ne gre tukaj za nič drugega kot za zelo vulgaren poskus obrambe privilegijev nekaterih.
Na OECD si lahko pogledate grafičen prikaz, kdo v Sloveniji prejema največ prejemkov iz naslova rent in dividend. Ne boste verjeli, daleč največ, skoraj polovico prejme zgornji odstotek prebivalstva. In ta zgornji odstotek prebivalstva je danes obdavčen skoraj polovico manj, kot so obdavčeni ostali oziroma tisti, ki živijo od svojega dela. V obrambo privilegija tega zgornjega odstotka prebivalstva ste zagnali celo kampanjo, ki jo spremljamo zadnji mesec.
Mene veseli, da manjšinska vlada ni podlegla temu pritisku, da so bili včeraj predlogi desnice na odboru zavrnjeni. Verjamem, da se bo našel razum tudi za to, da jih v prihodnjih mesecih in letih spravimo v prakso, da naš davčni sistem, ki je bil v zadnjih letih prikrojen v prid peščici, popravimo tako, da bo začel zagotavljati blaginjo za vse in omogočil razvojni preboj te države. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN:
Spoštovani poslanec, hvala za vaše stališče.
V imenu Poslanske skupine Nova Slovenija - krščanski demokrati ima besedo mag. Matej Tonin.
Izvolite.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Drage poslanke in poslanci, dober dan! Še	posebno
dobrodošlico izrekam vsem tistim, ki ste danes v tem sklicu prvič med nami. Dobrodošli!
Prepričan sem, da smo se na tej seji zbrali samo zato, da damo slovenski javnosti, predvsem pa slovenskim podjetnikom in obrtnikom zelo jasno sporočilo, in to je, da ne
17
DZ/VI 11/9. izredna seja
bomo dovolili poslabševanja poslovnega okolja. Mi se zavedamo, ta denar ne raste na drevesu, da je denar najprej treba ustvariti, ustvariti ga je treba z delom. Šele ko ustvarjamo, šele takrat si lahko država vzame del tega ustvarjenega v obliki davka, ki ga potem porabljamo za različne namene in stvari, od cest, vodovodov, šol, bolnišnic, tudi do socialnih nadomestil in drugih zadev, ki jih nudi socialna država. Če kaj, potem bi se morali prav v tej hiši najbolj zavedati, da je najboljša socialna politika dobro delujoče gospodarstvo. Če se zavedamo, da imamo v ustavi zapisano, da je Slovenija socialna država, potem mora biti jasno, da socialna država je enako dobro gospodarstvo. Ključno, kar se moramo vprašati, je, kako priti do dobrega gospodarstva. Številni, ki so s strani gospodarstva v teh dneh o teh stvareh razpravljali, so ponavljani in govorili naslednje zadeve: potrebujemo predvidljivo okolje, potrebujemo kvalificirane delavce in razumne davke. Od teh treh stvari imajo žal podjetniki in obrtniki zgolj eno stvar, in to so kvalificirani in dobri delavci. Okolje je absolutno nepredvidljivo, prav tako nimamo razumnih davkov. Posledica tega je, da nam vse več mladih odhaja iz države. Mi se lahko slepimo, lahko se prepričujemo, kako smo dobri in neverjetni, ampak statistika je neizprosna. In ne statistika opozicije, ne statistika desne opozicije, ampak statistika Statističnega urada Republike Slovenije, ki pravi, da je v zadnjih letih letno kar 8 tisoč ljudi mlajših od 40 let odšlo iz te države. To so bili dobro izobraženi ljudje, v katere je ta država investirala v procesu izobraževanja več tisoč evrov in zdaj bodo te njihove usluge, to njihovo znanje in delo koristile druge države namesto Slovenija. Zagotovo smo v tem času priča bega možganov, ki se ga morda niti še ne zavedamo.
Še ena zadeva, ki jo morda, ko poslušam levji del tega parlamenta, se zdi, da včasih pozabljamo, da Slovenija ni izoliran koščen sveta, da smo vpeti v globalne tokove, da ti globalni tokovi vplivajo tudi na nas. Če kaj, potem so ljudje izjemno prilagodljiva bitja, ki bodo vedno odhajali tja, kjer bodo lahko boljše, bolj kvalitetno živeli. In potem pridemo do primerjave poslanca Mesca, ki jo je nedavno izrekel na odboru in rekel je nekako takole: »Podjetnik Akrapovič mora biti hvaležen, da sploh lahko dela v Sloveniji in mora zato tudi plačati. Ker če bi gospod Akrapovič poskušal delati to v Afganistanu, ki nima take infrastrukture kot Slovenija, mu vse to ne bi uspelo.« Ampak, poslanec Mesec, v Afganistanu ni Akrapovičev in če bomo z vašo politiko nadaljevali tudi v Sloveniji, jih kmalu ne bo niti v Sloveniji. To je tista najbolj kruta resnica, ki izhaja iz vaše politike. Zato v NSi zavračamo politiko Levice, ki trdi, da so podjetniki sovražniki ljudstva, še stara govorica. Luka Mesec in njegovi kolegi pozabljajo, da imajo številni ljudje prav zaradi idej in dela gospoda Akrapoviča delo, in to ne slabo plačano delo, ampak dobro
plačano delo. Ko govorijo o subvencijah, bi bilo pošteno in prav, da bi hkrati tudi povedali, koliko milijonov so ta podjetja, so ti ljudje, ki delajo v teh podjetjih, prispevali v različne državne blagajne - od pokojninske, zdravstvene in še kakšne druge. Ker se kar nekako pozablja, da uspešna podjetja plačujejo tudi veliko davkov. Če bomo dovolili, da se bo poslovno okolje v Sloveniji še dodatno poslabševalo, pa že danes ni najboljše, potem bo rezultat jasen. Ljudje bodo še naprej odhajali iz te države. Kakšna je prihodnost Slovenije, če nam bo iz te države ušel najbolj ustvarjalen del te družbe, del družbe, ki ima ideje, ki zna iz idej ustvariti tudi konkretne stvari, ki zna ustvarjati delovna mesta in s tem tudi polniti državno blagajno? Če bomo odgnali ta del družbe, potem se nam piše slabo in bomo bolj ali manj država podizvajalcev in slabo plačanih delavcev, česar si pa ne želimo. Če poskušamo pogledati objektivno, kje so temeljni problemi in težave. Različne študije, ampak vedno pridemo do ene stvari, ki je srž problema v Sloveniji, to je pa obdavčitev dela. Ta obdavčitev dela je v Sloveniji zagotovo previsoka. Pod obdavčitev dela lahko štejemo tako prispevke kot tudi dohodnino. Kar se tiče samih prispevkov se celo v NSi strinjamo, da se jih ne bi dotikali, ker je problem v tem, da že zdaj imata pokojninska in zdravstvena blagajna svojevrstne težave. Vidimo pa veliko manevrskega prostora pri drugačni dohodninski ureditvi. Če to dohodninsko ureditev primerjate z drugimi državami, potem boste ugotovili eno zelo zanimivo dejstvo - da v Sloveniji si izjemno hitro razglašen za ultra bogataša, ker te čaka 50-odstotna dohodninska obdavčitev, medtem ko v drugih zahodnoevropskih državah, s katerimi mi tekmujemo, moraš resnično biti bogataš, da si s takim davkom tudi obdavčen.
Vsa ta zgodba se je več ali manj začela vrteti, ko je Levica jasno povedala in koalicija tega ni zanikala, da se bodo nekoliko bolj obdavčili kapitalski dobički. Roko na srce, če poslušate Levico, se zdi, da je dobiček psovka. Dobiček je v Sloveniji, če poslušaš levi del tega parlamenta, psovka, ki je nekaj slabega, ker če ima nekdo dobiček, potem imajo občutek, da so morali nekoga opehariti, nekoga prinesti okoli, da je v tej državi dobiček nedovoljen. Če pristajamo na to logiko, če pristajamo na takšen način razmišljanja, potem nas to pelje v propad, ker dobiček je gonilo razvoja. Vsak razumen podjetnik vlaga svoj dobiček v nadaljnji razvoj. V vsaki normalni državi dobiček ne more biti psovka, ampak je lahko to temelj, na katerem je mogoče razviti in delati nov razvoj.
In še glede primerjave kapitalskih dobičkov, ko se velikokrat pravi, da je v Sloveniji to nizko in v primerjavi z drugimi zahodnoevropskimi državami prenizko. V Sloveniji imamo obdavčitev kapitalskih dobičkov nastavljeno na 25 %. Poljska 19 %, Češka 15 %, Hrvaška 12 %. Iz Levice se bodo najverjetneje oglasili, ja, ja, ampak Nemčija in Avstrija imata pa vsaj toliko kot mi, če ne celo več. Že res,
18
DZ/VI 11/9. izredna seja
ampak s kom pa mi tekmujemo v tej globalni bitki? Jaz bi se izjemno veselil in želel, če bi lahko mi tekmovali z Nemčijo, Avstrijo. Ampak prav zaradi pretirane birokratizacije in pa čudnega poslovnega okolja v tej tekmi, žal, zaostajamo. Naši pravi konkurenti hočeš ali nočeš so države, ki sem jih naštel. Ko so Luka Mesec, poslanec Kordiš in še nekaterim strašili, jaz verjamem, da so bile to načrtne provokacije tudi zaradi krepitve njihove volilne baze, ko je začel strašiti podjetja, so se začeli dogajati ...
(Seja je bila prekinjena ob 11.32 in se je nadaljevala ob 12. uri.)
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN:
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Nadaljujemo sejo, ki je bila prekinjena zaradi izpada električnega toka. V tem trenutku bomo naredili poizkusno glasovanje, da vidimo, ali sistem deluje. Prosim, da se prijavite. To je samo poizkusno glasovanje. Prosim, preverite, ali vam konkretne kartice delujejo. Najlepša hvala. S tem tudi prekinjam poskusno glasovanje. Hvala tudi za priporočilo.
Prosim gospoda Tonina, da nadaljuje s predstavitvijo stališča poslanske skupine. Izvolite.
MAG. MATEJ TONIN (PS NSi): Očitno sem res govoril o bogokletnih stvareh, ker je varovalka šla, ko sem govoril o tem, da je dobiček v Sloveniji stvar, ki je nekaj groznega, nekaj, o čemer Levica govori, da je nekaj bogokletnega. In enostavno - evo, prekinitev seje.
Skratka, da nadaljujem tam, kjer sem ostal. V vsaki normalni državi, je dobiček gonilo razvoja. Brez dobička ni možno vlagati v nove proizvode, ni možno ponujati ljudem boljših izdelkov, boljših storitev, kar pa ponovno ustvarja delovna mesta. Kot sem že dejal, je največ pretresov ali pa največ dvignjenih obrvi je spodbudila napoved dviga obdavčitve kapitalskih dobičkov. Prav je, da se primerjamo z drugimi, da se primerjamo s tistimi, s katerimi v tem globalnem svetu tekmujemo, kakšne so njihove obdavčitve. V Sloveniji je na primer kapitalski dobiček obdavčen s 25 %. Na Poljskem z 19 %, na Češkem s 15 %, na Hrvaškem z 12 %. To so več ali manj države, s katerimi tekmujemo, in prav je, da se zavedamo, kje Slovenija v tej konstelaciji stoji. Prepričan sem kot najbrž vsi vi v tej dvorani, da je Slovenija izjemno lepa pa neverjetna država, da boste na tako majhnem koncu sveta težko dobili bolj raznoliko državo, kot je prav Slovenija. Prav v turističnih mestih znajo turisti povedati, da so lahko v poletnih mesecih še zjutraj v Ljubljani pili v hotelu kavo in se odločali, ali bodo šli v gore ali na obalo. Če kaj, potem je treba resnično malo storiti, malo politične volje, malo zagnanosti, da bi naše poslovno okolje spremenili na način, da bi lahko naši ljudje v tej državi izpolnili vse svoje talente, da bi lahko od svojega dela dostojno
živeli in da bi ostajali v Sloveniji. Slovenci so delavni, pridni ljudje in če imajo prave okoliščine, prave pogoje za delo, potem lahko vidite, da so uspešni praktično po celem svetu. Od Amerike pa do Avstralije. Ena zanimiva stvar, ki kaže na slovensko podjetnost, na slovensko iznajdljivost, ustvarjalnost, so start-upi. Slovenija je dobesedno velesila, kar se tiče start-upov. Ti slovenski start-upi zberejo na leto 150 milijonov evrov sredstev. Ampak žal od teh 150 milijonov evrov zgolj 5 % teh sredstev ostane v domovini Sloveniji. Zakaj? Zato ker investitorji širom sveta, ki investirajo v mlade slovenske fante in dekleta z dobrimi idejami, želijo, da za realizacijo teh idej podjetja odprejo ali v Londonu ali v Švici, New Yorku ali kjerkoli drugje po svetu, kjer je poslovno okolje mnogo bolj predvidljivo. S tem podjetno okolje, podjetniki ne bi mogli dati bolj jasnega signala politiki. Prav na tem mestu se kaže, kaj slovensko poslovno okolje potrebuje. Debirokratizacijo, večjo predvidljivost in bolj razumne davke. Če to naredimo, potem bo večji del od teh 150 milijonov ostal v Sloveniji. Govorimo zgolj o enem majhnem segmentu, ki se ga sedaj izpostavil. Verjetno obstajajo številni segmenti kjer je zgodba pomembna. Če torej ta konkreten primer za vas ni dovolj zgovoren, potem vam lahko dam še en primer enega dobrega prijatelja, ki dela v podjetju, ki se ukvarja z informacijsko tehnologijo. Nedavno se je preselil iz Slovenije na Češko. Njegovo bruto plačo je delodajalec pri selitvi iz Slovenije na Češko zmanjšal za 8 %, njegova bruto plača se je zmanjšala pri selitvi za 8 %. Ali veste, koliko se mu je povečalo neto izplačilo na njegov transakcijski račun? Za 60 %. To je tisto, o čemer govorimo današnji predlagatelji te seje. Če ne bomo ustvarili boljših poslovnih okolij, potem nam bodo mladi ljudje, izobraženi, najbolj ustvarjalni bežali iz te države. To so tisti na katere država v prihodnosti stavi, da bodo pomagali premikati ta voz, ki se mu reče Slovenija naprej. Upam, da ste pozorno prisluhnili, pri 8 % nižji bruto plači je bila 60 % višja neto plača zgolj zato, ker se je družin a preselila iz Slovenije na Češko.
Današnja seja je na nek način tudi priložnost, da razčistimo eno pomembno dilemo, ki se je v teh dneh po medijih pa tudi v javnosti velikokrat izpostavljala, o njej se je govorilo. Ves ta vihar je nastal zaradi koalicijske pogodbe. Ne zaradi tega ker bi bili v opoziciji hujskači. Če vi tega ne bi zapisali v koalicijsko pogodbo, mi tega niti ne bi mogli izpostaviti. Ko poslušam danes tukaj, kako so nekateri podjetniki zagrabili za možnost, da so hujskači v tem okolju in n e vem kaj še vse, verjemite mi, da imajo podjetniki in obrtniki svojega dela čez glavo in se ne bi spuščali v neke zgodbice, če ne bi pisalo to črno na belem v koalicijski pogodbi. Danes smo imeli repliko, ponovitev. Poslušamo poslanca Mesca, ki nas normalno še naprej prepričuje, da nas čaka v prihodnosti dvig davkov različnih oblik. In na drugi strani imamo koalicijo, ki nas prepričuje, da nič od tega ni res, da so to napačne
19
DZ/VI 11/9. izredna seja
interpretacije, da to ne drži. Moje temeljno vprašanje kot opozicijskega poslanca je, kdo ima zdaj prav. Kdo govori resnico? Lahko preberemo eno v koalicijski pogodbi, kar je, roko na srce, tisto, kar trdi tudi poslanec Mesec, in imamo koalicijske poslance, ki trdijo, da so to naše napačne domneve in interpretacije. Iz tega je možno samo eno, prvič, ali je koalicija prinesla naokoli Levico. Obstaja, da možnost, da so jim v koalicijsko pogodbo zapisali neke njihove želje, s predpostavko, da tega ne bodo nikoli uresničili. Po domače povedano, šlo je za klasičen nateg, obljubili so jim nekaj, da so zagotovili glasove zaradi tega, da je bil Marjan Šarec izvoljen za predsednika Vlade. Od tu dalje lahko poslušamo njihove razprave, da od tega ne bo nič, vse bo del celovite davčne reforme, davčnega prestrukturiranja in tako naprej. Kar se mene t iče okej, ker moj cilj je, da se davki ne povečajo, ni pa to fer do vaših koalicijskih partnerjev, ker ste jih po domače povedano nategnili. Ampak to je vaša stvar, to je stvar vašega odnosa z njimi. Druga možnost, ki bi bila najslabša, je pa ta, da pa dejansko vse to, kar v koalicijski pogodbi piše, in vse to, kar je danes in v preteklosti trdil poslanec Mesec, da je vse to res in da bodo tudi to uresničili, tega ni zanikal niti predsednik Vlade pri nastopu na eni izmed komercialnih televizij. Če pa je to res, potem je pa jasno, da nas danes pa celotna koalicija zavaja. Čas bo pokazal, kaj je resnica.
Mi v Novi Sloveniji si zgolj želimo, da bi ustvarili pogoje in okolje, v katerem bomo čim bolj pri miru pustili podjetnike in obrtnike, da bodo svoj posel lahko normalno opravljali. Srečno!
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, zanjo mag. Andrej Rajh.
MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovani poslanke, poslanci in vsi ostali prisotni!
Stranko Alenke Bratušek sta v prejšnjem mandatu zastopali samo dve poslanki. Mirjam Bon Klanjšček in Alenka Bratušek sta štiri leta delovali kot opozicijski poslanki. Tako že vrsto let v opoziciji delujejo sklicatelji te seje. Tudi na zahtevo poslank SAB so bile večkrat sklicane nujne seje delovnih teles Državnega zbora, recimo, na zahtevo Alenke Bratušek je bila večkrat sklicana Komisija za nadzor javnih financ. Na teh sejah so razpravljali o Novi Ljubljanski banki, o delovanju Slovenskega državnega holdinga, o poslovanju slabe banke in podobno. Zahtevali smo povišanje pokojnin, razpravljali o univerzalnem temeljnem dohodku. Še bi lahko našteval. Vse to so bili sklici nujnih, izrednih sej, ki so bili pomembni za državo in državljane. Naš namen je bil vedno dober -izboljšati delovanje države. Današnja seja ni taka seja.
Koalicijo sestavljamo stranke, ki dobro razumemo ustroj in delovanje države ter
gospodarstva. Sestavljamo jo stranke, ki so morale reševati Slovenijo prav zaradi sprejetih ukrepov, ki so jih na pamet uvedle prejšnje desne vlade. Novo vlado sestavljamo stranke, ki smo morale državo reševati pred trojko zaradi neukrepanja vlade tistih desnih strank, ki se danes delajo, da vedo največ. Koliko škode je naredil samo Janez Janša, ko je bil premier in je večkrat brez pomisleka ponovil, da je za Slovenijo konec in da bo nujno potrebovala pomoč trojke. Zaradi njegovega klicanja trojke so pošteno nastradali pošteni podjetniki, delavci in vsi ostali v naši državi. Sedaj pa se te iste stranke, ki so sestavljale drugo Janševo vlado, drznejo svariti novo pred slabimi ukrepi. Ein bisschen morgen, bi rekel kakšen od mojih prijateljev.
V Stranki Alenke Bratušek nobenega od predlaganih sklepov ne bomo podprli, ker pač niso pravilno zastavljeni. Opozicijskim strankam zato predlagamo, naj raje delajo tako, kot je v prejšnjem mandatu delala Stranka Alenke Bratušek. Ja, bili smo v opoziciji, a smo s konstruktivno in iskreno držo vseeno dosegli, da bodo pokojnine višje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Naslednja poslanska skupina je Stranka demokratične stranke upokojencev Slovenije, zanjo Robert Polnar.
ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Spoštovani gospod podpredsednik Državnega zbora, gospe poslanke, gospodje poslanci!
Na prvi pogled se zdi, da je namen gospodarskega sistema razumno očiten, in tako se na njega običajno gleda. Njegov smoter in namen je, da oskrbuje ljudi s proizvodi in storitvami. Če tak sistem ne bi obstajal, bi bilo življenje težko in nevzdržno. Zakaj? Gre za sistem, ki proizvaja hrano, jo predeluje, embalira in distribuira, ki proizvaja tkanine in iz njih izdeluje oblačila, gradi stanovanjske objekte in jih opremlja, nas oskrbuje z energijo in komunalnimi storitvami, nas opremlja z zdravstvenim in izobraževalnimi storitvami in nam omogoča vzdrževanje reda in varnosti. Od tod izvira temeljna funkcija gospodarskega sistema, prav tako tudi razumevanje, da najboljši gospodarski sistem oskrbuje ljudi v glavnem s tistim, kar si najbolj želijo. Tako stališče je preprosto, cenjeno in precej enostransko. Na dlani je, da noben zdravorazumski človek z osnovno civilizacijsko dobronamernostjo ne bo deloval na način, da bi ogrožal sistem, ki tudi njemu samemu zagotavljanja neizogibno potrebno materialno podstat. Gospodarska zgodovina nam prepričljivo dokazuje, da so se zlasti v zadnjem stoletju razvili procesi, v katerih so vse več gospodarskih funkcij začele opravljati različne organizacije. Industrijska podjetja, koncerni za proizvodnjo energije, trgovske verige, banke, medijske mreže, državna in javna birokracija. Nekatere od teh organizacij so zelo velike, zato skoraj nihče ne dvomi, da imajo
20
DZ/VI 11/9. izredna seja
veliko moč in vpliv, to se pravi, sposobnost upravljanja z napori posameznikov in države. Organizacije delujejo tako, da zadovoljujejo lastne interese. Kakor vemo, so to interesi posameznikov, ki sodelujejo v njihovih operacijah kot zaposleni ali pa kot lastniki. Cilji teh organizacij so, zahvaljujoč bržkone čudežu, naključnemu ali namerno izzvanemu, običajno istovetni s cilji javnosti. Toda kadar takšen čudež izostane, se zgodi nekaj, kar nas ne more presenetiti. Kjerkoli in kadarkoli se soočijo različni interesi organizacij in javnosti, pretehtajo in se uresničijo interesi organizacij. Funkcija gospodarskega sistema, gledana s tega zornega kota, pa ni več enostranska, vsaj ne v očeh tistega, ki želi videti stvarnost fenomena. V vseobsežni raznolikosti svojih aktivnosti gospodarski sistem resda delno služi tudi posamezniku in javnosti, večinoma pa uresničuje potrebe svojih lastnih organizacij.
Gospe poslanke, gospodje poslanci! Eden največjih ekonomistov v zgodovini je pred 250. leti govoril o normalnem funkcioniranju kapitala. Pri tem je opozoril nacijo, da kapital, ki se ustvarja na način, da brezobzirno pleni, vznemirja vse družbene sloje in prinaša destrukcijo na vsa področja državljanskega življenja. To je bil Adam Smith, začetnik in branilec take vrte družbe, ki jo želimo ustvariti. Tisti, ki je začel moderno epoha kapitalizma, in oni, ki je vedel, da je v tem in takšnem kapitalizmu treba ohraniti čast in dostojanstvo dela, moralnost gospodarskih odnosov in odgovornost za vse tiste, ki se poskušajo obnašati na drugačen način. Zakaj je o tem danes treba govoriti? Zato ker bi mi kot država, ki je prešla iz komunizma v kapitalizem, morali slediti ravno temu, kar je s tem mišljeno. Tega nismo storili. Vnaprej smo se odrekli možnosti, da s take vrste tranzicijo ustvarimo prehod v novo družbeno ureditev. Nemogoče je kajpada postati in biti moderna država, pri tem pa ne zagotoviti zakonitosti v gospodarskem življenju in v delovnem življenju nacije. Nemogoče je postajati moderna nacija, pri tem pa sprejemati zakone, ki se jih preprosto izigrava ali pa ignorira. Odločno smo izbrali nacionalno neodvisnost, nismo pa se vprašali o značaju njenih ostalih ciljev. Toda nevarno je imeti državo, pa se ob tem ne vprašati kakšno. Kakršnakoli država pomeni, da je vse dopuščeno. To pa je usodna pravica, polna pogubne lahkotnosti. V njeni razlagi obstajajo samo zmagovalci in poraženi. Zmagovalcem pripada vse, poraženim pa nič. Zmagovalci tako izvajajo samo svoje mišljenje in svoje ideje, zato se tudi največja zamisel preobrazi v najslabše dejstvo. Koalicijska pogodba preprosto ne more biti nadomestek za razvojno strategijo države in za ukrepe vladne ekonomske politike. Predlagatelji današnje seje pri sklicu navajajo tri povode: en stavek iz koalicijske pogodbe, eno izjavo v televizijski oddaji in en zapis na družbenem omrežju, vse skupaj garnirano z vrednostnimi sodbami, ki so veliko šibkejše kot
dejstveni izrazi. Za nas, denimo, je pomemben dejstveni izraz »davčni dolg«, ki ga slovenska država blagohotno tolerira svojim dolžnikom in znaša 13 % celotnih prihodkov državnega proračuna slovenske države za leto 2018. V tem dolgu je tudi nespregledljiv delež slovenskega gospodarstva, ki naj bi bilo, bojda, ogroženo. Gradivo za sejo ne zadovoljuje po načinu, kako so pojasnjeni problemi, po priporočilih, ki sta predloženi in na Odboru za gospodarstvo tudi zavrnjeni, ter po ukrepih, ki bi jih bilo treba podvzeti.
Zato smo v Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije predlaganima priporočiloma nasprotovali že pri obravnavi na matičnem odboru. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Prišli smo do zadnje poslanske skupine, Slovenske nacionalne stranke, zanjo Zmago Jelinčič Plemeniti.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Lep
dober dan vsem skupaj!
Koalicijska pogodba, o kateri je govora ves čas, je pravzaprav zdaj po novem zgolj usmeritev dela bodoče vlade. Ne vem, zakaj ste jo potem tako dolgo časa usklajevali, se menili in pristajali na vse pogoje, ki jih je dala Levica, ko zdaj pravite, da tisto, kar ste dogovorili, ne bo veljalo. Tu razumem Levico, da je razburjena, ker vidi, da ste jo potegnili za nos, ampak mislim, da vam bo vrnila, zagotovo vam bo vrnila z obrestmi. Izjave, ki jih Levica daje in ki jih je dajala, so naredile nepopravljivo škodo oziroma težko težko popravljivo škodo. Zavedati se je treba, da je ogromno obrtnikov šlo v tem času na Slovaško, so prenesli svoje firme. Povedati je treba, da je firma Bauhaus prenesla svoje bančne račune v Avstrijo. In glede na to, da je bilo zagroženo, da bodo podjetniki z bajoneti porinjeni v morje, je pričakovati, da bodo hitro šli v tujino. Ljudje se bojijo, bojijo se, kaj bo z njimi, ali bodo sploh še kaj imeli ali jim bodo vse pobrali. Starejši se spominjajo leta 1949, ko so jim nacionalizirali vse, ko so jim pobirali hiše, traktorje, krave in vse skupaj. Ali se bo to zgodilo zdaj? Vse skupaj me spominja na obdobje v letu 1917 v Rusiji, ko so boljševiki začeli z enakimi gesli in so peljali tako daleč, da so z državnim udarom zrušili Rusijo, ki je bila takrat v gospodarskem vzponu, in naredili Sovjetsko zvezo, ki je v hipu kolabirala. In to je trajalo zelo dolgo. Jaz se bojim, da koalicija nima občutka, da se potihoma na mala vrata vlači noter ta bivši sistem. Ta bivši sistem, ki ni v skladu s slovensko ustavo, zato sodim, da bi bilo treba včasih povprašati kakšne pravne strokovnjake, ustavnopravne strokovnjake, ali določene izjave Levice res ne gredo čez rob in ne kršijo ustavnih okvirjev, vendar prave ustavne pravnike, ne takšnih ustavnih pravnikov, ki so nekoč vodili vlado, ki je Slovenijo zelo zadolžila in pripeljala na rob, in ki bodo danes Slovenijo vodili v
21
DZ/VI 11/9. izredna seja
mednarodni politiki, kar bo zopet tragično. Vsi v Levici govorijo o tem, kako je treba pobrati tistim, ki delajo, nikoli pa od njih nisem slišal, da bi bilo treba pobrati tistim, ki so pokradli stotine milijonov in ki so njihova zavožena podjetja in firme in banke spravili na slabo banko, ki s tem dobičke pobira v žep, prodaja pa z izgubo. Ali pa tiste, ki so jim odpisali po 10, 12, 16 ali 20 milijonov dolgov. Niti enkrat jih nisem slišal! Pa tudi nikogar iz koalicije, da bi rekel, to zadevo bomo uredili. To zadevo bomo popucali. Niti enega takega glasu nisem slišal, tako da je vse skupaj hecno. Je pa dejstvo, da je slovensko gospodarstvo najbolje delovalo zdaj, ko vlade pravzaprav ni bilo. V tem času so imeli mir in so lahko delali normalno. Navkljub grozljivim zakonom, ki so jih omejevali, ampak kako šele bo, glede na vse skupaj, to, je pa hud strah pri podjetnikih, pri gospodarstvenikih, pri obrtnikih -kaj se bo zgodilo z njimi. Zato se ni čudit, da mladi odhajajo. Ampak ne odhajajo samo na študij. Oni se izseljujejo iz Slovenije. Odhajajo za vekomaj. In kaj bomo tukaj? Tukaj bomo imeli potem samo še služkinje, vrtnarje pa mogoče kakšnega mehanika. Ampak takega, ki bo delal na črno, kajti za vse ostalo bo v skladu s koalicijsko pogodbo Levica poskrbela, da bo šlo cugrunt. Obremenitve, ki jih je vpeljala Cerarjeva vlada, se bodo zdaj še povečale. Ne bom ponavljal podatkov, ki so bili že povedani in so točni in grozljivi. Poleg tega pa tudi evropska sredstva, ki jih niso znali, ki jih prejšnja vlada ni znala ali pa morda ni hotela počrpati iz Evrope, to ostaja tam. To ostaja migrantom, da si jih delijo. To ostaja Evropski uniji, ki hoče zdaj v skupek evropskih držav, potegnit še 25 otokov in ozemelj, ki so pravzaprav kolonije Anglije, Nizozemske, Danske in tako naprej. Še to bomo zdaj dobili noter. Fino. In mi bomo spet odprli vrata na široko in jim dajali tisto, česar nikoli nočemo dati lastnim ljudem. In to je tisto, s čimer v Slovenski nacionalni stranki ne soglašamo in smo proti temu. Vedeti je treba, da tisto enakost, ki jo koalicijska pogodba proklamira, to je enakost v revščini. Ampak zavedati se je treba, da ko zmanjka vsega, vse crkne. Tudi ljudje crknejo.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Končali smo s predstavitvijo stališč Poslanskih skupin. Prehajamo na splošno razpravo poslank in poslancev v predlogu priporočila. Najprej pa je želela besedo Suzana Lep Šimenko, predlagateljica, in za njo še Jožef Horvat, tudi v imenu predlagatelja.
SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.
Moram reči, da je bilo kar zanimivo poslušati vsa ta stališča Poslanskih skupin pa tudi ne nazadnje mnenje Vlade, ki smo ga sicer že tako prejeli v pisni obliki in slišali tudi včeraj. Mi je pa žal, da zdaj ni ministra za gospodarski razvoj tukaj, ker bi si želela nekako navezati na nekatere izjave, ki so bile danes tukaj rečene.
Najprej na mnenje vlade, pa bom prebrala nekaj, kar je tukaj notri tudi zapisano in ste vsi prejeli, nisem pa prepričana, če ste vsi to tudi prebrali. Piše »Vlada se prav tako zaveda, da je v prid socialno-ekonomsko uspešne ter napredne države, pomemben razvoj slovenskega gospodarstva in za dosego cilja krepitve njegove konkurenčnosti pomembno predvsem primerno poslovno okolje«. Popolnoma se strinjam. Če se strinja tu vseh šest strank pa še mi tu na desni, potem smo kot država tudi rešeni. Dalje pa piše: »Urejena pravna država ...«. No, tu že nastopi en problem. Lestvica ekonomske svobode. Ko pogledamo, kje smo pa vseeno najbolj padli v tem času, pa že pridemo na pravno državo. Ko hodimo malo okoli gospodarstvenikov, ko poslušamo njihovo mnenje, spet slišimo veliko kritik in težav, ki jih dejansko imajo, konkretno, področje izvršb in še bi lahko naštevali. Tako da pravna država za podjetnika verjetno ni nek doprinos. Dalje, urejena infrastruktura - ne vem, vsi mi, ki se vozimo po štajerki vsaki dan, vsako jutro stojimo pol ure v koloni. Ne vem, če lahko rečemo, da je to urejena infrastruktura. Bi koristili z veseljem vlak, žal, Ptuj-Ljubljana skoraj 3 ure, nekako se ne izide, pa če še bi si še tako želeli. Tako da o urejeni infrastrukturi težko govorimo. Predvidljivo poslovno in politično okolje - ne vem, tu tudi težko rečemo, da imamo tako predvidljivo poslovno in politično okolje, morda, v koalicijski pogodbi ste navedli ukrepe, sedaj so predvidljivi, podjetniki, investitorji za naslednja leta vedo, kaj jih čaka. Če to smatrate po predvidljivo, se strinjam z vami. Dostop do trgov - ja, to pa res, Slovenija je resnično na neki strateški točki in še kako bi se s tem strinjala. Seveda je pa problem, da znamo mi to premalo tudi izkoristiti. Usposobljenost delovne sile - imamo izjemno veliko uspešnih, dobrih, mladih ljudi, starejših ljudi, resnično imamo dobro usposobljen kader, številna podjetja ravno zaradi tega pridejo k nam v Slovenijo. Drži, se strinjam s tem, ampak na drugi strani pa pridemo do našega izobraževalnega sistema. Vajencev imamo koliko? Ne vem, 50. Vse ostalo mi našega izobraževalnega sistema zdaleč, da bi prilagodili potrebam slovenskega gospodarstva, ki so tehnični poklici, tako rekoč jih več ni, in to vsi gospodarstveniki vedo in že dolga leta na to tudi opozarjajo. Tukja bo nastal problem in tudi zaradi tega ne bodo k nam prihajali. Zahtevnost administrativnih postopkov - to je seveda za investitorja še kako pomembno in zdaj pravijo, da bo nekdo ravno zaradi tega, ker so pri nas pa vsi ti postopki fajn, k nam prišel. Ne vem, spoštovani, resnično se sprašujem, zakaj smo potem sprejemali v prejšnjem mandatu poseben zakon samo za Magno, investitorja, da so stvari pač hitreje stekle, ker sicer po normalni zakonodaji ne bi. V sami obrazložitvi zakon a je bilo lepo navedeno, zakaj potrebujemo poseben zakon. Ja, ravno zaradi tega, ker sicer gradbena zakonodaja, okoljska zakonodaja nekaterih stvari ne spustita tako hitro skozi, kot si želijo in
22
DZ/VI 11/9. izredna seja
pričakujejo investitorji. Tako da s tem hvaliti in to poudarjati mislim, da je popolnoma zgrešeno, ker to so ravno področja, na katerih bi pa morali več narediti. In seveda tudi podjetniki pričakujejo, da bodo na teh področjih naredili bistveno več. Bilo je omenjeno s strani ministra za gospodarstvo močno gospodarstvo. Seveda, to si resnično vsi želimo, tudi minister za finance, ki skozi poudarja, mi samo rabimo rast bruto domačega proizvoda in smo rešeni in bo tudi naša zadolženost države glede na bruto domači proizvod ne bo previsoka, procenti bodo fajn. Ampak ali bodo res, če bodo ti ukrepi, ki ste jih vi zapisali v koalicijsko pogodbo, sprejeti? Številni podjetniki so že napovedali in bodo šli iz Slovenije, ker je to najmanj in najlažje kaj lahko naredijo. Tisti vsi, ki smo bolj ob meji z Avstrijo ... pozanimajte se malo, Koroška, Štajerska, Prekmurje, koliko podjetij se je že odselilo čez mejo. Da ne govorim o tem, koliko državljanov se je odselilo zaradi naše davčne politike. In pa seveda tudi že včeraj izpostavljeno na odboru in tudi danes, strokovni Svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje - zelo pozdravljam to pobudo, odlično, tudi sestava, kdo vse pri tem sodeluje, super. Ampak strokovni svet na nivoju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo? Kaj pa spada v Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo? Od tistih ključnih stvari, ki tarejo podjetnike - nekatere od teh stvari sem že tukaj navedla - zelo zelo malo. Večina stvari spada pod Ministrstvo za gospodarstvo, kar nekaj tega pod Ministrstvo za delo. Drugi problem, Ministrstvo za izobraževanje. Če bi ta vlada s tem strokovnim svetom mislila resno, kaj bi naredila, na kateri nivo bi to postavila? K predsedniku Vlade. In v to ekipo še vključila ministra za finance, ministra za izobraževanje in ministrico za delo. Ampak ne, najboljše je dati to pod Ministrstvo za gospodarstvo. In minister za gospodarstvo bo seveda na vsako vprašanje gospodarstvenikov, ki bodo odpirali teme, največ se jih bo nanašalo na davke, rekel: »Ja, žal, jaz se strinjam z vami, ampak to ne spada pod moj resor.« Mislim, pa saj niste resni. Tako da še enega dobrega ukrepa, ki bi resnično lahko bil dober, ne znate pravilno umestiti. Boste videli, po vsej verjetnosti ste namenoma to naredili, ker dejansko ne nameravate teh stvari urediti. Če pa jih, potem pa še vedno imate možnost, da te stvari popravite.
Kar se tiče stališč poslanskih skupin, zdaj konkretno z Levico, ki ima podjetnike za davčne utajevalce, eni bi jim kar nacionalizirali premoženje. Z njimi se na nek način niti nima smisla ukvarjati, je škoda besed za njih, ni pa škoda besed za ves ostali del koalicije, za teh vas petih strank. Jaz na nek način verjamem, da se številni, ki tukaj sedite, nekateri ste tudi podjetniki ali ste bili podjetniki, zavedate, da danes ne raste na drevesu. Zavedate se tega, kako pomembno je, da imamo močno gospodarstvo in da ima zaradi tega potem tudi država dovolj denarja, da lahko pelje ostale sisteme. Jaz mislim, da je to večini v tem
državnem zboru jasno. Za Levico je pa pač ... sedaj je jesen, polno listja je na drevesu, počasi bo to odpadlo, to je denar, malo ga poberemo, razdelimo, in to je to. Z njimi ne mislim izgubljati besed. Za vse ostale pa jaz resnično upam, da pridemo na neki skupni imenovalec. Sem pa razočarana. Največja koalicijska stranka ima neko filozofsko stališče, gospodarstveniki so s tem zadovoljni. Resnično se vprašam, zakaj smo tu. Rečeno je bilo, da je naša tematika, ko poudarjamo to, kaj dejansko pesti slovensko gospodarstvo, izvzeta iz realnosti. Mislim, kdo je zdaj tukaj izven realnosti? Ne vem, ali so filozofi izven realnosti ali gospodarstveniki in tisto, na kar oni opozarjajo? To res enostavno težko sploh razumem. Jaz ne vem, verjetno ste zasledili, da je sedaj že nekaj časa zaradi vaše koalicijske pogodbe teče ena peticija, ki se imenuje Za podjetno in uspešno Slovenijo. Do danes jo je podpisalo 2 tisoč 64 podjetij in 5 tisoč 675 državljanov. Med temi podjetji so številna združenja, ki imajo v ozadju pa še bistveno več podjetij tako, da je to kar ena konkretna masa. To je rezultat vaše koalicijske pogodbe. Zaradi vaših ukrepov, ki ste jih v koalicijsko pogodbo zapisali. Jaz to vzamem kot realnost. Tukaj notri zapisane stvari, so realnost. Kaj še sprašujejo? Zakaj je dejansko do tega prišlo? Sprašujejo, ali si v Sloveniji še želimo podjetništva, je podjetnost v Sloveniji še vrednota, ali so še uspešni podjetniki s pravimi moralnimi vrednotami osebe, ki so našim otrokom predstavljene za zgled tako kot naši vrhunski športniki. Mar niso uspešna slovenska podjetja in slovenski podjetniki pravi ambasadorji naše dežele? Ali želimo, da vrhunski inovatorji ustvarjajo izdelke z visoko dodano vrednostjo v Sloveniji, ob tem pa seveda tudi podjetja, ki bodo v prihodnosti ustvarjala visoke dobičke, nova deloma mesta, razvoj in s tem dobrobit družbe in države? Zapisali so tudi: »Po dogodkih v zadnjih dneh nismo prepričani, da živimo v državi, kjer so odgovori na zgornja vprašanja pozitivni. Številni politiki se zelo medlo odzivajo zoper stigmatizacije podjetnikov in podjetništva. Mi podjetniki pa si želimo jasnih in pozitivnih odgovorov na zgornja vprašanja. Želimo ustvariti podporno okolje našim otrokom, da bodo spoštovani in cenjeni, v kolikor se odločijo za podjetniško pot.« Verjetno ste slišali LMŠ, to je realnost. Naša seja je odgovor na to realnost, zato smo jo sklicali. In ne zaradi tega, ker nimamo drugega dela in se ukvarjamo s sklicevanjem sej. Jaz resnično apeliram na vas, ne ignorirajte peticij, kot so take, ne ignorirajte gospodarstva, ker potem se nam v državi resnično slabo piše.
SD - izpostavljeno je bilo, da spoštujete podjetniško nataliteto in zato ste tudi obiskali Celjski sejem. Bi vas pa vprašala. Zelo zelo dolgo ste že v koaliciji, takšni ali drugačni, tudi vodili ste vlado. Vsako leto s strani podjetnikov dobimo zahteve slovenske obrti in podjetništva. Ena taka mala knjižica je, tudi letos ste jo dobili vsi poslanci. Koliko izmed teh zahtev
23
DZ/VI 11/9. izredna seja
ste vi kot stranka SD izpolnili? Ves čas, skoraj ves čas ste bili del koalicije. Mislim, če se že tako zavzemate za podjetnike, koliko od tega ste izpolnili? Ne vem, kaj naj vam sploh še drugega na to rečem.
SMC - izpostavljenost sodobne tehnologije, prijaznega okolja. Dobro, tu vemo, da imamo tudi mogoče kaj okoljsko spornega. Da so ocene preuranjene, smo slišali. Ne vem kdaj, kdaj, če ne sedaj? Potem ko bo že nekaj sprejeto in ko se bodo kazale posledice slabo sprejetih zakonov? Takrat je prepozno. Sedaj je čas, da se o tem pogovarjamo. Izpostavljen je bil Ekonomsko-socialni svet in tam bodo potekali pogovori, dialogi. Ja, saj s tem namenom je bil Ekonomsko-socialni svet tudi ustanovljen. Ampak kaj se je zgodilo v preteklem mandatu? SMC kot največja koalicijska stranka, Združenje delodajalcev Slovenije je zelo hitro, po začetku vašega mandata, zapustilo ta pogajanja. Zakaj pa? Zato, ker ni bilo dialoga. Zato, ker so oni prišli tja, da se bodo med seboj pogovarjali, bodo predstavili svoje probleme in da bi skupaj našli rešitev. Ampak ni bilo dialoga. Bilo je rečeno, tako bo in konec! In so enostavno zapustili Ekonomsko-socialni svet. Ne vem, mislim, prav, v redu, upam, da ste spregledali, bila je napaka, potrebujemo Ekonomsko-socialni svet in seveda vse deležnike, da v tem svetu tudi sodelujejo. In resnično upam, da boste sedaj to popravili.
Stranka Alenke Bratušek - da pač naj bi delovali, tako kot je delovala gospa Alenka Bratušek v prejšnjem mandatu, ko je bila v opoziciji. Ja, saj tudi mi smo kot Slovenska demokratska stranka skupaj tudi z gospo Alenko Bratušek se v marsičem strinjali in smo tudi marsikdaj konstruktivno delovali. Pa tudi sicer v Slovenski demokratski stranki smo zmeraj podprli vse tiste predloge, ki so bili dobri, bodisi za gospodarstvo bodisi za državljane. In tako bomo delovali tudi v prihodnje. Tako da k neki konstruktivnosti nas ni treba pozivati. Upam pa, da čez teden, dva, tri, ko bomo pri sprejemanju proračuna in tudi upam pri ostalih zakonih in to priporočilo, predloge, ki jih že vložila Nova Slovenija, da boste tudi vi konstruktivni in da ne boste gledali, kdo je sedaj vložil kakšen zakon. Če je zakon dober, ga dodelajmo, da bo še boljši, in ga skupaj podprimo. Nam, jaz mislim, da ni potrebno govoriti o neki konstruktivnosti. Z naše strani jo boste imeli, bodite prepričani.
Desus - jaz resnično upam, da so upokojenci, ki jih tako poudarjate, sicer Ministrstva za delo očitno Desus nikoli ne bo prevzel, da bi lahko kaj za upokojence naredil. Jaz resnično upam, da ti vaši upokojenci vaša stališča tudi razumejo, ker jih je resnično težko razumeti. Izpostavljen je bil davčni dolg. Še kako se strinjam, velik problem. Ne vem, mogoče bo gospa državna sekretarka pojasnila, zakaj v prejšnjem mandatu ni bilo narejenega več na področju davčnega dolga. Ogromno denarja imamo nekje, pa ga ne znamo pridobiti nazaj v blagajno. Zelo pomembno, se popolnoma
strinjam z vami, ampak tudi Desus je, sedaj bi že lahko rekli, več desetletij član koalicije, zmeraj v vladi. Kaj ste naredili na področju davčnega dolga? Bilo je rečeno, da smo mi za en ukrep obrnili pa da smo se sedaj obrnili na eno izjavo in da pač zato imamo to sejo. Ne vem, če ste zasledili, verjetno ste tudi vi to dobili, 31. avgusta 2018 je Gospodarska Slovenije napisala eno protestno pismo, kolikor vem, je bilo naslovljeno na vse poslanske skupine, tudi dano vsem medijem, tako da če ne preko poslanskih skupin, ste pa verjetno za to slišali iz medijev. V protestu je generalna direktorice Gospodarske zbornice Slovenije zapisala sledeče: »V Sloveniji se pojavlja neracionalna ideja, da je delitev dobička med lastnike nezakonito in kriminalno dejanje. Vrh takega razmišljanja predstavlja izjava Luke Mesca v Tarči.« O tem smo že, ni vredno izgubljati besed. »Ta absurdna izjava razkriva nepoznavanje temeljne zakonodaje s področja gospodarstva, kakor tudi nepoznavanje in nerazumevanje zakonitosti delovanja gospodarskega in družbenega sistema, kar je zlasti za poslanca nedopustno. Luka Mesec ni napadel samo Igorja Akrapoviča, temveč najuspešnejše slovenske gospodarstvenike, ki so ustvarili na tisoče delovnih mest in s svojim delom prispevali stotine milijonov v slovenski proračun in državno blagajno. Z retoriko, ki podjetnike postavlja v kontekst tajkunov, ustvarja nastrojeno, sovražno ozračje proti gospodarstvu.« Potem pa piše spodaj: »Gospodarska zbornica Slovenije v imenu gospodarstva zahteva, da se Državni zbor opredeli do izjave Luka Meseca tako v svoji pristojnosti zakonodajne veje oblasti kot skozi prizmo kršenja etičnih načel, in kot drugo, da se koalicija od gospodarstva sovražna ideja, ki jo predstavlja Luka Mesec, distancira, in a s svojimi dejanji potrdi, da podpira hitrejši gospodarski razvoj v Sloveniji v dobro vseh državljank in državljanov.« In če se vi na to niste odzvali, mi smo se, zato smo vam tudi dali možnost, da bi se od takih izjav distancirali, ampak več kot očitno, vsaj pokazano včeraj na odboru, se ne nameravate. Ampak vseeno, še vedno ni prepozno. Koalicijski pogodbo lahko še vedno popravite, lahko se na kakšen drug način, če vam pač to, kar smo vami mi ponudili, distancirate od takšnih izjav in začnete zgodbo o uspehu in na razvoj Republike Slovenije.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Najprej, preden dam besedo naprej, ima postopkovni predlog Primož Siter.
Izvolite.
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa, predsedujoči.
Spoštovana gospa Lep Šimenko? Moram replicirati na to v hramu demokracije ...
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Oprostite, imate postopkovno, ne repliko.
24
DZ/VI 11/9. izredna seja
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Postopkovno naslovim potem na vas.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Ne, ne.
Postopkovno imate, če imate postopkovnega, naslovite na mene.
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Naslovim na vas.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Seveda. Izvolite.
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Razprava, ki smo jo slišali s klopi gospe Lep Šimenko, je popolno demantiranje demokratičnega procesa. Da greste po vrsti od stranke do stranke in ...
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Gospod, imate postopkovni predlog ali imate razpravo ali imate karkoli drugega?
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Imam postopkovni predlog.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Torej ga naslovite na mene. Pri postopkovnem predlogu ne morete voditi razprave s predgovornikom, ampak boste povedali, kaj želite in bom p otem odločil, ali bom vaš predlog upoštevali ali ne.
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Smem povedati, kaj želim?
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Povejte, saj čakam.
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa.
Prosim vas, da v primerih demontaže demokratičnega procesa, kot smo ga slišali zdaj s strani kolegice, poslanke in poslance opozorite. Tukaj smo zato, da diskutiramo, da vržemo na plano argumente in si z argumenti stojimo drug ob drugem ali drug nasproti drugega. To, da eden sedi na desni strani, eden na levi strani parlamentarnega parketa, tukaj ne bi smela biti ovira. Nisem slišal niti enega argumenta, slišal sem očitke, kar je popolna demontaža demokratičnega procesa in kot predsedujočega Državnemu zboru v tem trenutku seji Državnega zbora v tem trenutku vas prosim, da poslanko opozorite. Hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
V razpravi gospe Suzane Lep Šimenko ni bilo popolnoma nič takega, kar ste povedal, ni šlo za nobeno demontažo. Šlo je za razpravo, za odgovore na tisto, kar je bilo povedano v stališčih poslanskih skupin, in to z argumenti, s citati. In to, kar ste vi hoteli narediti za postopkovni predlog, pomeni kršitev Poslovnika.
Nadaljujemo z razpravo. Najprej dobi besedo predstavnik predlagatelja, gospod Jožef Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Dragi kolegice in kolegi, predstavnika Vlade!
Mi v Novi Sloveniji smo resnično srčno želeli, da bi bila ta razprava razprava o učinkih delovanja, uresničevanja koalicijskega sporazuma, ki je podpisan, in seveda tudi, da se politika, Državni zbor, da se zelo jasno opredeli do hujskaške retorike, ki smo jo do podjetništva lahko spremljali v začetku tega meseca in še kasneje s strani ene od parlamentarnih strank. Povsem legitimna pravica vsakega poslanca, poslanske skupine je, ali se do te sovražne retorike opredeli ali pa se ne opredeli. Nobena od strank se ni do tega opredelila, kaj šele obsodila tovrstne retorike, razen, moram reči, Socialni demokrati so tako vsaj med vrsticami ošvrknili in nekako ne odobravajo takšne retorike. To je moje razumevanje. Seveda je pa res, jaz se z vami strinjam, da je pravzaprav razprava o učinkih koalicijskega sporazuma izjemno težka. Če bi to bila koalicijska pogodba, pogodba, potem bi bila razprava bistveno lažja, tudi bolj argumentirana. Ker pa je to sporazum, je to lahko kar nekaj. In na koncu mandata boste vi rekli: »Stoprocentno smo realizirali zaveze v koalicijskem sporazumu.« Opozicija bo najbrž rekla, da niste realizirali skoraj nič. Ker če bi bila pogodba - 25 let sem delal v gospodarstvu -, pogodba mora imeti količinske, finančne in časovne oziroma rokovne elemente. To gotovo vsak pozna, ki je popravljal streho ali karkoli. Toliko tega materiala, po takšni ceni, toliko opravljenih ur, skupaj cena toliko, naredili bomo pa konec meseca oktobra. Zdaj pa ne moremo natančno razpravljati. Ampak če kaj, potem je gotovo zelo pomembna razprava o gospodarstvu. Ne o podjetnikih, o gospodarstvenikih, Nova Slovenija ne govori o lastnikih podjetij, ne o direktorjih, ne o podjetnikih, govorimo o gospodarstvu. Kolega Robert Polnar se je trudil, kako definirati, kaj je pravzaprav gospodarstvo. In dobro je pravzaprav tudi analiziral vpliv, dotaknil se je tudi vpliva Adama Smitha na sodobno ekonomsko teorijo. Gospodarstvo je nekaj več, to niso samo podjetniki. Definicij je več, preberite si jih, ne bom izgubljal časa. Ampak najmanj, kar pa je gospodarstvo, pa so seveda delodajalci in delojemalci. Od tod izhaja naš model in zagovarjanje socialno-tržnega modela gospodarstva. Nihče med vami ne v prejšnjem mandatu ne kdajkoli nam ni oporekal in rekel, da je to zgrešen model. Mi bi se želeli soočati. Povejte nam, da se motimo, da to ni prav, da to ni pravi model, da ni pravi model socialno-tržni model gospodarstva. Veliko smo se naučili, ko hodimo po terenu, obiskujemo praviloma družinska podjetja, v glavnem gospodarske subjekte in nam povedo marsikaj, med drugim in predvsem, da je največji kapital vsakega lastnika podjetja, vsakega podjetnika prav njegov tim, njegovi zaposleni. Ti, nadaljujem oziroma nadaljujejo direktorji oziroma lastniki, nimajo pravice, da bi lastniku kupili jahto. In pravijo,
25
DZ/VI 11/9. izredna seja
seveda bom dal božičnico, seveda bom dal 14. plačo, 13. plačo in tako naprej, ampak zakaj ima država velik pohlep do te 13. in 14. plače, ki pri tem ni naredila nič, delavci pa so ustvarili rezultate podjetja, ampak polovico pa potem odnese država. A je to prav? A je to prav, gospe in gospodje? Če boste rekli ni, mi smo zakonodajna veja oblasti, dajmo te zadeve rešiti. Ja, smo v prejšnjem mandatu za nianso zadeve izboljšali. Naredimo, prosim, naslednji korak. V obravnavi so zakoni Nove Slovenije. Ne rečem, da so absolutno pravilni in da se jih ne sme amandmirati. Bog ne daj. Dajmo skupaj, skupaj dajmo narediti najboljše rešitve. In ko govorim skupaj - nekdo je očital, da smo pač mi, ne vem, užaljeni ali kakšni, da smo že dolgo časa v opoziciji, ja, okej, res je, rezultat volitev, še drugi razlogi so takšni, da smo pač v opoziciji. Smo pa ponosni, da ko smo pa bili zraven, še kot prejšnja naša stranka, katere naslednik smo, SKD, smo naredili in dosegli skupaj prvi konsenz, to je osamosvojitev Slovenije. In ko smo bili spet zraven, smo naredili drugi konsenz v tej državi, vstop Slovenije v Evropsko unijo, vstop Slovenije v Nato, prevzem skupne valute evro. Na to smo ponosni.
In danes vas kot predstavnik Nove Slovenije prosim, dajmo se poenotiti glede nekih rešitev in naredimo to, kar nujno potrebuje ta država, gospe in gospodje. Nujno potrebuje tretji konsenz. Tretji konsenz. In to so rešitve, ki bodo modernizirale to državo, to družbo. Jaz preprosto nisem zadovoljen, Nova Slovenija ni zadovoljna, da smo mi na lestvici ekonomske svobode na 71. mestu od 162 držav. A vi ste? A je kdo? Ne vidim nobene dvignjene roke. Torej nobeden ni. Eden je, okej, super. Ja, gospod iz LMŠ bo rekel: »Ma, pustite statistiko, nekateri matematiki bi rekli, da je statistika velika laž.« Opa, opa! Te izjave so pa malo nepremišljene. Oprostite, statistika je znanost, predava se na univerzah, na fakultetah. In osnova statistike je prav matematična statistika, je znanost. In matematična statistika je del uporabne matematike. In prosim, ne tu matematikom pripisovati, da izjavljajo, da je statistika laž. Halo?! Čakajte, kje pa smo? Dajmo se tu malo ustavit. Se pa seveda strinjam z nekaterimi trditvami v razpravah različnih poslanskih skupin in vedno iščem tiste elemente, tiste točke, kjer se mi strinjamo. Ja, obdavčitev plač je preveč progresivna. Podpišem z obema rokama! V parlamentarni proceduri je novela Zakona o dohodnini, pod to novelo je podpisana Poslanska skupina Nove Slovenije. Ukinimo 50 % davčno stopnjo, dohodninsko stopnjo. Minister za finance je kot kandidat prikimal in imel v žepu izračun, da je finančni učinek okrog 15 milijonov izpada, pa še manj bi bilo izpada, ker dvigujemo 41 % stopnjo na 43. Ampak signal, gospe in gospodje, signal bi bil zelo dober in bi zmanjšali to progresivnost. Mo rda se ne strinjate, okej, večina se mora strinjati, potem bo ta zakon sprejet. Najbrž se tudi, vsaj mi v Novi Sloveniji, vam povem, se ne strinjamo, da
smo mi šele na 37. mestu, kar se tiče konkurenčnosti, kot to meri švicarski inštitut za razvoj menedžmenta, meri 63 držav, mi smo na 37. mestu. Kje je pa osnovni problem, ko zdaj analiziramo te lestvice, kje je osnovni problem, kje smo najslabši, tako glede ekonomske svobode kot tudi konkurenčnosti? Najslabši smo prav pri vladni neučinkovitosti. Je pač treba ta poročila brati. Razen, seveda, če a priori rečete, ne, ne, vse to je laž, mi se s tem ne ukvarjamo. Okej, potem upam, da vsaj Umar pri tem, kar producira, ne laže. Ker če pa še Umar laže, če Banka Slovenije laže in Ekonomska fakulteta laže, potem pa ne vem, kdo v tej državi govori resnico. Mi v Novi Sloveniji ocenjujemo in želimo z vami deliti prepričanje - ne vem, ali ga boste sprejeli -, da je podjetnost vrlina in da bi to podjetnost pravzaprav morali začeti vzgajati že v osnovni šoli. To je vrlina, to je vrednota. Je vrlina, ki pomeni umno in etično gospodarjenje, zato podjetništva ne smemo dušiti. Če beremo koalicijski sporazum, če poslušamo retoriko Levice, potem ne vem, ali ne pomeni prav to dušiti podjetništvo. Morda napačno razumemo, morda dajemo prehitre ocene, bomo veseli, če bodo ukrepi te vlade povsem drugačni.
Sem pa vesel, da je predstavnik Stranke Alenke Bratušek napovedal, da bodo pokojnine višje. Upam, da bom živel še štiri leta, takrat bom to lahko na lastni koži tudi testiral. Žal pa je situacija takšna, ko pa ni bilo Nove Slovenije v vladi v zadnjih devetih letih - in tu zelo rad širim pravilo ali pa ugotovitev dveh devetic-, v zadnjih devetih letih se je razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo zmanjšalo za 9 odstotnih točk, v devetih letih za 9 odstotnih točk in smo pristali na razmerju pokojnina : plača 58 %. A, glej ga, zlomka, naši severni sosedi imajo iste cifre, ste cifre, ampak so ravno obrnjene: 85. 85 % povprečne plače je povprečna pokojnina v Avstriji. In ni dovolj, da mi našim državljanom, našim davčnim dohodninskim rezidentom popravimo dohodninsko lestvico - pa ne samo za njih, ker bi to bilo, kot že vemo, ustavno sporno -, če mi splošno dohodninsko olajšavo dvignemo na 7 tisoč, da bi tistim dnevnim migrantom, ki kruh služijo v Avstriji, živijo pri nas, malo znižali dodatno plačilo dohodnine, to ni dovolj. Zakaj ne? Ker avstrijska podjetja so tudi pametna in ustanavljajo podjetja v Sloveniji, imam družinsko izkušnjo, ampak, ko dobiš slovensko plačo, je lahko neto celo višji, kot si ga dobil v Avstriji, problem pa je, da bo slovenska pokojnina, ne avstrijska pokojnina. Vesel sem, da je borcev za pokojnino vedno več, bi pa seveda predstavnikom SAB položil na srce, naj vprašajo predsednico, gospo Alenko Bratovšek, ki ima identične inicialke kot njen nekdanji šef Andrej Bajuk, kaj misli o Andreju Bajuku? Toliko o tem.
Kolegice in kolegi, ne bi želel, da se mi zdaj tukaj prepiramo, da brezzvezna opozicija zahtevala sejo, pa bi zdaj lahko bili fraj, plačo bi imeli, samo fraj bi bili, da je to vse skupaj brez zveze. Dajte z rešitvami na plan. Jaz bom uredil,
26
DZ/VI 11/9. izredna seja
da bo Poslanska skupina NSi dala podpise, če boste vi zahtevali podobno sejo, podobne razprave o boljšem, konkurenčnejšem poslovnem okolju, atraktivnem, takšnem, da bodo investitorji kar drli k nam in da nam mladi ne bodo bežali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. Preden dam besedo prvemu razpravljavcu, gospodu Igorju Pečku, imamo še en postopkovni predlog Boštjana Koražije. Izvolite.
BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Hvala za besedo.
Rad bi, da poslance opozorite, da naj uporabljajo pravilne podatke, ker, recimo, Slovenija ni na 71. mestu na indeksu ekonomske svobode, ampak na 64. Tudi gospod Horvat, se pravi poslanec, je tudi že prej, ko ste predstavili mnenja poslanske skupine, navajal napačne podatke - 71. mesto. Za vse nas velja, se pravi, uporabljamo točne podatke, ki so objavljeni. Hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa. No, nekoliko imate različno stališče od vašega predhodnika, ki je dal postopkovni predlog. Zdaj drži, sem za to, da se uporabljajo točni podatki in se tudi to navede. Je pa vsak razpravljavec sam od sebe odvisen, katere podatke uporabi. Hvala lepa.
Dajem besedo Igorju Pečku, pripravi naj se Branislav Rajic.
IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani vsi prisotni!
Razlag, kako si predstavljamo vsebino koalicijske pogodbe, je bilo danes precej, jaz se ne bi še spuščal v to, kako si jo predstavljamo v stranki Listi Marjana Šarca, je bilo predstavljeno v izhodiščih naše poslanske skupine.
Jaz mislim, da osnovna naša naloga, zakaj sedimo tukaj, tudi jaz oziroma mi vsi, je, da poskušamo ustvariti takšno okolje, kjer bo dialog stalnica. Takšna stalnica, v kateri ne bo prostora za enostranske in pa parcialne rešitve. V razpravah, ki jih je bilo v zadnjem času kar precej glede različnih razlag, sem zaznal predvsem kritiziranje ene in pa druge strani. Zelo malo je bilo pa rečenega o konstruktivnosti oziroma o iskanju oziroma želji po sprejemanju skupnih rešitev. Bolj kot ne sem razbral dramatizacijo in pa to, da poskušamo prikazati slabšo sliko, kot pa dejansko v resnici je. Osebno moram reči, da ne podpiram enostranskih in parcialnih rešitev, še posebej ne takšnih, za katere nimamo izmerjenih finančnih učinkov. To pravim predvsem zaradi tega, ker je treba vsak ukrep ovrednotiti z obeh strani. Če bomo z ene strani nekaj vzeli pa dali na drugo stran, moramo vedeti, kje bomo vzeli in na kakšen način bomo to porabili. Če se mogoče navežem samo na eno misel, ki mi je bila sicer všeč, se pravi, da povišamo olajšavo glede
dohodnine za tisti najvišji razred, nam bo to prineslo dobrih 15 milijonov evrov. Za upravljavce podjetij, ki, recimo, spadajo v ta rang ljudi v Sloveniji, ki imajo takšno plačo, bi bilo to dobrodošlo, zato ker bi imeli pač višji neto prihodek. Ampak jaz mislim, da je treba takšen ukrep na drugi strani podkrepiti s protiukrepom. Se pravi, v tem primeru bi morali narediti tudi ukrep, kjer bi cedularni davek iz 25 % za ustrezne procente povečali, da bi imeli enak učinek. Mislim, da bi si jih dalo z efekta primerjati, važno pa je kakšen bi bil učinek, pozitiven učinek na eni in drugi strani. Nivelacija med obdavčitvijo dela in pa kapitala je potrebna. Tak konsenz smo sklenili vsi. V praksi si pa jaz sam razlagam to, da bo to pomenilo zvišanje davka na kapital, osebni prejemki oziroma plače so že tako ali tako preveč obdavčene. Če upoštevamo še hiter razvoj avtomatizacije in pa robotizacije v svetu, to pomeni istočasno tudi, da se delež dela v svetovnem in pa v splošnem BDP-ju zmanjšuje, kar pomeni, da se zmanjšujejo tudi davki iz tega naslova. Se pravi, jih bo treba dobiti nekje drugje. Moderni, ne bom rekel moderni, ne smete me vzeti zdaj v tem trenutku za besedo, ampak ekonomisti zagovarjajo tudi davek na robotizacijo. Vprašanje je verjetno, kdaj in na kakšen način. To, kar se mi zdi pomembno oziroma najbolj pomembno, je, da eno brez drugega ne gre. Tako kot gospodarstvo potrebuje tudi tisti del, za katerega včasih prehitro rečemo, da ne prinaša vrednosti, potrebujemo tudi stabilno infrastrukturo, dober izobraževalni sistem, zato da bo tudi gospodarstvo imelo dobre kadre. Mimogrede, delež v tehničnih poklicih in pa zanimanje se povečuje, ne zmanjšuje. Poleg tega pa potrebujemo tudi dobro zdravstvo in socialo, zato da bodo ljudje zdravi, zadovoljni in da bodo dobro delali. Dialog, ki sem ga omenil na začetku, sem si predvsem predstavljal v tej smeri, da bo stremel k ravnotežju in pa konsenzu med gospodarstvom, ker gospodarstvo tako, kot je gospod pred menoj povedal, ni samo kapital, niso samo lastniki, ampak so tudi upravljavci tujega premoženja, ki upravljajo s premoženjem lastnikov in pa delavci oziroma zaposleni.
Sam osebno ne morem podpreti obeh priporočil, zato ker menim, prvič, da niso, odraz dejanskega stanja, drugič pa tudi zato, ker niso v naši pristojnosti, kar nekje potrjuje tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima mag. Branislav Rajic, pripravi naj se Aleksander Reberšek.
Izvolite.
MAG. BRANISLAV RAJIC (PS SMC): Hvala, spoštovani gospod predsedujoči. Dragi kolegice in kolegi!
Glavna ideja in misel današnje seje pobudnika je, da je koalicijska pogodba prinesla nerazumne davke in brezglavo rast različnih
27
DZ/VI 11/9. izredna seja
privilegijev. Na obzorju pa ni videti nobenega novega davka in tudi nobenega privilegija, se pa oglašajo tisti, ki so dodobra izkoristili privilegij državne podpore. Torej, ta nepotrebna dramatizacija, da se s tem, spet navajam, želi zatreti, pregnati in uničiti slovenske podjetnike, res nima smisla. Opozicijske stranke desne orientacije predlagajo revizijo koalicijske pogodbe, ker pač menijo, da prinaša s seboj nevarnosti, ampak pozabljajo, da je ravno sosnovana tudi z eno od teh strank v začetku, preden so zapustili pogajanja. In skrajni absurd je, da mojstri manipulacij z neresnicami priporočajo funkcionarjem vladajoče koalicije, da se, citiram, »vzdržijo neresnic, zavajanj, groženj in žalitev, uperjenih v slovenske podjetnike«. Konec navedbe. Kot bi poslušal lisico iz kakšne basni. Vnebovpijoč klic desnice podjetnikom, da se jim dobrika in pritegne pozornost, seveda v cilju negiranja vsega, kar je levosredinska koalicija naredila v predhodnem mandatu. Mi smo, vsi skupaj, progresivna in pravična družba in v Stranki modernega centra tudi takšno naprej mislimo graditi. Zato je treba zasledovati temeljno načelo tudi primerne davčne politike, in to je načelo pravičnosti, torej, da bi davčni zavezanci z enako plačilno sposobnostjo morali plačati enak davek in tisti z višjim zaslužkom plačajo več davka. V Sloveniji je kapital med najmanj obdavčenimi kategorijami, delo pa med najbolj obdavčenimi, posebej ko gre za višji plačilni razred. In tako kot po navadi, so ocene na prvo žogo preuranjene in stremijo k senzacionalizmu. Pogoji za gospodarjenje se niso in se ne bodo spremenili tako, da bi bilo treba razmišljati o selitvi kapitala in poslovanja iz Slovenije. Ta zgodba o gospodu, ki se je iz Slovenije preselil na Češko, ki jo je gospod Tonin ponazoril, se mi zdi skrajno neprepričljiva, zato ker, da imaš višjo neto plačo ob nižji bruto plači, seveda ustavi del zgodbe pri vprašanju, kako se zdravi družina tega gospoda, kakšna bo češka pokojnina tega gospoda, kako se šolajo otroci tega gospoda zdaj na Češkem. To so vse vprašanja, ki so zamolčana, so pa zelo jasen odgovor, zakaj je pri nas tako, kot je.
Dialog je torej nujen in poteka neposredno med partnerji. Tako bi moralo biti. In ne prek medijev, ker se prek medijev prelevi v, tudi v določeni meri, ideološko prerivanje. Danes smo videli tudi manipulacijo desnice, kot vidimo v sklicu te seje. Moj spoštovani kolega Horvat, zelo veliko se pogovarjava sicer, ampak povedal je, da nihče ni povzdignil glasu proti izjavam, uperjenim proti slovenskemu gospodarstvu. Ni res. V stališču Stranke modernega centra je bilo rečeno, da takšne izjave ne bodo naredile nič dobrega za dialog politike in gospodarstva in da so družbeno škodljive. Tako da te popravljam v tem delu, ker mislim, da je prav, da to zadevo zravnava.
S svojim delovanjem pretekla štiri leta je gospodarski minister pokazal, kako dober je, zato pri uresničevanju koalicijske pogodbe res ni nevarnosti, da bi bilo poslovno okolje ogroženo.
Poznam ga in vem, da to je zadnje, kar bi pustil, da se dogaja. Grožnje, da bosta gospoda Akrapovič in Boscarol selila kapital nekam drugam, so tudi pretirane. Če bi ga, bi ga že. V Sloveniji vendarle imata eno najbolj ugodnih davčnih okolij, kaj šele, da rečemo o spodbudah s strani države, ki sta jih prejela onadva in še drugi. Je pa res, da je kljub precej visoki stopnji obdavčitev dela pri nas nižja od povprečja držav OECD. Nova vlada mora delovati v smeri zagotavljanja javnofinančne vzdržnosti in spoštovanja fiskalnega pravila. To nam bom seveda zagotovilo stabilnost. Skrbeti pa tudi mora, da ne pride do davčnih preobremenitev ne gospodinjstva in ne gospodarstva. Seveda razumem zaskrbljenost enega dela slovenskih podjetnikov, a vendarle menim, da so tako alarmantne ocene povsem preuranjene, saj morajo resne ocene temeljiti na popolnih informacijah in na konkretiziranih ukrepih, teh pa še ni.
Pomemben dosežek Slovenije je uravnoteženje javnih financ, davčna politika pa mora ustvarjati dobre pogoje za gospodarstvo, saj s tem ne pomagamo samo njemu, ampak tudi vsem državljanom Republike Slovenije. V času vlade prejšnje koalicije, na čelu s SMC, se je pojavil napredek na vseh makroekonomskih kazalcih. Ne bom jih našteval, ker vem, da bo to povzročilo alergijo pri nekaterih, ampak lahko povzamem, da so kakor iz učbenika dobre ekonomije. Pri sprejemanju nadaljnjih ukrepov, si bomo v SMC prizadevali, da ti ne bodo zmanjševali konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, kar vemo, da je to generator celotnega razvoja za naprej. Ključni prioritete in cilji v tem mandatu na področju gospodarstva bodo ostali: ohranjanje konkurenčnega poslovnega okolja, črpanje evropskih sredstev, ki so tudi v preteklosti bila izkoriščena skoraj 96 %, uspešno upravljanje državnega premoženja, povečanje izvoza, zvišanje dodane vrednosti na zaposlenega in zvišanje bruto povprečne plače. To so zaveze.
Pretekla štiri leta je Sloveniji šlo odlično in ekipa, ki nadaljuje vodenje Vlade, želi, da bi nam šlo še bolje. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Na tej seji pa na nek način vpijejo, da je ta juha nevarno vroča in neužitna, čeprav je lonec šele pristavljen. Nič ne kaže, da je kuharska ekipa slaba, zato bom predlog priporočila zavrnil. Hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima predlagateljica Suzana Lep Šimenko.
Izvolite.
SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za dano besedo.
Resnično si želim, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, in da bodo te besede držale. Pa vseeno, danes pač govorimo o tistih ukrepih, ki ste jih vi zapisali v koalicijsko
28
DZ/VI 11/9. izredna seja
pogodbo. Koalicijska pogodba je podpisana s strani petih strank plus z velikimi, verjetno, vmeski Levice, in to je nekaj, kar gospodarstveniki, nenazadnje tudi širša javnost vzame za gotovo. In tudi vi si niste enotni, ali boste do pikice izpolnjevali ali ne, to je vaša stvar, vendar imamo jo, podpisana je in o teh ukrepih danes tudi razpravljamo.
Bilo je izpostavljeno, da so ta podjetja, ki so skočila v zrak, bila prejemniki državne podpore in podobno. To je bilo večkrat izpostavljeno tudi s strani poslancev Levice in mislim, da je bilo konkretno za gospoda Akrapoviča na Tarči, ki je bila 6. septembra, tudi pojasnjeno. Ker je namreč neprestano šla ta mantra, kako so oni prejemniki pomoči s strani države. Minister za gospodarstvo bo to zagotovo vedel, je pa sam gospod Akrapovič pojasnil, niti enega evra subvencij, in to iz povsem načelnega razloga, ker verjamemo, da gre tu v bistvu samo za neko prerazdeljevanje iz enega žepa v drug žep, ker se na poti iz enega žepa v drugi žep, žal, zaradi administracije tudi kar nekaj denarja izgubi. Torej, jaz bi vas prosila, spoštovani poslanci koalicije, da tega več ne forsirate. Drži pa dejstvo, to pa tudi ve spoštovana državna sekretarka, koliko državne pomoči so pa prejela podjetja, ki so v državni lasti. In ravno ta so tista, ki dejansko največ teh subvencij in pomoči prejmejo. Tako da jaz... / oglašanje v dvora ni/ No, evo, gospod Horvat me je dopolnil. Tako da jaz resnično apeliram, ne širimo tu nekih neresnic, govorimo o ukrepih, ki ste si jih vi zapisali v koalicijski pogodbi in ki so za širši del gospodarstva popolnoma nesprejemljivi, zato je tudi bil takšen odziv na to. Na drugi strani pa tudi zaradi raznih izjav, ki ste jih dajali, ki so pa popolnoma neprimerne. Naj spomnim, 14. septembra so na Gospodarski zbornici Slovenije zapisali, da so slovenska podjetja v dobri kondiciji, to je bilo že po vseh teh anomalijah okoli koalicijske pogodbe in kar nekaj interveniranj s strani ministra za gospodarstvo pa tudi ostalih, ko poskušate stvari na nek način pomiriti, kar je tudi prav, ampak najbolje jih boste pomirili na način, da boste popravili koalicijsko pogodbo, ker je to resnično najmanj, kar lahko naredite. Ne vem, verjetno obstajajo kakšni razlogi za to, kakšna višja sila, ki drži roko nad vami in imate zaradi tega težave, vendar le na tak način lahko dajete pravi signal gospodarstvu. In so zapisali, da so slovenska podjetja v dobri kondiciji, »vendar lahko nova vlada z nerazumnimi obremenitvami slovensko gospodarstvo hitro zaduši«. Na to so opozorili. In jaz verjamem, da se vsi tega zavedate, in to ni nekaj, kar je zanemarljivo. Govorijo tudi o cilju 60 tisoč evrov povprečne dodane vrednosti do leta 2025. In ocenjujejo, da je ta cilj uresničljiv. Vendar pa bomo morali za to več vlagati v razvoj in imeti pametno in vzdržno politiko na vseh nivojih. To v Sloveniji pomeni manj administracije in zakonodaje, manjšo davčno obremenitev plač ter odgovornejše vodenje in upravljanje države. Ko pogledamo koalicijsko
pogodbo, kar se tiče administracije in birokracije, veliko smo o tem govorili v Državnem zboru, tudi na našo pobudo, cel nabor ukrepov smo vam predstavili, ampak v koalicijski pogodbi kljub temu, da je predsednik Vlade pred volitvami poudarjal, preveč je birokracije, ogromno, debirokratizirali bomo Slovenijo, v koalicijski pogodbi pa od tega ni notri tako rekoč praktično nič. In tudi tukaj je področje, kjer jaz apeliram na vas, dajte no, ob ustrezni korekciji davčnega področja tudi to malo prevedriti in seveda popraviti. Veste pa verjetno, koliko imamo zakonov in podzakonskih aktov, že skoraj dve leti nazaj smo jih imeli več kot 20 tisoč v Republiki Sloveniji, kar je popolnoma nesprejemljivo.
Manjša davčna obremenitev plač. Bodo rekli, ja, saj je zapisan tam res en stavek, da se bo ustrezno korigiral z dohodnino in da se bodo razbremenile plače. Ja, to se bo razbremenilo, na drugi strani boste dali notri v plačo, ne bo več prostovoljno, ampak bo obvezno zdravstveno zavarovanje, potem še nek davek ali prispevek za dolgotrajno oskrbo, tu moramo biti pač pazljivi, ampak kakorkoli, to je vse, kar pač mi na koncu plačamo. Za državljana je pač vseeno, ali je gre za davek ali gre za prispevek, ve, da bo enostavno on zaradi tega nekaj manj imel. Če bo za to imel pa boljšo storitev, za to pa ni garancije. Koliko smo mi v zdravstvene javne zavode denarja zmetali? Še ne dolgo nazaj ste to potrdili, brez da bi vedeli, kam bo šel ta denar. Kar z lahkoto. Pa ne vem, 136 milijonov pa nekaj več kot 30 milijonov. Mislim, na tak način, oprostite, to pa res ni način, ki pelje to državo prav v smeri. Tudi na to opozarjajo gospodarstveniki, pomeni odgovornejše vodenje in upravljanje države. Verjamem, da bo to velik problem, šest strank se medsebojno uskladiti, tako rekoč misija nemogoče.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima še predlagatelj, Jožef
Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod podpredsednik.
Kolega Branislav Rajic se je korektno spraševal, kolikšno penzijo bo pa imel ta Češki državljan oziroma delavec, ker pač ima večji neto glede na bruto, boljše razmere kot pri nas. Ta bo imel 100 % plačo za svojo pokojnin o. Se pravi, razmerje je ena, pri nas 58 %. Zakaj? Ker Čehi imajo zelo dobro razvit večstebrni sistem. To je pa ravno predlog Nove Slovenije, ki ga boste vi zavrnili. Zakaj? Ne zato, ker je slab, ne zato, ker je dober. Zato ker smo opozicijski.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Sedaj pa dobi besedo Aleksander Reberšek, za njim Robert Polnar.
Izvolite.
ALEKSANDER REBERŠEK (PS NSi): Hvala lepa za besedo. Spoštovani!
29
DZ/VI 11/9. izredna seja
Jaz sem svojo poklicno pot najprej začel v gospodarstvu, natančneje v proizvodnji, v Juteksu v Žavcu. Za to izkušnjo sem neizmerno hvaležen, saj sem spoznal delo tistih, ki za svojo skromno plačo resnično trdo delajo, garajo cel mesec. Te pridne ljudi imam vedno v mislih in na njih nikoli ne bom pozabil. Danes ti isti ljudje delajo, med drugim tudi za naše plače, nekateri v tej dvorani pa očitno pozabljajo in ne razumejo, kako gospodarstvo deluje. Danes, kot sem že povedal, kdor je preživel z delom izven javnega sektorja, delal v gospodarstvu, ve, da je treba svojo plačo zaslužiti na trgu. Na tem trgu, ki je neusmiljen in neizprosen in plača ne prileti sama od sebe petega v mesecu. Preizkušen recept za izboljšanje poslovnega okolja in s tem večja zaposlenost in nenazadnje večje plače, vidim predvsem v nižanju davkov, zmanjšanju birokracije in ne v nacionalizaciji podjetij, kot govorijo tu nekateri. Nismo vsi politiki isti oziroma enaki in niso vsi podjetniki enaki. Tukaj so Akrapovič, Batagelj, Boscarol in še mnogi drugi, ki so začeli z nič, začeli so v svojih garažah, danes pa zaposlujejo na tisoče ljudi in tem tisočim ljudem omogočajo dostojne nadpovprečne plače in s tem preživljajo številne slovenske družine. Velik del od svojega dobička pa vlagajo v svoja podjetja. In ti isti podjetniki se ne morejo primerjati s tistimi tajkuni, ki so na stolček prišli, ki jih je ta politika, skorumpirana politika, nastavila, da so izčrpavali slovenska podjetja, večinoma v državni lasti. Tisti, ki zagovarjate idejo, da je treba podjetja še bolj obremeniti, imate vso možnost, da ustanovite podjetje v manj kot 15 minutah na e-VEM točki. Zberite pogum, stopite na trg, dajte zaposlenim dostojne plače, potem pa prosim komentirajte. Verjamem, da bi marsikdo razmišljal drugače, če bi delal v gospodarstvu. Trg bi vas prisilil, da bi svoje storitve in pa izdelke prodajali cenejše kot konkurence, država bi vam dvigovala davke, prispevke, ne pa pozabiti tudi na preštevilno birokracijo, ki bi oteževala vaše poslovanje. Zato ne izumljajmo tople vode in raje razmišljajmo, kaj lahko storimo, da bo naše gospodarstvo bolj konkurenčno. Veliko več bomo imeli od tega, če bo uspešno podjetje plačalo 5 % davka od 5 milijonov, kakor 50 % od 500 evrov. Ustvariti je treba neko ugodno okolje, kjer bodo davščine nizke, kjer bo malo birokracije, da bodo podjetja zaposlovala, investirala in da bodo plače čim večje. Tudi mene in nas skrbi za malega človeka in želimo dvigniti minimalne plače. Kaj smo v Sloveniji sedaj naredili, to se sprašujem, kaj smo naredili za malega človeka? Mene je resnično sram, da nekdo za 178 ur dobi 605 evrov neto izplačila plače, skupaj s hrano in prevozom. Resnično me je sram. Zakaj se ne ukvarjamo s tistimi, ki imajo najmanj, in zakaj se na njih v tej hiši, v tej dvorani pozablja? Bolj ko bomo obremenjevali podjetnike, slabše bo za tiste, ki prejemajo najnižje dohodke.
V Novi Sloveniji smo večkrat vložili zakon, ki bi povečal neto plače, pri istem bruto govorim, in kjer bi poskrbeli za najšibkejše in ne
bi obremenili gospodarstva. Že tako ali tako je danes nedelo plačano več, kot je izplačilo najmanjše pokojnine in kot je približna minimalna plača. In nekateri izmed vas bi še bolj obremenjevali že tako obremenjene podjetnike. Ne vem, če se zavedate, vendar delate veliko škodo gospodarstvu, veliko škodo delate državi in nenazadnje vsem našim državljanom. Višanje davkov pomeni izumiranje gospodarstva.
Spoštovani, spoštovana Levica, tukaj je Slovenija, tukaj ni Venezuela. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima Robert Polnar, za njim naj se pripravi Lidija Ivanuša.
ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Gospod podpredsednik Državnega zbora, hvala za besedo. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci!
Svojevrstna linija umevanja politike se danes izkazuje v Državnem zboru. Linija umevanja politike kot naše stvari. Linija, ki znotraj svoje lastne zakoličenosti ne zmore razumeti, da svet ni samo črn in bel, da ljudje nismo samo sprijeni in brezgrešni, predvsem pa, da obstaja tudi možnost misliti s svojo glavo. Po prepričanju mnogih ljudi v Sloveniji, tudi tistih, ki se samodeklarirajo kot levičarji, imamo danes v Sloveniji kapitalizem. Oni bolj previdni pravijo, da imamo tržni sistem in svobodno podjetništvo. V 74. členu Ustave piše takole: »Gospodarska pobuda je svobodna. Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.« Nesmisel, osebno mislim, da ni tako. V Sloveniji je sistem samo podoben kapitalizmu. Ljudje so zaposleni in delodajalci, delovna sila in lastniki kapitala, eksploatirani in eksploatatorji. Toda zunanja podoba ni dovolj za prikaz polne realnosti. Kapitalizem predpostavlja poleg formalnih norm ustave in zakonov tudi določen odnos do denarja, do dela, do dobička in do podjetnosti. Nikjer, razen v učbenikih, ne funkcionira tako, kot ga opisujejo njegove modelne poenostavitve. V kapitalizmu se dela in investira. Delo je naporno in predano. Investira se z osebnim tveganjem. Cenita se znanje in strokovnost. Njuna cena se plačuje. Toda nihče ne kompenzira napačnih osebnih odločitev. V kapitalizmu se krediti vračajo skupaj z določeno in pripadajočo ceno obresti, dolgovi so najresnejša zadeva in se ne odpisujejo. Obilna potrošnja in ugodno življenje se plačujeta z nenehnim delom in dojemanjem posla kot dolžnosti in poslanstva. Rubeži so grobi, upniki pa neusmiljeni, stečaj je nova priložnost, ne pa počasno odmiranje. Kapitalizem ne temelji na neomejenem pohlepu, razbojniški pohlep ustvarja razbojnike ne pa podjetnike. Toda ozrimo se na sedanjost. Kapitalizem nastane s premočjo in uspehov svojih institucij in načel,
30
DZ/VI 11/9. izredna seja
učinkovitost organizacije, napredne proizvodnje tehnologije lomijo tradicionalne okvirje, v gospodarstvu vladajo zakoni selekcije, doseči višjo ceno ob nižjih stroških, pomeni biti uspešen, kdor ne zmore propade. Naši tajkuni propadajo, tujci postajajo lastniki naprej objektov, potem podjetij, na koncu zemlje. Kapitalizem, ki je nastal brez predpostavk urejene družbe v smislu elementarnega poštenja pravne države in družbene solidarnosti, si mora take vrednote pridobiti, če naj ostane primerljiv v svetovnem merilu. Pri nas ni tako -zaposlovanje, napredovanje in družbena promocija so vprašanje zvez in pripadnosti določeni kliki, ambicij je malo, zato ker niso odvisne od sposobnosti, ampak od poslušnosti. Osebno izpopolnjevanje z nadgrajevanjem znanja je razlog za posmeh, ne pa za pohvalo. Dostojnost do nadrejenih se dopolnjuje z ošabnostjo in prevzetnost do ostalih. Posameznikom se prilagajajo pravila tržne in katerekoli druge konkurence. Posamezniki so nad zakonom. Saj ne, gospe in gospodje, da tega ne bi vedeli, samo nobenega napredka ni zaznati, edino jasneje je videti prepad, ki zija med besedami in dejanji, med zakoni in stvarnostjo. Tržne konkurence in podjetniške svobode v pravem smislu pri nas ni. Sanacija bank je najbolj drastično pokazala obstoj vzporednega gospodarskega sistema, vzporedne administracije in zakulisne politike. Sistem, v katerem se ne spoštujejo pogodbe, norme in omejitve, pri zadolževanju pa se ignorirajo tako pri dajalcih kakor pri najemnikih posojil. Mandat tega Državnega zbora traja malo več kot 3 mesece, mi smo, gospe in gospodje, v tem času slišali dva zelo znakovita podatka, 2 tisoč 320 in 870 milijonov evrov je bilo vloženo v sanacijo Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor, skupaj 3 tisoč 190 milijonov evrov. S kakšnim učinkom? Na podlagi česa je to sploh bilo potrebno? Verjetno na podlagi tega, da sta ti dve banki kreditirali. Na kakšen način vemo. Kreditirali pa nista marsovcev, marveč Slovence, v pretežni meri Slovence, verjetno tudi gospodarstvenike. In tako je nastalo, da je profit zasebna stvar, dolgovi pa so skupni. Zato to, v čemer živimo, ni kapitalizem, tudi ne demokracija in vladavina prava. Pokazalo se je, da država ni nevtralni instrument regulacije, marveč način ekstrakcije sredstev, ki se arbitrarno razdeljujejo. Škandali niso incidenti, škandali so sistem. In zato je tak sistem potrebno spremeniti. Predstavljamo si, gospe in gospodje, hipotetično, da bi pri nas veljalo načelo, da je nevračanje kreditov in da je neplačevanje dobavljenih izdelkov oziroma opravljenih storitev kraja tujega premoženja in da bi se to načelo začelo v slovenski legislativi dosledno uveljavljati. Kako bi izgledalo slovensko gospodarstvo? In ko se bo hitro pojavil kakšen dušebrižnik, da ne vem o čem govorim, gospe in gospodje, 34 let imam delovne dobe v treh velikih gospodarskih
organizacijah, na zelo raznolikih delovnih mestih in prekleto dobro vem, o čem govorim.
Sistem, kot ga imamo, ni kapitalizem, četudi ga imenujemo svobodno tržno tekmovanje in čeprav se ponašamo s članstvom v Evropski uniji. Molčeče strinjanje s ceremonijami in zunanjim bliščem samo prikriva stvarno legalizacijo razbojništva, bedno in mizerno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa, besedo ima Lidija Ivanuša, pripravi naj se dr. Anže Logar.
LIDIJA IVANUŠA (PS SNS): Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci! Odzvati se moram na nesmiselne komentarje predstavnikov vladne stranke Levice, ki smo jih lahko slišali in prebrali v preteklem obdobju v medijih. Tako meni kot mnogim drugim državljanom Republike Slovenije se zdi popoln absurd, da izvoljeni poslanci v medijih grozijo, da bodo predlagali dvig davčne stopnje za obdavčitev kapitalskega dobička. Tržno dogajanje na trgu, kjer poslujejo tako mali kot veliki podjetniki, ni predvidljivo. Vsak podjetnik se skladno z načelom dobrega gospodarstvenika trudi ustvariti dobiček z namenom, da zagotovi plačo svojim zaposlenim in da poskrbi za socialno varnost sebe, svoje družine ter za prihodnost poslovanja podjetja. Upam trditi, da marsikateri podjetnik, če že ne vsi slovenski podjetniki, posluje več kot osem ur na dan, kar pomeni, da zanje ni vedno prostih vikendov in popoldnevov, se pravi, da ti podjetniki vložijo v svoja podjetja tudi veliko svojega prostega časa. Veliko od njih je začelo svoje poslovno pot praktično iz nič, v garažah, malih luknjah in so počasi ustvarjali po cele dneve, da bi na koncu ustvarili dovolj premoženja, ki bi jim omogočalo dostojno življenje.
Sama osebno ne vidim razloga, zakaj si nekdo, ki je pošten, dela, plačuje zmeraj davke, ne bi mogel privoščiti dobrin, takšnih ali drugačnih, ki bi bile premosorazmerne obsegu njegovega poslovanja. Zaradi nestabilnosti trga, na katerem podjetniki poslujejo, morajo slednji imeti na zalogi vedno denarna sredstva, ki jim lahko omogočajo hitro prilagoditev morebitnim spremenjenim tržnim razmeram. Zagotovo ni namen marljivosti in ustvarjalnosti in ustvarjanja premoženja to, da država za to davčno osnovo predpiše tako visoko davčno stopnjo, da poslovanje ni več vzdržno.
Po logiki stranke Levice, bi bilo treba nekomu, ki ustvari 100 enot dobička, odvzeti 50 enot, oziroma še več, vse z namenom, da bi se podpiralo ljudi, kateri so lenobni, kateri ne želijo delati. S tem, ko bi se v državni proračun preko višje obdavčitve nateklo več kapitala, želi Levica podpirati tiste, kri ne delajo oziroma so delomrzneži, saj bi bilo za njih zagotovljenih več socialnih transferjev. Sama menim, da bi s tem, ko bi se dvignila davčna stopnja, spodbudilo
31
DZ/VI 11/9. izredna seja
delo na črno. Podjetniki ne bi bili več prip ravljeni poslovati pošteno, saj poslovno okolje ne bi zagotavljalo vzdržnosti poslovanja. Veliko podjetnikov je že zagrozilo, da bodo preselili sedež v davčno manj obremenjene države, zaradi zagrožene davčne stopnje. Mislim, da se bodo zaradi višje davčne stopnje podjetja prilagodila na način, da bodo podražili svoje storitve oziroma blago, kar pa bo posredno vplivalo na poslovanje vseh drugih podjetij, saj bo za njih slednje pomenilo dražje poslovanje. Dragi poslanci, ne smemo pozabiti, da na podjetništvu sloni država, saj podjetniško okolje ustvarja dodano vrednost.
Slovenska nacionalna stranka se kot vedno zavzema za izgradnjo gospodarske infrastrukture, kar je pogoj za hitrejši napredek. Vsi poslanci Slovenske nacionalne stranke zahtevamo od države oziroma Vlade, da podpira podjetnike na principu tržnega gospodarstva, da spoštuje regulativo, demografsko ogrožena območja ter izvršuje davčne politiko v korist tistih, ki svojo dejavnost razvijajo, širijo in posodabljajo. Hvala.
PODPREDSEDNIK JOŽE TANKO: Hvala lepa.
Besedo ima dr. Anže Logar. Pripravi naj se mag. Meira Hot.
DR. ANŽE LOGAR (PS SDS): Prej smo poslušali gospoda Polnarja, predsednika Odbora za finance, poslanca Demokratične stranke upokojencev. Naslikal je neko zelo katastrofično situacijo, v kateri se dandanes nahaja Slovenija. Zaključil pa je oziroma nekje na sredi dejal: »... vendar nobenega napredka ni zaznati.« A veste, kaj je tu problem? Da je Demokratična stranka upokojencev stranka z najdaljšo tradicijo v vladah. Torej je najbolj odgovorna za to, kar član tudi te vlade, koalicijski poslanec te vlade govori o Sloveniji, pod prvo, in pod drugo, to govori predstavnik koalicijske stranke, ki je podpisal koalicijo, tako imenovani levi blok z Zoranom Jankovicem. Prej je gospod Polnar rekel, da postane standard neplačevanje najetih kreditov, podpiše pa koalicijsko pogodbo z nekom, ki to smatra za osnovno človekovo pravico -neplačevanje najetih kreditov na račun davkoplačevalcev. In danes spremljamo to razpravo, polno neverjetnih obratov, ki so način meglenja realnosti situacije, v kateri se je Slovenija znašla. Glejte, današnja razprava ni politiziranje opozicije, kot želite nekateri predstaviti, kot želite nekateri preusmeriti pozornost. Podjetniki, ki so se oglasili, niso pod vplivom strank, ki so predlagale današnjo sejo. Če bi bili, bi to verjetno izrekli pred volitvami in danes zelo gotovo ne bi imeli teh težav, ker ne bi bilo take koalicijske pogodbe. In tisti, ki smo zahtevali to sejo, smo najprej pismo naslovili na predsednika Državnega zbora, gospoda Židana, da skliče to sejo, pa je ni želel. Zato so potem podpisniki sklicali to sejo. In vsi pozabljate ali pa se delate popolnoma slepe, v tej koalicijski
pogodbi je, čeprav mu ne bi bilo treba in čeprav za to na koncu koncev nima zakonodajnih neposrednih navodil, napisal tudi, da je Fiskalni svet podal oceno o vplivih koalicijske pogodbe, ki ste jo vi podpisali. Glejte, ni pod vplivom opozicije Fiskalni svet, sestavo Fiskalnega sveta, poimensko, treh članov, je predlagala tedanja ministrica za finance, gospa Vraničar. Gospa Vraničar ni opozicijska predstavnica. Je koalicijska. In nenazadnje, da se ne boste takoj izognili pomenu koalicijske pogodbe, ravno zaradi zapisov v vaši koalicijski pogodbi gospa Vraničar ni želela prevzeti Ministrstva za finance, ker je rekla, da nima zagotovila od strani odgovornih - torej v tem primeru verjetno LMŠ, predsednika Vlade -, da bi se zagotavljala finančna vzdržnost, glede na to, kar je zapisano v koalicijski pogodbi.
Malce me danes tudi begate s svojimi izjavami. Gospod Počivalšek pove tu za govornico: »Koalicijska pogodba je mrtva.« Potem pa pride koordinator Vlade za govornico in v mnenju stališča Levice pove: »Koalicijska pogodba je živa.« Odločite se zdaj! Odločite se, kaj velja. Gospod Počivalšek je rekel, da gre samo za okvirne usmeritve, samo za okvirne usmeritve. Koalicijska pogodba ali koalicijski sporazum nikoli ni bil okvirna usmeritev, ker če bi bila, potem Fiskalni svet ne bi napisal takega mnenja, potem bi gospa Vraničar bila danes ministrica in verjetno se podjetniki ne bi dvignili zoper to koalicijo. Glejte, koalicijski sporazum nosi podpise šestih prvakov strank, šestih prvakov strank: Luke Meseca, Marjana Šarca, Alenke Bratušek, Dejana Židana, Karla Erjavca, Marjana Cerarja, ni Marjan, ne, je, Miro, če se ne motim, ja. Podpisali so verjetno pri polni zavesti, s svojim podpisom. Zdaj pa vi poglejte, kaj ima slovenski davkoplačevalec, nekaj prvak stranke podpiše, potem pa reče, saj bomo upoštevali tako malo. Danes pa obljubi, kaj vse bo naredil, pa ni tega niti podpisal. Zdaj imamo tam eno obljubo s podpisom, ki je bojda ni treba upoštevati. In imamo danes obljubo, da se bosta cedila med in mleko, brez podpisa. In naj mi to torej upoštevamo. Jaj bolj drži, vaš podpis na koalicijski ali vaša današnja beseda glede na to, da vemo, da so besede kar precej poceni.
Jaz bom spomnil še enkrat vse vas, kaj piše v tem mnenju, oceni Fiskalnega sveta: »Dosledno izvajanje predvidenih ukrepov bi lahko znatno poslabšalo stanje javnih financ.« Je to alarmantno ali to ni alarmantno? S strani Fiskalnega sveta, varuha v ustavi zapisanega fiskalnega pravila. Povejte mi vi. In naprej lahko preberemo, da se bo davčna obremenitev na podlagi te koalicijske pogodbe povečala za reči in piši 15 %. Kdo bo to plačeval? Boste vi? Ali bodo podjetniki? Ko pravite, da je to preuranjeno. Za 15 %! Vam povem, citat iz prispevka, ki je bil objavljen na enem od portalov, enega od podjetnikov, ga poznate, verjetno ste tudi kupili že kakšno njegovo storitev, pravi tako: »Naši novi podjetniki hitro zvedo, da so za tuje vlagatelje davki v Sloveniji
32
DZ/VI 11/9. izredna seja
previsoki, slovenska zakonodaja nejasna, celostno okolje pa ne zagotavlja dolgoročno stabilnih poslovnih okolij in odpiranje podjetja v tujini postaja tako običajen korak za vsakega vsaj malo ambicioznega podjetnika nove generacije.« To pa je naša skrb. To pa je naša skrb. Vi bi pa na to okolje, ki je zdaj, še 15 % pribitka dodali. In ne vem, od kje gospod Rajic poslanec SMC vleče izjav, v Sloveniji je ena od najbolj ugodnih davčnih okolij, ne vem od kje. Je poslanec, je na denarju davkoplačevalcev, tukaj imamo pa dve jasni izjavi enega, ki ustvarja, da je gospod Rajic lahko tudi plačan. Odhodki proračuna se bodo pa ne po mnenju opozicije, ne po mnenju predlagateljev, ne po mnenju Levice, ampak po mnenju Fiskalnega sveta povečali za od 20 do 30 %. Veste, kaj je to? Država se bo torej podražila za 20 do 30 %. Po sedmih letih po navadi spet pride kriza. Kaj pa potem? Kako boste pa to jemali? Ah, saj to bo verjetno kakšna druga vlada počela, si pravite.
Obrtna zbornica nam je tudi pisala, jaz upam, da ste prebrali, kaj so napisali. Napisalo so, citiram: »Zaradi napovedanih dodatnih obremenitev gospodarstva 56 % obrtnikov in podjetnikov razmišlja o selitvi svojega podjetja v države, ki imajo bolj predvidljivo in stabilno poslovno okolje.« Je to strašenje opozicije? Je to strašljivo? Je. Je povedal to nekdo, ki se ukvarja s core businessom? Je. Torej zakaj želite preusmeriti pozornost na opozicijo? Taisti podjetnik je napisal tudi tole: »S selitvijo podjetij z znanjem, preverjenih na mednarodnem trgu, in potencialom v druge države, letno izgubimo vsaj 5 do 6 podjetij, ki bodo čez nekaj let uspešno poslovala, dosegla 50 milijonske in še večje prihodke in v povprečju zagotavljala delo za več kot 500 ljudi.« Ste slišali, kaj pravijo podjetniki? Se vam zdi to strašljivo ali se vam ne zdi strašljivo? Bomo torej zdaj namesto produktov in storitev izvažali podjetja? Spomnite se, kaj vam je rekel koordinator Levice: »Izvoz je ahilova peta.« In v tem primeru, če bomo zaradi vaše koalicijske pogodbe začeli izvažati podjetja, ker bodo selili svoj sedež, bo to dejansko katastrofalna ahilova peta za slovensko gospodarstvo. V koalicijski pogodbi ste v odgovoru Vlade na očitke oziroma na sklic te seje napisali, da se k izzivu reforme pristopi premišljeno, porazdelitve javnofinančnih bremen in tudi uspešnega zasledovanja ključnega ekonomskega cilja - javnofinančne konsolidacije. Ampak oprostite, koalicijska pogodba govori ravno nasprotno temu. Tudi Fiskalni svet pravi, da koalicijska pogodba govori ravno v nasprotju s tem. Danes ste nam govorili, da je to vse preuranjeno, da boste vi naredili celovito reformo davčne politike. Dragi moji, ste vi prebrali vašo koalicijsko pogodbo? Tule imate: »Izziv: Zagotovitev stabilnega, predvidljivega in mednarodno primerljivega davčnega okolja«. Nikjer z nobeno alinejo ni napisano »celovita prevetritev«, to, kar ste danes vsi prodajali; da boste, ne vem, počasi pristopili, da boste vse pregledali in boste našli neko tako novo reformo
davčnega sistema. Nikjer! Ste pa napisali: »Osebne prihodke iz kapitala in rent bomo vključili v osnovo za odmero dohodnine.« Bomo. Trdilna oblika. To zadevo ste pa vpisali. Ali ste se torej na podlagi te javne razprave očitno premislili in zdaj drugače razmišljate? In če je tako, torej če so to res iskreni interesi, boste pristopili k spremembi koalicijske pogodbe? Ker drugače še naprej živite v laži. Drugače še naprej pišete eno, delate pa nekaj drugega. In drugače se vam bo še naprej dogajalo to, ker toliko pa upam, da je javnost spoznala modus operandi, da če je neka neumnost v koalicijski pogodbi in če je neka neumnost, ki jo ministri želijo spraviti skozi in koalicija v Državnem zboru, je pač treba dvigniti glas. Je treba dvigniti glas in povedati: »Dragi moji, to pa ni prava pot.«
Na koncu koncev, zakaj ne spreminjate pogodbe? Zato ker se morda bojite koordinatorja Levice? Oziroma koordinatorja vlade, če sem natančen. Saj zdaj ste vlado že imenovali, ne potrebujete več njegovih glasov. Ne bodo si upali glasovati proti iz enega preprostega razloga - ker bi šli potem na predčasne volitve in ne vedo, kako bo. Vi imate 43 glasov, torej s 43 lahko sprejmete neko normalno pogodbo. Izkušnje že imate, ker v enem tednu spreminjate pogodbo za 180 stopinj, tako da vam to ne bo težava. Res ne vidim, zakaj ne bi bili pošteni do davkoplačevalcev in jim tudi povedali, kaj jim gre, kaj lahko pričakujejo. Potem jih boste pa dejansko pomirili. Potem boste pa dejansko pomirili tudi gospodarstvenike, ker bodo videli, da imate resen namen, ne vem, izboljšati gospodarsko situacijo. In potem bo tudi tale izjava spet taistega podjetnika izzvenela v prazno, ko svoj prispevek zaključi z besedami: »Vendar je bilo potrebno samo nekaj stavkov v koalicijski pogodbi, da prihodnjih nekaj let še vedno ne bo nihče verjel, da se bo to kdaj zgodilo.« Škoda je bila narejena, edini način, da popravite to škodo, je, da sprejmete koalicijsko pogodbo, takšno, ki bo odražala to, kar ste danes govorili. Ne pa tega, kar trenutno piše v koalicijski pogodbi.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Meira Hot. Pripravi naj se Janja Sluga.
MAG. MEIRA HOT (PS SD): Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani poslanke in poslanci!
Še preden je bila potrjena trinajsta vlada Republike Slovenije, je v gospodarskih, podjetniških krogih ter različnih interesnih skupinah završalo zaradi vsebine koalicijske pogodbe, konkretneje zaradi ene alineje in dveh ukrepov, to je potencialne uvrstitve dohodkov iz kapitala in rent v dohodninsko lestvico ter morebitnega dviga prispevne stopnje za delodajalce. Po mojem mnenju so bile vse te razprave absolutno preuranjene in brez pravega
33
DZ/VI 11/9. izredna seja
vpogleda v celostno sliko. Na drugi strani pa je dobrodošlo, da je do široke diskusije prišlo, saj tovrstna razprava lahko na koncu pripelje do celo boljših rešitev. Ampak to ne pomeni, da zaveze koalicijski pogodbi ne jemljemo resno, temveč da jo je treba brati kot celoto. V diskusiji o davčnih vidikih in preplahu, ki je sledil, so mnogi podjetniki dejali - in tako je bilo ponovno včeraj potrjeno na Odboru za gospodarstvo - da bodo v primeru spremenjene obdavčitve dohodkov iz kapitala svoje podjetje selili v druge države. Navedeno me vsekakor žalosti, saj si prav nihče ne želi oslabiti položaja podjetnikov in gospodarstva, temveč je cilj vseh koalicijskih partneric ohraniti uspešno poslovno okolje ter visoko konkurenčno gospodarstvo. K sreči sta se tudi javna in medijska razprava po začetni histeriji usmerili v bolj umirjene tone. V enem od medijskih prispevkov smo lahko celo zasledili pogled italijanskega podjetnika, ki je svoje podjetje odprl v Sloveniji in meni, da je slovensko gospodarsko okolje celo boljše od tistega, ki ga zagotavlja Italija. Pri tem ne gre zgolj za višino davkov, temveč za celoten ekosistem.
Želim torej opozoriti, da se ne smemo osredotočiti zgolj na en ukrep, na eno drevo v gozdu. To je ravno tako slabo kot posplošeno govorjenje, da nič ni v redu, da nič ne deluje. Stalno se je treba spraševati, kako bodo načrtovani ukrepi delovali skupaj v kombinaciji. In zato se sprašujem, zakaj ni bilo toliko poudarka, kot ga je bilo na davčnih vidikih, tudi na drugih določbah in ciljih koalicijske pogodbe, ki se med drugim glasijo, citiram, koalicijski partnerji želijo: »Zagotoviti nadaljevanje uspešnega razvoja slovenskega gospodarstva z jasno usmeritvijo v sodobne, na znanju temelječe tehnologije z visoko dodano vrednostjo, prijazne do okolja in ljudi ter trajnostno naravnane.« Upam si trditi, da se prav vse koalicijske partnerice zavedajo pomena močnega gospodarstva, ugodnega poslovnega okolja in nujnosti zagotavljanja ugodne gospodarske klime, ki bo zagotovila nadaljnjo gospodarsko rast. Huda gospodarska kriza, ki nas je pred nekaj leti zajela, je še presvež spomin, da bi pozabili na pomen gospodarske dejavnosti v naši družbi. Posledice so takrat trpeli ravno najšibkejši in najranljivejši v naši družbi, ogromno ljudi je takrat ostalo brez služb in nikakor si ne smemo dovoliti, da bi nas takšna kriza ponovno presenetila. Skratka, prav nihče ne zanika pomena in vrednosti gospodarstva, kajti država, ki beleži dobro gospodarsko rast, ima močno gospodarstvo, ob upoštevanju načela solidarnosti zagotavlja tudi brezplačno javno šolstvo, enakopraven dostop do zdravstvenih storitev, zagotavljanje dolgotrajne oskrbe, socialnih pravic in drugih podsistemov.
Včeraj smo na odboru s strani predstavnikov Gospodarske zbornice, Obrtno-podjetniške zbornice in ostalih interesnih skupin večkrat slišali, da je nujna odstranitev administrativnih in birokratskih ovir ter
poenostavitev postopkov zaradi olajšanja pogojev poslovanja in dviga privlačnosti poslovnega okolja. Ravno po predstavitvi teh stališč zadevnih interesnih organizacij in skupin sem ugotovila, da imajo njihove zahteve ter zastavljeni cilji koalicijskih partneric v resnici prav veliko stičnih točk. Tako je ena izmed jasnih zavez koalicijske pogodbe prav odstranitev administrativnih ovir ter poenostavitev postopkov s ciljem hitrejšega odločanja. Zavedamo se, kako dragocena sta čas in hitrost v gospodarskih procesih in kako visoka škoda lahko nastane, ko se razni postopki, na primer umeščanje objektov v prostor, vlečejo nesorazmerno dolgo ter na koncu celo odženejo potencialne investitorje, ki si pač večletnega čakanja ne morejo privoščiti. Prav tako je treba pritrditi trditvi gospodarstva, da je Slovenija prenormirana, da enostavno obstaja preveč predpisov, ki otežujejo ali celo onemogočajo predvidljivost poslovnega okolja. Prav zato je še ena izmed koalicijskih zavez prevetriti obstoječo zakonodajo s testom njene potrebnosti in koristnosti.
Bistveno bo voditi konstruktivni dialog s prav vsemi deležniki ter z medsebojnim popuščanjem poiskati najboljše rešitve za delodajalce, delojemalce, upokojence in ostale deležnike. Imeti moramo močno in napredno gospodarstvo, ki se bo sposobno ubraniti morebitne nove gospodarske krize in bo nanjo pripravljeno, ampak v nobenem trenutku ne smemo pozabiti, da smo v ustavo zapisali, da je Slovenija socialna država. Naša naloga je, da tako državo ohranjamo in jo razvijamo. Pomembno je izvesti tudi druge ukrepe, ki so navedeni v koalicijski pogodbi, kot so dvig minimalne plače, dvig minimalnih pokojnin, zagotovitev dostopnega javnega zdravstva brez čakalnih vrst, zagotovitev fonda najemnih stanovanj za mlade družine, vse to pa seveda v okviru možnosti in vzdržnosti proračuna ter ob upoštevanju fiskalnega pravila. Tudi koalicijske partnerice si želijo tehnološkega in razvojnega preboja Slovenije, kakor so večkrat včeraj izpostavili predstavniki podjetnikov. Prepričana sem, da bomo ob vodenju nadaljnjega dialoga neposredno z deležniki prišli do ustreznih ukrepov, ki bodo slednje tudi zagotovili.
Je pa danes iz predlaganih stališč, o katerih razpravljamo, tudi razbrati, da v danem trenutku ni socialnega dialoga. Temu seveda ne moremo pritrditi. Pričakujemo, da bo Vlada še naprej vodila socialni dialog, na deležnikih pa je, da Vladi zagotovijo čas, v katerem bo pripravila celoten nabor ukrepov, tako davčnih kot gospodarskih, in javnosti predstavila celosten okvir, ne zgolj cilje, temveč konkretne ukrepe z jasno določeno časovno dinamiko, ki bodo nedvomno upoštevali tudi čas, ki bi bil eventualno potreben, da se gospodarstvo prilagodi predlaganim spremembam. Vsi ukrepi pa naj bodo naravnani v smeri zagotovitev boljšega poslovnega okolja, ki naj dvigne konkurenčnost gospodarstva, ob upoštevanju
34
DZ/VI 11/9. izredna seja
načela solidarnosti in vseh vidikov načel socialne države. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Hvala lepa.
Besedo ima Janja Sluga, pripravi naj se gospa Violeta Tomic.
JANJA SLUGA (PS SMC): Hvala lepa za besedo.
Mislim, da tisti, ki še vztrajajo pri tem, da spremljajo to sejo kljub tisti vmesni prekinitvi, so si zdaj pa že »prišli gor«, tako kot rečemo pri nas v Celju, da gre za eno predstavo za javnost, za kamere in za mikrofone danes tukaj. V samem gradivu za sklic te seje, ko ga podrobno pogledaš, vidiš, da gre za mnoga posploševanja, mnoge nedoslednosti, in dasiravno to pričakujem od največje opozicijske stranke in od SNS, pa moram reči, da sem bila zelo presenečena, ker se je temu pridružila tudi Nova Slovenija, zato ker so moje izkušnje z njimi vseeno malo drugačne.
Gospod Logar je rekel, da smo očitno slepi in gluhi in tako naprej in da Vlada vedno -če me spomin ne vara - lahko zaduši gospodarstvo; če sem si prav zapomnila. Ja, to ste že zelo dobro pokazali. Vlada lahko zaduši gospodarstvo in vi ste danes ne le slepi in gluhi, pač pa vam tudi peša spomin. Ker ste v času, ko ste vodili Vlado in ko je bila gospodarska rast, z nekimi rokohitrskimi in nepremišljenimi ukrepi zapravili vse, kar smo do tedaj ustvarili. Vse. In seveda, danes ste radi stranka vsevednih, ampak takrat niste bili in bi bilo prav, da se tega tudi spomnite. Za moje pojme je neokusno, nedopustno, da si poslanec Državnega zbora privošči izjave na Twitterju, kot si jih je privoščil poslanski kolega. Drugič bi bilo mogoče bolje, da bi, ko ima namen kak tvit spustiti, šel odspat kakšno noč pa potem naslednje jutro razmislil še enkrat, ali bo dejansko to zapisal ali ne, ampak verjamem, da ga je izučilo. Je pa res, da so tovrstni zapisi potem sprožili to snežno kepo, ki se zdaj vali in vali in vali in se nikakor ne ustavi, ki je pa škodljiva dejansko za nas vse, najbolj pa za gospodarstvo. Ker vsa tovrstna prerekanja, vsi tovrstni pingpongi na splošno, brez podatkov, z zavajanji, s pretiravanji, so škodljivi za nas vse, za naše državljanke in državljane, za naše gospodarstvo, predvsem pa na koncu za nas, ki tukaj sedimo in ki se pritožujemo, kako smo politiki izgubili ves ugled, kako politikov nihče več ne ceni. Ja, seveda ne. Na tak način ne. S takimi razpravami ne. In si tega ugleda tudi ne bomo pridobili nazaj. Nikoli.
Že na eni prejšnjih sej sem dejala, koalicijska pogodba je pomembna, ni pa najpomembnejša. Pomembno je tisto, kar podpisu tega dokumenta sledi - ukrepi. / oglašanje iz dvorane/ Dovolite? Ukrepi. Ukrepi, ki bodo zagovarjali finančno vzdržnost, ki pa bodo na drugi strani preučevali tudi vpliv na gospodarstvo in ki bodo nastali, tako kot je naš minister Počivalšek pokazal že v prejšnjem
mandatu, s stalim dialogom, z odprtostjo za predloge. Večkrat sem z njim na terenu, na obiskih, in tisto, kar poslušam pri teh obiskih, je, kako je minister odprt, kako je vedno dosegljiv, kako je pripravljen na pogovor, in ne nazadnje je z ustanovitvijo strokovnega telesa kot posvetovalnega telesa to ponovno pokazal. V tem organu so predstavniki čisto vseh deležnikov, ki tam tudi morajo biti. Ob srečanjih, ob debatah v tem telesu verjamem, da bodo izpostavljene čisto vse problematike, ki morajo biti izpostavljene.
Če se še enkrat vrnem k temu, kako nam škodujejo tovrstna obmetavanja. Vsako leto sedim na otvoritvi Mednarodnega obrtnega sejma v Celju. Tudi letos sem bila tam, enako kot tudi mnogi med vami, ko hodijo za govornico govorci, letos je bil to predsednik republike, pa je bil to župan, pa je bil to predsednik obrtne zbornice. Vsako leto je na tem mednarodnem obrtnem sejmu v Celju ena država partnerica, letos je bila to Srbija. To pomeni država, s katero se poskuša vzpostaviti več gospodarskega sodelovanja. Na otvoritvi so prisotni vsi razstavljavci in potem hodijo za govornico ljudje, ki drug za drugim tujcem, gostom, partnerjem, potencialnim partnerjem razlagajo glasno in jasno, kaj vse je pri nas narobe, kaj vse je pri nas slabo, tako kot to mi delamo danes. Na koncu pa rečejo: »Upajmo, da se bodo na koncu tega sejma sklenili številni novi posli.« Ja, ne bodo se. Na tak način ne. In na tak način se dela škoda, tako kot se dela škoda s takimi zapisi, s takimi obmetavanji, s takimi sejami na koncu koncev.
Seveda, lepa drža je zagovarjati gospodarstvo. Vsaka pametna vlada ga zagovarja, ker se zaveda njegovega pomena, in tu se lahko vsi strinjamo. Ampak bodimo pošteni. Ali ljudje, ki imajo moč, vpliv in denar, res potrebujejo nekoga, da jim najde neke obvode v iskanju resnice in pravice? Ali jih? Kdo potrebuje v resnici zagovorništvo? Veste, kdo. Delavci ga potrebujejo, ki v nekih uspešnih podjetjih delajo za zelo nizke plače, pogosto samo malo nad minimalno. Potrebujejo ga tudi mali delničarji, ki so izbrisani zaradi nekih tajkunskih igric, in potrebujejo ga tudi, kot bi rekel vodja opozicije, drugorazredni državljani, ki pa dvigujejo sodno pošto in ki predložijo dokumente o svojem imetju. Ti rabijo dejansko nekoga, ki bi se postavil za njih, ki bi jih postavil v prve kadre na poročilih in na naslovnice časopisov. Ampak ti seveda ne morejo izsiljevati in groziti, zato je potem vse tiho.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Hvala lepa.
Predstavnica predlagatelja gospa Suzana Lep Šimenko, izvolite.
SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.
Jaz bom rekla sledeče: spoštovana poslanka, veste, s čim se dela največja škoda?
35
DZ/VI 11/9. izredna seja
Največja škoda za gospodarstvo in tudi za to, da kakšno podjetje pritegnemo v Sloveniji, je s takšno koalicijsko pogodbo, ki ste jo vi spisali in tudi podpisali. S tem se naredi največja škoda. Ne vem, slišati besede, kot so koalicijska pogodba je pomembna, ni pa najpomembnejša - ja, mislim, kaj vam je pa potem sploh pomembno, če ne koalicijska pogodba. Saj ste jo podpisali, saj ste se dogovorili za ukrepe. Mislim, saj to je čisto mimo vsega. Res. Ponovno bom rekla, meni je žal, ker očitno se ne poslušamo, ne debatiramo, zato ker pač ni zmeraj vseh v dvorani in potem se ene stvari pač morajo ponoviti.
Bilo je spet izpostavljeno: stalni dialog, kako gospod Počivalšek zagovarja stalni dialog. Se strinjam, ampak vseeno, spoštovani SMC, v času vaše vlade je Ekonomsko-socialni svet zapustilo Združenje delodajalcev Slovenije ravno zaradi tega, ker ni bilo dialoga. Tako da prosim, ne se tukaj sprenevedati. In spet je bil pozdravljen Strokovni svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje. Ponovno poudarjam, tudi jaz ga zagovarjam, sem takoj za to, ampak dajte ga na Vlado, ne pod področje ministrstva za gospodarstvo. Ker spoštovani minister za gospodarstvo ima premalo besede v tej vaši vladi. Po moji oceni bi moral biti prva oseba zraven predsednika Vlade, ampak žal ni tako. In žal številni drugi ukrepi spadajo pod druge resorje. En sam tak strokovni svet, brez da so tu zraven še ministrica za finance, ministrica za delo, minister za izobraževanje pa še kdo, ne bo imel nobene teže, ker se ne bodo mogli o ničemer, vezanem na gospodarstvo, sploh dogovoriti. In če to toliko poudarjate, potem to prenesite na nivo, ki si ga neka taka zadeva tudi zasluži. To je najmanj, kar lahko storite. Saj SMC ni zdaj novi, da bi se zdaj na novo stvari učil. Vi ste že nekaj časa in se mi zdi popolnoma neumestno, da moramo nekatere stvari ponavljati. Spet smo poslušali, da je to vse preuranjeno, da je brez vpogleda v celostno sliko. Ja, verjetno je Fiskalni svet pogledal koalicijsko pogodbo kot celostno sliko, tisto, kar pač lahko iz nje razbere, in je na osnovi tega tudi naredil oceno. Ne na osnovi enega posameznega ukrepa, celostno sliko je pogledal. In nič ni preuranjeno, koalicijska pogodba je podpisana, on nam pa govori, da je preuranjeno o tem govoriti. Ne vem ... Kdaj pa bomo potem dobili celostno sliko in vpogled v vse ukrepe, s časovnico in tako naprej? Kdaj lahko potem to sploh pričakujemo?
Seveda, ja, saj za vas je vse predstava za javnost. Ali ste se vprašali, koliko gospodarstvenikov se je vse od konca avgusta, odkar je ta vaša koalicijska pogodba v javnosti, razburilo? Koliko jih je verjetno potrkalo na vaša vrata in se skušalo z vami dogovoriti? To ni nobena predstava za javnost, predstavo za javnost ste vi sprožili s svojo koalicijsko pogodbo. In niste se odzvali na to. Niste se odzvali kljub pozivanju. Kaj nam pa drugega preostane? Prosili smo predsednika Državnega
zbora, da se on na to odzove, pa se ni. Ja, potem smo pač v opoziciji zahtevali sklic seje, da se o teh stvareh pogovorimo, pa mogoče vsaj neke stvari razsvetlimo in, ne vem, Slovenijo popeljemo na bolj pravo pot. Sicer pa so o teh vaših ukrepih debatirali na Obrtno-podjetniški zbornici, na Gospodarski zbornici Slovenije, v Združenju delodajalcev, na vseh večjih predstavništvih gospodarstva, povsod. In to ni nič preuranjeno, to je popolnoma normalno. Saj, ne nazadnje, posledice, ki so zapisane v koalicijski pogodbi, se bodo poznale na gospodarstvu. In so tudi 12. septembra na upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije posebej razpravljali o koalicijski pogodbi in makroekonomski sliki te koalicijske pogodbe. Večina jih je dejala, da je nova koalicijska pogodba ne bi seveda nek pomemben dokument, ki bo močno vplival na poslovanje gospodarstva v prihodnjih letih. Javno so opozarjali, kateri ukrepi so sporni. In to ni nekaj, o čemer smeli govoriti. Prav je, da govorimo, ampak prav je tudi, da se najdejo ustrezne rešitve, zato smo vam dali to, ne nazadnje, na plano.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Hvala lepa.
Besedo ima Violeta Tomic, pripravi naj se gospa Iva Dimic.
VIOLETA TOMIC (PS Levica): Hvala za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi!
Stranka SDS ne preseneča, ona je dosledna v svoji politiki, žal z Novo Slovenijo, s katero smo večkrat govorili isti jezik, vendar odkar ni predsednica gospa Ljudmila Novak, gre stranka v neki taki zelo čudni smeri. O SNS ne bom komentirala. Ampak, glejte, poslušala sem ves čas, v glavnem očitke na račun Levice, in čas je, da odgovorim na nekatere stvari. SDS skrbi sovražni govor. Glejte ga no, stranka, ki je izumila sovražni govor, ki ga generira v vseh svojih medijih, ki potvarja, ki retušira - njih skrbi. Seveda jih ne skrbi, ne sklicujejo seje, če recimo njihov najboljši prijatelj Rok Snežič, ki jim pomaga do denarja za kampanjo, na 24ur.com objavi oglas: »Dajte, podjetniki, v desetih dnevih vam lahko registriram firmo v Bosni in Hercegovini, država ni na seznamu davčnih oaz, torej vas Slovenija ne more evidentirati, najnižja plača je ...« Hvala, da snemate, kolega, to je zelo dobro, delite, da bodo videli. »Najnižja plača je 250 evrov in prispevki samo 100 evrov.« Super! Uzakonjate suženjstvo. Kdo pa ima pokojnino v Bosni in Hercegovini od teh delavcev? Zakaj ima danes Akrapovič v Črnomlju 150 migrantskih delavcev iz Bosne? Zato ker taki snežiči tam organizirajo slovenske podjetnike, da bodo ljudi za 250 evrov izkoriščali. Nedopustno.
In vi govorite, da delate v dobro ljudi! Ubogi ljudje. In potem vas motijo davki na dobičke - seveda vas motijo, ustanovili ste slabo banko, preko katere se zemljišča zlahka
36
DZ/VI 11/9. izredna seja
prodajajo preko posrednikov, ki so »slučajno« člani stranke SDS. Čisto »slučajno« je Vlado Petek, ki je bil kandidat za župana Vrhnike leta 2010, lastnik firme Svet Re, ki je v 15 minutah zaslužil milijon evrov. V 15 minutah je bil lastnik, ko je preprodajal zemljišče za japonsko firmo. Neobdavčenih, zato ker si je to nakazal kot posojilo. Tako se izogiba davkom in tukaj mi izgubljamo denar, ki bi moral iti v pokojninsko blagajno, in naši upokojenci živijo v mrzlih stanovanjih, lačni. In zato nimamo denarja za zdravstvo, šolstvo in druge podsisteme. Zakaj? Ker bodo rekli nekateri, da samo oni delajo, vsi drugi lenuhi ... Se pravi medicinske sestre, učiteljice, porodničarke, vzgojiteljice so pa - kaj? Lenuhi. Oprostite, kolegice in kolegi, to je sramotno, ne samo, da ni krščansko, če smo že pri tem. Tudi papež vas je opozoril, pa če naj ga citiram, Frančišek iz leta 2013 v 56. točki zapiše, da »želja za močjo in lastnino ne pozna meja v tem sistemu, ki se nagiba k temu, da bo požrl vse, kar stoji na poti povečanja dobička, kar je krhko kot na primer okolje, je brez obrambe pred tržnimi interesi, in to je postalo edino pravilo«. Seveda, za vas je - kaj? Papež socialist? Tudi Jezus Kristus je bil socialist, tako kot smo mi v Levici.
In ko Tonin govori, kako je Luka Mesec neznosno, kako je lahko govoril, da Akrapoviča pa ni v Afganistan - tega si ni izmislil Luka Mesec. Dajte . Kaj vi berete, ljudje? To je spoštovan ekonomist Jože P. Damijan navedel; da so podjetniki in delodajalci šli na barikade in dvom v velepomen njihovega herojskega prispevka k ustvarjenemu proizvodu te države označili kot sovražni govor. Zakaj ni Akrapoviča v Afganistanu? Zato ker tam država ne deluje, spoštovane in spoštovani. In še marsikje ne deluje. Mi tukaj pa skrbimo za to, da, citiram Jožeta P. Damijana: »Oni imajo idejo in vi to idejo neskončno spoštujete, tudi mi jo spoštujemo, toda da so prišli do te ideje, je nekdo moral financirati šolanje tega podjetnika.« Ja? »Moral je tudi financirati šolanje njegovih zaposlenih, potem je nekdo moral financirati vso infrastrukturo do njegove tovarne in avtoceste in železnice in telekomunikacije in podobno, in to niso paraziti, to so nujni podsistemi družbe. Nekdo, ki mora skrbeti za organizirane zdravstvene storitve, nekdo, ki skrbi, da jih mafijske tolpe ne uničijo, nelojalna konkurenca, nekdo, ki skrbi, da obstaja finančni sektor, ki financira razvoj in proizvodnjo njihovih izdelkov in storitev, da nekdo skrbi, da lahko svoje interese zaščitijo in svojo pravico iztožijo na sodiščih,« in tako naprej in tako naprej. Vse to, da to lahko deluje, in ti menedžerji, to ni od boga dano, tam nekje v nebesih, da bi jim dali in zdaj so oni bogovi, v katerih pravice ne smemo poseči, ampak je delo vseh skupaj.
Seveda Slovenija ni izoliran košček sveta, OECD nas opozarja, da moramo to urediti, in vsako državo, ki obdavčuje dobičke manj kot 12,5 %, lahko štejemo kot davčno oazo. V letu 2017 je Boscarol državi v davkih
plačal 14 % dobička, Akrapovič 8,7 %, Pečečnik pa 6,5. Nekatere firme sploh praktično ne plačujejo dobička, in to so: Pivovarna Laško, Goodyear, SIJ, Lidl, Hella Saturnus, Revoz in tako naprej. Tukaj nam odteka denar, ki mora iti našim državljanom. S tem podjetniki ne bodo nič manj podjetni in nič manj motivirani, vendar bodo pravično obdavčeni. Seveda je razumljivo, da v času gospodarske krize, ki smo jo reševali na najbolj revnih, na upokojencih, na delavcih, na revežih, ki so si zategovali pasove . Čas je, da se to preneha - varčevanje na najbolj revnih. Kajti takrat smo pomagali gospodarstvu, vedeli smo, da je gospodarstvo tisti voz, ki nas popelje ven, in prav je tako. Ampak seveda bo SDS rajši videl, da so njihovi podjetniki, ki so povezani z njimi ... Tako lepo se izogibajo davkov. Recimo tudi sam Janez Janša je postavil gospo Tanjo Petek za nadzornico Sveta stanovanjskega sklada in Svet najem je registriran v davčni oazi Gibraltar - kako imate sploh obraz sklicevati seje in govoriti to, kar govorite, na naš račun, ki hočemo končno državljanom omogočiti, da imajo nemoten dostop do civilizacijskih pridobitev? Ne pa, da se amerikaniziramo, kjer si da človek, ko dobi hudo bolezen, hudo diagnozo, rajši štrik za vrat, ker bi moral prodati hišo, v kateri živijo njegovi otroci. Tja bi nas popeljali? Ne, hvala, tega dejansko ne moremo dovoliti.
Tudi 28 držav Evropske unije že poziva komisijo Evropskega parlamenta, da je treba gospodarsko politiko ocenjevati ne samo glede na vplive BDP, ampak tudi glede na vplive na človekovo blaginjo, rabo virov, neenakost in zagotavljanje dostojnega dela. Te kazalnike je treba upoštevati, spoštovane in spoštovani. In kje je začetek te zgodbe? Začetek te zgodbe je že pred volitvami. Ni koalicijska pogodba tista, ki bi zdaj kar naenkrat dvignila gospodarstvenike. Začelo se je tam, ko ste na plakatih poleg protimigrantskih nekih vsebin objavili: Manj za davke, več za vas! Juhuhu - ali ste jim vi pripisali, da ko boš imel v tošeljnu 100 evrov več, boš pa moral, ko prideš na pregled, dati 3 jurje plačila ali si boš moral sam plačevati? Tega jim pa niste povedali. In potem tisto neverjetno soočenje, kjer so gospodarstveniki zasliševali politike, kdo jim bo dal večje usluge. Veste, in potem rečete, da je država slab gospodar, da je treba vse razprodati, seveda z dobrimi provizijami kot dokazi, tukaj so. Država - kdo pa so država? Država smo državljani in državljanke in politiki. Ti državljani nemalokdaj volijo politike, ki delajo proti njihovim interesom - zakaj? Ker čez raznorazne takale in drugačne pogodbe financirajo takale politike in takšne stranke, in to je dovoljeno in tega nihče ne pogleda od blizu, kje nekatere stranke dobijo denar in koga potem zastopajo tukaj v parlamentu - interesov naših državljanov in državljank sigurno ne.
Povejmo si to jasno in prosim vas, to, kar je gospa Janja Sluga prej omenjala - od kod vam obraz načenjati takšne teme in napadati druge, saj ste dejansko v času, ko ste imeli možnost voditi vlado, kot je rekla gospa Sluga,
37
DZ/VI 11/9. izredna seja
vse zapravili? Od prve vlade Janeza Janše 2004 do 2008 je saldo trgovinske bilance šel v minus za 225 milijonov, mednarodne rezerve so se zmanjšale za 5 tisoč 836 milijonov, devizne rezerve za 6 tisoč 744, neto zunanji dolg se je povečal za 7 tisoč 271 milijonov evrov in bruto zunanji dolg za 24 tisoč 946 milijonov. Do jutri zjutraj bi vam lahko razlagala, zakaj ni pošteno in ni pravično to, kar počnete ta trenutek, pa ne bom, ker bom tudi drugim kolegom pustila še kakšno minuto časa. Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Hvala lepa.
Besedo ima Iva Dimic, pripravi naj se Vojko Starovic.
IVA DIMIC (PS NSi): Spoštovani!
Ko danes poslušam te razprave, lahko rečem: še je upanje za Slovenijo, še je upanje za vse nas. Predvsem zato, ker je Levica začela brati Sveto pismo in citirati papeža Frančiška. Moram reči, da sem prav vesela in res je upanje. / oglašanje iz dvorane/ Tako, tako ... Ni težava samo, kot ste govorili, plače ali karkoli, kdo je dobil, ampak težava v tej državi so revni zaposleni. To je največja težava. Teh je največ! / oglašanje iz dvorane/ Tako, teh je največ. In ni rešitev v proračunu na delu družine povečevati socialne transferje. Ali je to rešitev? Ne, ni rešitev. Normalno plačati človeka, da bo lahko s svojim delom sebe preživel in svojo družino. Pa to ves čas v Novi Sloveniji govorimo. Že prejšnji mandat.
In ste rekli, kolegica Tomic: »Vse ste zapravili.« Jaz bom pa tako rekla, štiri leta je bilo časa, da se začne izvajati zakon o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja. Kje smo končali s tistim zakonom? Vsi vemo, kje - na Ustavnem sodišču ali kakorkoli. Ampak imeli ste škarje in platno, da bi bilo v tej državi drugače, da bi v tej državi lahko imeli delavci bolj dostojne plače. Mi smo vedno šli konstruktivno naproti s predlogi kako in z izračuni, tako da se mi zdi govoriti, da je današnja seja na podlagi izjav -ne člankov, saj se niso članki sami od sebe znašli, ampak to so bile izjave vplivnih ljudi v Sloveniji - kaj se bo zgodilo z gospodarstvom . To je bila posledica in se mi zdi govoriti, da želimo imeti neko sejo, zato da gorijo lučke na mikrofonih, skrajno neprimerno. Ker če delamo sejo za lučke na mikrofonih, potem se jo skliče, tik preden gremo na volitve, tako kot je bila sklicana seja za Celjsko kotlino, prej pa štiri leta nič. To se mi zdi, da je krivično. Če pa opozarjaš konstruktivno od začetka, ko nastopi vlada, kakšni so ukrepi, se mi pa zdi, da je to konstruktivna opozicija, ki želi, da bi bilo v tej državi vsem boljše. Vsem boljše. Nam in tistim, ki jih imamo doma, in sosedom in kmetom in delavcem. Preveč je delavcev, ja, in preslabo so plačani. In ne bomo nič na tak način rešili, lahko samo še doma ostanejo, če gremo s tako retoriko, kot ste jo vi pripravili. Se mi zdi, da so
težava revni zaposleni in ni rešitev v socialnih transferjih in večanjih.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Hvala lepa.
Izvolite postopkovno, gospa Janja
Sluga.
JANJA SLUGA (PS SMC): Hvala lepa, predsedujoči.
Jaz bi res lepo prosila, če bi kolegico Dimic opozorili, da sanacija Celjske kotline ni današnja tema. In ob sklicu seje za sanacijo Celjske kotline in ob vložitvi zakona za sanacijo Celjske kotline sem računala tudi na podporo vaše poslanske skupine, ker ste jo obljubili. Obljubili ste jo, potem ste pa sejo obstruirali, in to si bodo Celjani zapomnili. Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Gospod Vojko Starovic ima besedo, pripravi naj se mag. Branko Grims.
VOJKO STAROVIC (PS SAB): Hvala za besedo, podpredsednik. Kolegice, kolegi!
Meni se zdi danes malo tako, da neke stari mešamo in da mečemo vse v isti koš. Poglejte, pred seboj imam davke po izbranih državah, davek na dobiček, podatki so iz OECD, pa davek na prihodke - to mešamo. Mi imamo davek na dobiček 17 %, medtem ko imajo države Norveška, Nizozemska, Avstrija po 25, Nemčija 30, Slovaška 22, kot sem danes uspel še slišati . Mi smo na 17 %. To je to, kar plačamo kot pravna oseba, kot firma. In potem, nekaj drugega pa je, ko iz lastne firme ali delniške družbe vlečemo ven dividende ali denar za lastno porabo ali za druge namene, takrat imamo pa ta davek 25 %. Če bi naprej brali, bi videli, da - to mnogi podjetniki vedo, jaz, ko sem bil podjetnik, sem tudi dobro vedel, in ko sem bil tudi direktor gospodarstvenih družb, vedno, koliko je ta davek - se ta davek znižuje vsakih 5 let za 5 %. Po 20 letih pride na nič. Tako da smo mi, kar se tega tiče, najbolj ugodni med najugodnejšimi državami, kar se tiče davka tega prihodka, davka na prihodke iz dobička.
Če se nazaj vrnem na davek na dobiček, mi imamo vrsto olajšav, ki spravijo efektivno stopnjo na 11 %, medtem ko je v Evropi povprečna efektivna stopnja 20 %. Mi od davkov - deleži za javni sektor, delež davkov glede na bruto družbeni produkt je pri nas 37,3, to je nižje od povprečja Evrope, 38,5. Ko se pogovarjamo o podatkih, je lepo, da bi se pogovarjali o podatkih, ki držijo, ki so iz nekih statistik, Eurostata, tudi našega Umarja. Poglejte si, ker ste ga že tudi našteli, na kateri stopnji smo, torej od kod to alarmantno, kako imamo grozno, kako vse poberemo. Pri tem bi rad poudaril, da pri tej evforiji ni kriva koalicijska pogodba, ampak je nekdo izpostavil in po svoje tolmačil te zadeve na zelo poenostavljen način, ki sploh ne zadene bistva, in to prodajal prek časopisov, prek nastopov in tudi danes širšemu
38
DZ/VI 11/9. izredna seja
občinstvu. Razumljivo je bila reakcija huda. Samo zanimivo, da ta reakcija ni prihajala od nobenih velikih firm, od nobene velike firme. Iz srednje je bil samo eden. Nikjer nisem zasledil, združenja so se oglasila, tega ni. Mi pa moramo vedeti, da so velike firme in srednja podjetja pri nas tista, ki so nosilec tega gospodarstva v Sloveniji in produktivnosti. Slovenija je drugače na 85 % povprečne evropske produktivnosti, medtem ko imajo ta velika in srednja podjetja, ki ustvarjajo 80 % izvoza, 82 % višji donos dodane vrednosti na zaposlenega glede na povprečje v Sloveniji. Veliko, ali ne?
Jaz s tem nočem v ničemer zmanjševati pomena manjših obrtnih in teh ... Krasno, brez njih bi bila pri nas veliko slabša situacija. Večja organizirana podjetja imajo normalno višjo produktivnost, manjša, manj organizirana, na nižji tehnološki stopnji so nam pa omogočila, da smo zaposlovali. In zdaj se je ta zadeva počasi začela izčrpavati; izčrpana je, zmanjkuje nam delavcev v tem bazenu. Malo se pritožujejo, iščemo, pravimo: »Tudi migracije so dobre.« Kakor smo danes tudi slišali - da v neka naša uspešna podjetja tudi povlečejo delavce od drugod. Ampak edina možna pot je v višjo produktivnost, torej v višjo dodano vrednost na zaposlenega. In tu nam kažejo neka podjetja to pot, samo zaradi boljše tehnološke opremljenosti pač manj zaposlujejo. In pravim, hvala bogu, so družinska podjetja, obrti tu notri zagotovili, da imamo v Sloveniji, da se nam zaposlenost povečuje in da je manj nezaposlenih. Zato jaz v tem trenutku dejansko ne vidim prave podlage za tako velike in alarmantne besede, kako bo ta koalicija uničila gospodarstvo, kakšna nevarnost je zdaj to. Mislim, da . Ne vem, če pogledate podatke in kar je tudi zapisano in kar se bo v davčnem sistemu kot takem spremenilo, zopet poudarjam, ti odpisi, olajšave, tu je neko razmišljanje, tudi po priporočilu OECD. Tu se pač izgovarjam na neko organizacijo, katere članica je tudi Slovenija. Prej, ko pa ste govorili o nekih firmah, ki merijo ekonomsko svobodo in konkurenčnost, so pa to privatne organizacije, tako kot so bile privatne organizacije ocenjevalne hiše, ki so ocenjevale sigurnost in gotovost v Sloveniji za kapitalska vlaganja in ki so pred časom zelo špekulativno ravnale s Slovenijo, ko je bila Slovenija v težavah.
Torej ponovim, po davkih na dobiček smo, efektivno, kar poberemo, dejansko skoraj prvaki v Evropi in tudi na davek od prihodka, torej od tistega, ko povlečejo ven ljudje denar za svoje lastne potrebe - če puščajo firme, imajo olajšave, ko povlečejo ven, pa prileti nek davek in zdaj, kakšen delež tega davka, koliko bo šlo v dohodnine, nikjer ni še nič rečeno. Mislim - ker so bile pripombe, da je bilo to preuranjeno in da ni pravih osnov za to. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Izvolite, predlagateljica Suzana Lep Šimenko.
SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Hvala za besedo.
Jaz se seveda moram odzvati na to. Ni preuranjeno, imamo koalicijsko pogodbo, v koalicijski pogodbi so stvari zapisane. Kar se tiče davka na dobiček, prejšnja vlada, vlada Mira Cerarja je davek na dobiček dvignila s 17 na 19 %, kar pomeni, da imamo že nekaj časa davek na dobiček 19 %. Res je, da efektivno podjetja plačujejo nižji odstotek dobička, zato ker - seveda, kar je pozitivno, in to je vsaj v preteklem mandatu izpostavila tudi trenutna državna sekretarka gospa Vraničar - imamo olajšave. Olajšave pa niso kar tako, za kar koli, ampak so to olajšave za vlaganje v opremo in pa olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj.
Včeraj na seji odbora smo tudi slišali s strani določenih poslancev, tudi poslancev Levice, da mi premalo vlagamo v raziskave in razvoj. Podjetja vlagajo, uveljavljajo lahko 100-odstotno olajšavo za vlaganje v raziskave in razvoj, in zelo dobro je, da v bistvu te olajšave tudi imamo. In seveda si potem to efektivno stopnjo tudi znižujejo, kar je prav, ker zaradi teh vlaganj v dodatno opremo, v raziskave, v razvoj se podjetja razvijajo, rastejo, tudi več ljudi zaposlujejo, imajo nova delovna mesta in s tem posredno oziroma neposredno nudimo tudi blaginjo našim državljankam in državljanom, kar je tudi pravilno. Zato te ukrepe zgolj poudarjam, zdi se mi pač prav, da ne operiramo z napačnimi podatki, in zato sem to tudi izpostavila. Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Hvala lepa.
Besedo ima mag. Branko Grims, pripravi naj se Jože Lenart.
MAG. BRANKO GRIMS (PS SDS): Le redki ljudje so, ki so dobili Nobelovo nagrado za ekonomijo na tem svetu, eden od njih je von Hayek. Nobelovec von Hayek je dejal nekoč: »Če bi levičarji imeli kaj pojma o ekonomiji, sploh nikoli ne bi bili levičarji.« Jedro zgodbe, s katero se soočamo danes, tisto bistvo, pa je najbolj zadela Margaret Thatcher, ki je dejala: »Problem socializma je v tem, da prej ali slej zmanjka tujega denarja.« Gospe in gospodje, ko govorite o davkih, govorite o tujem denarju. To ni vaš denar. Ta denar je moral najprej nekdo ustvariti, ga je moral nekdo zaslužiti in potem si nekdo na državni ravni socialistično domišlja, da je to od vseh in da lahko neomejeno pobere, pa se ne bo nič zgodilo. To je seveda neumnost brez primere, tisto, o čemer je govoril gospod Hayek. Kajti kaj se v praksi zgodi? Davčna politika je v resnici temeljni razvojni element, ki ga ima v rokah država, in predstavlja skupaj z ostalim, kar pač zadeva podjetništvo, se pravi bančnim sistemom, pravosodnim sistemom, ki mora delovati na primerni ravni, tisto bistvo, na osnovi katerega se kapital usmerja, se država razvija, se podjetništvo razvija, se odpirajo nova produktivna delovna mesta. Ali se pa zapirajo, gospe in gospodje. In mi smo na tej točki.
39
DZ/VI 11/9. izredna seja
Kajti kaj se je zgodilo, da se danes o tej temi pogovarjamo? Nekaj zelo zanimivih citatov. Pa jih poglejmo. Poslanec Levice Miha Kordiš: »Kapitalistično izsiljevanje nacionalnih držav je šolski prikaz omejitev reformističnih politik, kot smo si jih uspeli izboriti v koalicijski pogodbi. Rešitev? Nacionalizacija.« Pa: »Eviva, Venezuela!« Ampak to ni bilo vse, kajti gospod Kordiš je potem to še dopolnil in je zapisal, da je treba podjetnike, v njegovem žargonu kapitaliste, torej podjetnike je po Levici treba, citiram: »Obrati do zadnjega beliča, nato pa z bajoneti sterati v morje.« To je citat, gospe in gospodje. Citat poslanca Državnega zbora. In da je mera polna, je glavni koordinator Vlade Republike Slovenije, to je Luka Mesec, potem komentar gospoda Akrapoviča, ki je dejal, da bo zaradi takih razmer verjetno bilančni dobiček prenesel v bolj predvidljivo poslovno okolje, komentiral, da je to izsiljevanje in izgovor in da to ni nič drugega kot davčna utaja. Gospe in gospodje, enega evra si ne more nihče kot dobiček izplačati, če prej ne plača vseh davkov tej državi. Plača celo dvojni davek, kajti najprej plačaš davek na dobiček, potem ko si ga pa hočeš izplačati, pa še enkrat plačaš davek. Tako ti skupaj država že zdaj pobere skoraj polovico tistega, kar kot podjetnik ustvariš. Ampak po predlogu, ki ste ga pa zapisali v koalicijsko pogodbo, bi se potem vse skupaj še štelo v dohodnino, pa bi bilo še tretjič obdavčeno in bi država pobrala skoraj dve tretjini vsega. Noben normalen podjetnik ne bo ostal v takem okolju, gospe in gospodje, to je najbolj normalna stvar, če nekdo razmišlja podjetniško. To se pravi, če nekdo razmišlja bedasto, potem sprejema taka določila v koalicijski pogodbi in se pod njih podpiše. To je neodgovorno, to je zločin nad lastno državo. Če pa nekdo razmišlja podjetniško, se bo pa ozrl okoli sebe in bo šel drugam.
Gospe in gospodje, to se že dogaja, ta škoda že nastaja! Ne samo, da je gospod Akrapovič napovedal, da odhaja drugam, to je napovedal tudi gospod Boscarol pa iz Avstrije imam preverjen podatek, da se je v zadnjih tednih povečalo število tistih, ki se zanimajo kot direktorji ali lastniki slovenskih podjetij ne za najem, ampak za nakup nepremičnin v Avstriji za prenos podjetja v Avstrijo za več- in večkratno, gre za desetine najbolj uspešnih slovenskih podjetij. To se pravi, škoda, ki ste jo povzročili s svojim neodgovornim kupčkanjem, že nastaja. Ne samo to, tisto, kar sem prej prebral, ti citati so sovražni govor, so kaznivo dejanje po Kazenskem zakoniku, so spodbujanje in razpihovanje nestrpnosti proti podjetništvu in bi morala policija ukrepati. Zato jih javno sprašujem, ali so to mojo naznanitev upoštevali in ali so že kaj ukrepali proti tistim, ki to počnejo. Kajti škoda že nastaja. V pravu poznamo pojem, da je nekaj nepomembno: bagatelna škoda. Tukaj pa ne gre za bagatelno škodo, ta škoda gre v milijone evrov že v tem trenutku in lahko preraste na koncu v milijardne
zneske in v popoln propad slovenskega gospodarstva, če boste vi dolgo na oblasti.
V vsaki normalni državi, se je treba zavedati, je samo podjetništvo, zdravo podjetništvo tisto, ki daje temelj, temelj blaginje, temelj varnosti, ki daje dobra, kvalitetna delovna mesta, ki so temelj socialne varnosti vsakega posameznika. In v normalni državi je tisti, ki dela, ki ustvarja, ki odpira nova delovna mesta, tudi ustrezno nagrajen. V socializmu je pa nagrajen lenuh, pa še ustvarja se nove lenuhe ali se jih pa kot ilegalne migrante uvaža, zato da se ustvarja nove volivce. In to je proces, ki ste ga vi začeli zelo vehementno, potem ste poskušali z nekimi vardami preusmerjati pozornost, ampak to je bistvo zgodbe, ki je pred Slovenijo danes. Dejstvo je, da levičarji, ko so na oblasti, ne da enakomerno razporejajo bogastvo, kot si kdo naivno predstavlja, to so pravljice za majhne otroke, levičarji ustvarjajo same reveže, zato da potem ti visijo na sociali in da jih potem ponovno volijo. Ker človek se sčasoma poleni, pa če nič ne delaš in če si za delo kaznovan, kot si v taki državi socializma, potem je najboljše, da si doma pa vlečeš socialno podporo. Vsak od vas zagotovo pozna na desetine takih primerov že v Sloveniji, in to je potem reciklaža socializma, ki zavije v spiralo celotno državo, in ta spirala vodi samo navzdol, v popoln ekonomski propad.
Zaradi tega je to tema, o kateri je treba spregovoriti, pa vedno znova je treba spregovoriti, gospe in gospodje, kajti če bi bila Slovenija razvojno usmerjena država z razvojno usmerjeno vlado, bi tiste najuspešnejše podjetnike slavili, bi jim dali priznanje. Jaz poznam samo eno znamko v Sloveniji, s katero so bili seznanjeni na Japonskem in so jo z občudovanjem izgovarjali, in to je znamka Akrapovič, gospe in gospodje. In samo eno znamko poznam, ki so jo z občudovanjem izgovarjali v Združenih državah Amerike, in to je Akrapovič, gospe in gospodje. Nihče ni govoril o znamki Luka Mesec ali pa o znamki Violeta - res sem videl znamko Violeta na nekih produktih tam v štacuni pa v sosednjih državah, ampak s tistimi produkti in znamko se ne bi ravno hvalil. Ampak, gospe in gospodje, Akrapovič pa je svetovni pojem, to je svetovna znamka, on ugled Slovenije nosi v svet danes, tukaj si pa en smrkavec privošči, da se iz takega človeka dela norca, da napoveduje, da ga bo z bajonetom pregnal v morje, in njegov šef potem reče, da tisto, kar ta človek napove kot legitimno in legalno obrambo svojega podjetja, imenuje davčna utaja. Zdaj, ali je popoln bedak pa nima pojma o tem, o čemer govori, drugo pa je, da zavestno laže in torej hujska, to pa je kaznivo dejanje. Pa se odločite sami. Sicer pa mislim, da bi to, kot sem rekel, morala zelo od blizu pogledati tudi policija.
Če kaj, je v Sloveniji treba znižati davke. Znižati je treba davčno obremenitev, ko gre za delo, treba je razbremeniti podjetništvo, zato da ne samo ohranimo to, kar imamo,
40
DZ/VI 11/9. izredna seja
ampak da pritegnemo nove investitorje, da spodbudimo podjetnike, da odpirajo nova delovna mesta. Treba je pogledati, kako je to urejeno v sosednji Avstriji. Tam imaš cel siste m davčnih olajšav za nova podjetja, imaš še in še možnosti za pavšal, ga lahko sam izbereš, imaš sistem pavšalov, ki je dodelan, in tam v državi se nihče ne obremenjuje s tem, kaj pa bo, če mu bo en evro ostal - ja saj to je cilj! Cilj mora biti država bogatih posameznikov, da je tisti, ki zna in ustvarja in želi, za to tudi nagrajen, kajti na koncu ta odpre novo delovno mesto in potem seveda tudi plačuje davke, jasno. Ampak na koncu so vsi bogatejši, bogatejša je taka država, bogatejši so tisti, ki delajo, in bogatejši je lastnik. To je pametna davčna politika. Ni treba iti preko pol sveta, samo sosednjo Avstrijo je treba pogledati. In ta sistem je treba prenesti v največji možni meri sem, pa še malo dodelati, da bo bolj prijazen podjetništvu, kot je v sosednji Avstriji, da se ta selitev, ta beg tja neha in da se morda še kdo od tistih, ki so že odšli, kdaj še vrne ali pa da pride namesto njega nekdo drug. Da ne bomo brali samo, kako na Madžarskem zdajle odpira BMW milijardo vredno tovarno z najvišjo tehnologijo in s 1000 novimi delovnimi mesti, ampak da bomo kaj takega doživeli tudi v Sloveniji. Kajti selitev, ta beg podjetij ste vi povzročili, gospe in gospodje, in ste za to osebno odgovorni, ali iz neznanja ali iz žlehtnobne, čisto vseeno. Taka vlada je nedostojna. Ta beg povzroči, da se podjetje preseli v tujino in potem tam plačuje davke, bogati tujo državo, tam dela investicije, odpira nova produktivna delovna mesta. In najbolj produktiven del državljank in državljanov odide v tujino. Koga boste namesto tega imeli v Sloveniji? Welcome refugees, ali kaj? To, kar se v resnici že dogaja. Potem boste pa še malo bolj davke privili za tiste, ki bi, reveži, ostali, ki ne bi mogli iti, zato da boste plačevali te nove, ki bodo prišli. In to se seveda že dogaja. Številko o tem lahko vidimo na internetu.
To je popolnoma zgrešena in neodgovorna politika in zato je ta seja danes nujna in zato je nujno podpreti tisto, kar je v njej predlagano. Predvsem pa se zavedati odgovornosti do države in do razvoja; tudi tisti, ker vas nekaj poznam, ki ste v vladnih vrstah, pa tja v resnici ne sodite, ker ste prišli iz podjetništva, in veste, da je to še kako res, o čemer govorim, pa se zdajle sprašujete, kaj pravzaprav počnete v taki vladi, kjer boste izgovor za levičarsko izžemanje in za beg kapitala, za uničevanje podjetnikov, za odhod podjetnikov iz Slovenije. Tisti se vprašajte in se zavedajte, da je skupna odgovornost vseh, da ustvarimo podjetništvu naklonjeno okolje, da bo podjetništvo vrednota, da bo podjetništvo razbremenjeno in da se ukinejo nepotrebni birokratski postopki, ki podjetništvo še dodatno bremenijo. To je bistvo - da se razbremeni delo, da se razbremeni vse državljanke in državljane, ko gre za davčno obremenitev, in da se razbremeni podjetništvo. Samo to je pot, ki vodi
v razvoj, to je pot, ki vodi v varno Slovenijo, Slovenijo blaginje. In Slovenija si samo to pot zasluži.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Hvala lepa.
Postopkovno, Nataša Sukič.
NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Spoštovani predsedujoči, prosim, da izrečete opomin pravkar razpravljavcu, ki diskreditira enega izmed poslanskih kolegov z zmerljivkami, kot je smrkavec in podobno. To je enostavno nedopustno, takšne osebne diskreditacije. Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Hvala lepa, ampak jaz bi predlagal, da nadaljujemo.
Besedo ima Jože Lenart, pripravi pa naj se Jani Prednik.
JOŽE LENART (PS LMŠ): Spoštovani predsedujoči, minister, sekretarka, sekretar, kolegice in kolegi!
Danes tukaj izpostavljamo posamezne predvidene ukrepe iz koalicijskega sporazuma z močnim populističnim prizvokom, kar lahko vzamemo tudi kot dobro, pozitivno. V tem času našega izpostavljanja strahov pa Vlada oziroma ministrstva delajo v polnem teku in vse predvidene ukrepe preračunavajo in analizirajo za pripravo vzdržnega proračuna Republike Slovenije 2019 in iščejo smeri za naslednja leta glede na postopna uveljavljanja ukrepov z učinki prestrukturiranja davčne reforme. To vam lahko danes verjetno minister Počivalšek in sekretarka gospa Vraničar potrdita - da se na tem dobro dela. Moje mnenje je, da je treba na to vsekakor počakati in šele potem se bomo lahko jasno pogovarjali, kaj vse ti učinki predstavljajo. To je nujno in dobro, da smo začeli delati takoj, da postavimo pogoje za napredovanje po lestvici. To si vsi želimo, kot je tudi gospod Horvat prej navedel.
Slovenija potrebuje celovito davčno reformo, s katero se bo doseglo davčno prestrukturiranje in preusmerilo obremenitve s prispevkov na socialno varnost zaposlenih na dohodnino ter v manj distorzijske davke, kot so DDV in davki na nepremičnine. Celovita davčna reforma bo morala biti vsaj proračunsko nevtralna in usklajena s fiskalnim pravilom države. Poudarjam. Prebivalstvo v Sloveniji se hitro stara, saj naj bi bilo do leta 2050 več kot 30 % prebivalstva starejšega od 65 let, kar bo eden največjih deležev v državah OECD. V Sloveniji starejši delavci prehitro zapustijo trg dela. Dobro zasnovan dohodninski sistem je temelj davčnega sistema, ki daje prednost vključujoči gospodarski rasti. V državah OECD se z dohodnino v povprečju pobere 25 % skupnih prihodkov, v Sloveniji pa le 14 %. Nasprotno se s prispevki za socialno varnost v državah OECD v povprečju pobere 26 %
41
DZ/VI 11/9. izredna seja
skupnih davčnih prihodkov, v Sloveniji pa le 40. Slovenija ima z razširitvijo osnove za dohodnino priložnost za davčno prestrukturiranje, da preusmeri breme s prispevkov za socialno varnost zaposlenih na dohodnino. Obstaja tudi možnost za davčno prestrukturiranje na davke na dohodek iz kapitala na ravni posameznika. Poleg razširitve osnove za dohodnino obstaja tudi možnost, da se zmanjšanje prispevkov za socialno varnost financira z razširitvijo osnove za DDV ter s krepitvijo vloge davka na nepremičnine ob hkratnem zmanjšanju vloge dohodnine v strukturi financiranja občin. Jaz sem tukaj prebral povzetek ugotovitev študije OECD, to se pravi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, to ni moje, ampak to smo lahko vsi prebrali.
Slovenija je suverena država in lahko preslišimo te ugotovitve, vendar nam tega nikakor ne priporočam. In zdaj se jaz vprašam, bom rekel, naša koalicijska pogodba oziroma naša stališča, ki so bila tukaj predstavljena, koliko se ta stališča razlikujejo od tega, kar smo zdaj tukaj prebrali, kar je OECD tudi ugotovil in nam priporočal. Na vsak način je prestrukturiranje davčnega sistema nujno potrebno in ga bomo izvajali. Na vsak način. Iz dveh bistvenih razlogov, ker bistveno odstopamo od povprečja Evropske unije in je dolgoročno to nevzdržno, zdajšnji sistem, ki ga imamo. In kot drugo, moramo preventivno ukrepati iz sledečih razlogov: ker se naša družba stara, smo starajoča se družba, to smo v teh stališčih tudi ugotovili, dodatno bom poudaril, ker je odhod mladih strokovnjakov v tujino, in pa to tretje področje, digitalizacija, tehnološki razvoj, industrijska revolucija. To pa je tisto, v zvezi s čimer govorimo o univerzalnem temeljnem dohodku, in to slednje nam neminovno sledi. To se pravi, s tega področja bodo še nadalje sledile davčne reforme, to nam sledi, ne samo nam, celi Evropi in celemu svetu. Zato še enkrat poudarjam, delujmo preventivno, ne samo, kar je danes, in jaz mislim, da Slovenija, pretekle politike smo ravno tu izgubljali, ker nismo bili pripravljeni na bodoče ukrepe, kam svet gre, in tudi vse to moramo upoštevati. Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Hvala lepa.
Besedo ima Jani Prednik, pripravi naj se Mojca Žnidarič.
JANI PREDNIK (PS SD): Predsednik, hvala za besedo. Poslanke, poslanci!
Glede na to, da sem jaz po naravi optimist, bom rekel, da sem vesel, da vsaj šest poslancev predlagatelja sedi, in ne bom rekel, da me to žalosti. Teh nebuloz, neresnic, tudi laži je bilo danes toliko, da verjetno vseh niti našteti ne moremo. Bilo je rečeno, da če bomo levičarji dolgo na oblasti, bo gospodarstvo propadlo. Prav z iste strani nonstop poslušamo, da smo že dolgo na oblasti, gospodarstvo pa še vedno ni
propadlo in ima zelo visoko gospodarsko rast, tako da to ne bo držalo. Kar se tiče gospodarstvenikov, jaz sem šel gledat malo zgodovine, eni in isti gospodarstveniki vedno pred nastopom leve vlade preventivno izvajajo pritisk na bodočo levo vlado. Tako je bilo leta 2011, pa ste potem vi prevzeli Vlado, pa je bilo leta 2014 isto in sedaj leta 2018 se zgodba ponavlja. Kar se tiče sovražnega govora, o čemer je bilo tudi rečeno s strani desnice - o tem rajši ne bi debatirali.
Bilo je rečeno, da ignoriramo gospodarstvo. Verjetno se tu predstavniki Vlade, tako državna sekretarka kot minister ne strinjata s tem in verjetno se nihče ne strinja s tem, da mi ignoriramo gospodarstvo. Bilo je rečeno s strani kolega Horvata, da smo na lestvici ekonomske svobode na 71. mestu - to je res, je treba pa poudariti, da smo bili dve leti nazaj na 97., to pomeni, da smo naredili korak naprej. Očitek na Socialne demokrate s strani kolegice je letel na to, da ne uresničujemo zahtev obrti in podjetništva. Če vi mislite, da ste s klicanjem trojke pred leti delali temu sektorju neko korist, se globoko globoko motite. Rečeno je bilo tudi, da potrebujemo dobro gospodarstvo -absolutno, s tem se verjetno strinjamo vsi. Upam pa, da se strinjamo tudi s tem, da potrebujemo za dobro delujoče gospodarstvo tudi dobro plačane in usposobljene delavce. Upam, da se tu vi z mano strinjate, tako kot se jaz v prvem delu strinjam z vami. Zaradi idej gospoda Akrapoviča imajo delavci delo - absolutno, ampak tudi gospod Akrapovič ima dobičke zaradi delavcev, ki mu delajo. Za ideje, ki jih ima, brez delavcev tudi dobičkov gospod Akrapovič in tudi ostali seveda ne bi imeli. Jaz verjamem, da se gospod Akrapovič in ostali tega zavedajo.
Mene veseli, da se je, ta, bom rekel, mali vihar, ki se je razbesnel nad temo odnosa do gospodarstva, polegel, tudi skozi neko javno razpravo, in da se je na podoben način včeraj razčistila tudi debata na pristojnem odboru. Mislim, da smo oziroma so vsi dojeli sporočila, in upam, da se bo k prihodnjemu dialogu pristopalo z več medsebojnega spoštovanja z vseh strani in do vseh vpletenih. Vsi, tako na levi kot na desni, se moramo zavedati, da naše besede imajo posledice. To leti, tudi moja kritika, na kolega Kordiša, ki bi se moral zavedati, da on je poslanec, je javna oseba in vsak njegov zapis ali na Twitterju ali na Facebooku ali kjerkoli - ne samo njegov, ampak zapisi vseh nas - imajo ali dobre ali slabe posledice. Za dobro bodočih javnih razprav se lahko iz dogajanja teh zadnjih nekaj tednov vsi nekaj naučimo, ne le mi poslanci, ki seveda, kot sem rekel, moramo izbirati besede in kontekst, v katerem kaj izrečemo ali napišemo. Tudi pri reakcijah na te tako imenovane provokacije velja kdaj premisliti, kako močna orodja bodo oziroma bomo uporabili.
Mislim, da se je tudi v razpravi na odboru jasno pokazalo, da je stabilno in
42
DZ/VI 11/9. izredna seja
predvidljivo gospodarsko okolje, v katerem se do izboljšav pride skozi sodelovanja in dialog, v interesu nas vseh, tako politike, gospodarstva kot tudi vseh ostalih. Glede na izjave in vedenja vseh ni treba dvomiti, da vsi želimo iti naproti gospodarstvu in ne proti gospodarstvu, kot to danes večkrat poslušamo s strani predlagatelja. To si želimo vsi, ker je to za vse koristno. Veseli me, da so na včerajšnjem odboru tudi predstavniki gospodarstva pozvali h konstruktivnemu dialogu, s katerim bo mogoče napraviti korak naprej v korist vseh, kapitala oziroma če želite gospodarstva, države in ne pozabiti predvsem ljudi, ljudje so pomembni. Tisto, k čemur so pozvali predstavniki gospodarstva, pa je bila predvidljivost. Tudi s tem se strinjam tako jaz osebno kot tudi Socialni demokrati, in seveda tak pristop Socialni demokrati pričakujemo tudi, ko se bodo reševale težave, ki tarejo zaposlene in druge delavce, ker tudi oni živijo v stalni negotovosti, ne samo kapital, in verjetno so delavci manj odporni in bolj ranljivi glede teh sprememb na trgu kot kapital, ki je še vedno nekoliko bolj zavarovan.
Zato upam, da bomo v tem mandatu z bolj spoštljivimi toni in tudi v bolj konstruktivnem dialogu poskušali izboljšati to gospodarsko okolje v Sloveniji za vse, ki si želijo več stabilnosti, ponavljam, tudi za delavce, ki pomagajo ustvarjati to dodano vrednost, o kateri je zadnje dni toliko debate. Davčne in davčne reforme in davčno prestrukturiranje in druge spremembe se načrtujejo tudi in predvsem zato, da bi lahko razbremenili delo in delavce, ne pa zato, da bi se komu škodovalo, to je treba jasno in glasno povedati. Če bomo k debati pristopili na tak način, pa sem prepričan, da bomo našli rešitve za obe strani enačbe, tako za kapital kot tudi za delavca. Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Hvala lepa.
Izvolite, gospod Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala, gospod podpredsednik.
Čestitam gospodu Predniku, da je končno eden od poslancev koalicije, ki je obsodil retoriko gospoda Kordiša. Jaz sem tudi vesel, da smo napredovali po lestvici ekonomske svobode - kje pa je problem? Naš problem in problem Vlade je, da smo po obsegu države oziroma paradržave na 146. mestu. Samo 15 jih je še od nas do Venezuele. Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Hvala lepa.
Besedo ima Mojca Žnidarič, pripravi naj se Jani Ivanuša.
Izvolite.
MOJCA ŽNIDARIČ (PS SMC): Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim!
Najprej bom prebrala en del izjave našega predsednika dr. Mira Cerarja, ki jo je podal pred nekaj dnevi: »V Vladi bom glas, ki bo šel v smeri podpore gospodarstvu, a bom hkrati, ker smo socialnoliberalna stranka, dvigal glas za vse tiste, ki jim v naši državi ni lahko živeti in potrebujejo več podpore.« Zakaj sem to prebrala? Zato ker bom tukaj tudi jaz, tukaj, v Državnem zboru in na odborih, glas obeh, torej tako gospodarstva kot tudi delavcev, ki do zdaj, do pred kratkim sploh niso bili omenjeni. Mi poslanci se ne moremo obrniti samo na eno stran, ne moremo zastopati samo gospodarstva, kajti tudi gospodarstva brez delavcev ni. Mi smo tisti, ki moramo znati povezati, torej mi in Vlada, znati povezati delo, delavce, gospodarstvo, hkrati pa moramo imeti v obziru tudi državo. Veste, da moramo zmanjševati javni dolg, da moramo upoštevati fiskalno pravilo. Kar nekaj teh stvari je, ki jih moramo analizirati in skupaj najti prave rešitve, pravo ravnovesje. V to sem prepričana - da nam bo v SMC in tudi širše, torej Vladi, uspelo, kajti imamo tudi zelo kompetentnega in izkušenega ministra za gospodarstvo in ministrska ekipa je dejansko enaka, kot je bila v tem mandatu, in zagotovo ne bo delala drugače kot sedaj, ko je uspešno vodila gospodarski resor in pripeljala kar nekaj investicij v Slovenijo.
Kot sem rekla, podjetij brez delavcev ni in obratno, seveda delavci ne morejo nič brez podjetij, eden brez drugega torej ne moremo. Ni pa še bilo veliko danes rečenega na to temo, torej dandanes največji problem podjetij niso davki, ampak kadri, kako v podjetja dobiti, pridobiti, obdržati najboljše kadre. Vse to bo tudi ali pa je celo največji izziv gospodarstva in tudi nas. Torej, kako jih bolje plačati, kako jih stimulirati. Kajti samo dvig minimalne plače, ki je tudi zapisan v koalicijski pogodbi, za to ne bo dovolj.
V SMC si bomo zagotovo prizadevali, da ne poslabšamo stanja v gospodarstvu, ampak da ga še okrepimo. Hvala.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Hvala lepa.
Besedo ima Jani Ivanuša, pripravi naj se Jernej Vrtovec.
JANI IVANUŠA (PS SNS): Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanke in poslanci!
Predsedujočega bi vseeno opozoril, sem Ivanuša, nisem Ivanuša, toliko v vednost.
O številkah smo danes dosti govorili, tako da je brezpredmetno oziroma smo jih že toliko slišali danes, da so v bistvu odveč. Šli smo na volitve. Pred volitvami smo poslušali, kako bomo vsi delali za dobro državljanov in državljank, danes očitno temu ni več tako. Takoj ko se je izoblikovala koalicija, so nastale že čisto druge razmere in očitno bo tako tudi še naprej. Bom pa uvodoma povedal, da se oglašam tudi prvič v Državnem zboru.
43
DZ/VI 11/9. izredna seja
Na včerajšnjem Odboru za gospodarstvo sem poslušal razpravljavce in predstavnike ministrstev za finance in gospodarstvo in tam so dobro povedali. Stroka ni sodelovala pri oblikovanju te koalicijske pogodbe, to je vredno poudariti. Besede obeh državnih sekretarjev, kolikor sem ju slišal, so bile pomirjujoče v tej smeri, da pač to gre samo za usmeritve v tej pogodbi. Očitno je treba tako pogodbo potem - če danes slišimo z ene strani, z druge strani, da pač to ni točno ovrednoteno, kaj kaj pomeni, taka pogodba potem za moje pojme niti kaj dosti ne pomeni in jo tudi lahko zavrnete oziroma vržete stran. Jaz bi rekel tako, v primeru manjšinskih vlad, kakršna je danes v Sloveniji, če je dobro za državljanke in državljane Slovenije, potem sploh ni problema, boste dobili podporo tudi opozicijske strani. Kolikor pa vidim, ta pogodba ni več pet plus ena, ampak je bolj ena plus pet.
Včerajšnja razprava, ko smo se pogovarjali na odboru, mi je dala neko usmeritev. S strani Levice je bilo povedano, da je Slovenija premalo socialna država. Všečna poteza Stranke Mira Cerarja pred volitvami je bila, da so dvignili socialne transferje na nekaj pod 400 evrov, to je bilo bolj v smislu volitev -ampak kaj se je zgodilo? Mladi fantje, delavci, ljudje, ki so brez služb, kakorkoli, pravijo: »Ja, dobim nekaj pod 400 evrov pa grem še dva dni malo nekaj na črno delat pa sem približno na tisti vsoti, ki je osnovna neto plača delavca.« In to je ogromna napaka mladih, ne dobiš dela, enostavno rečeš: »Raje sem doma, kaj čem delati.« Tam pa ljudje pregorevajo na osemurnem delavniku, ki so zaposleni, seveda, in dobivajo osnovno neto plačo, pa delajo na normo, seveda. Recimo videli smo v kmetijstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, da enostavno ni delavcev za spravilo pridelka, in potem prihaja do situacije, da uvažamo oziroma vozimo dnevno iz manj razvitih držav ljudi, da pospravljajo naše pridelke v Sloveniji. Bom pa poudaril, da je prejemnike socialnih transferjev treba ločiti na tiste, ki prejemke zares potrebujejo in niso opravilno sposobni, ter na tiste, ki prejemke samo izkoriščajo ali špekulirajo. Te zadeve je tudi treba enkrat spremeniti.
Glede izjav Levice pa ne moremo govoriti o nobeni treznosti, kajti včerajšnji odbor je pokazal, da mislijo resno, saj so predstavnikom zbornic, se pravi vsem prisotnim, ki so bili na včerajšnjem odboru, preko mize povedali, da bodo morali omenjene davčne ukrepe vsekakor sprejeti in se soočiti z njimi. V mislih imam seveda gospoda Luko Mesca, ki je to poudaril. Mi v naših vinorodnih krajih na vzhodu včasih popijemo kak špricer, vino, jeruzalemčana, pa smo drugi dan trezni, zato predlagam - pa da ne bom koga užalil, se tudi že vnaprej opravičujem - da bi predstavnikom Levice predlagali, da opravijo kontrolo ali test na droge, kajti navezujem se na to, da se eni drugi dan streznijo, pri drugih pa streznitve žal ni. Celo
očitano nam je bilo včeraj, da opozicija razpravlja samo demagoško, smatram pa, da izjave, ki so bile podane, predstavljajo samo dejstvo, kaj so predstavniki stranke Levica lansirali v javnost v zadnjem času. Izjave so privedle do vznemirjenja gospodarskega sektorja. En tak primer lahko sedaj povem sam: iz naših krajev je čez noč pred desetimi dnevi odšla firma Sampl, d. o. o., iz Formina, avstrijski lastnik Hugo, to je lastnik Vzmeti, je enostavno čez noč zaprl proizvodnjo in postavil 25 delavcev čez noč na borzo. Se pravi, samo zaradi takih negativnih izjav oziroma take tendence.
V Slovenski nacionalni stranki poudarjamo, da je slovensko gospodarstvo preobremenjeno. Vsekakor so rezerve tudi v javnem sektorju, pa tudi v neštetih nevladnih organizacijah, ki so financirane iz državnega proračuna, prispevajo pa nič. V Slovenski nacionalni stranki podpiramo obe včerajšnji priporočili na Odboru za gospodarstvo in tudi danes v Državnem zboru in upamo, da se škodljive izjave predstavnikov Levice ne bodo več pojavljale v javnosti. Upam, da se Luka Mesec s svojimi izjavami ne bo več streljal v koleno, in mu tudi sporočam, da živi v Sloveniji in ne na Luni. Hvala lepa za pozornost.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Hvala lepa.
Preden dam besedo gospodu Jerneju Vrtovcu, vas obveščam, da bom po njegovi razpravi v skladu s prvim odstavkom 73. člen a Poslovnika Državnega zbora sejo prekinil zaradi posveta vodij poslanskih skupin glede nadaljnjega poteka seje.
Izvolite.
JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Hvala, predsedujoči.
Ključno vprašanje ob tej današnji razpravi ni to, kar smo uvodoma slišali, zakaj smo danes tukaj, ampak kakšno Slovenijo si želimo. Kakšno Slovenijo si želimo. Če pa želite odgovor, zakaj smo danes tukaj, ga lahko dobite, tukaj smo zaradi koalicijske pogodbe, ki je takšna, kot je, in ker prihajamo v shizofrene situacije in radikalnosti Levice. Ampak če človek že razume radikalne izjave Levice, ker pač gre za levo radikalno stranko in smo je kot takšne navajeni, pa ne razumem tega, da je lahko pet predsednikov koalicijskih strank tovrstne zgodbe, ki so zapisane v tej koalicijski pogodbi, tudi podpisalo. In kar naenkrat smo prišli v shizofreno situacijo - kakšno? Da je glavni zagovornik zapisanega v koalicijski pogodbi Levica, ki se nima za koalicijsko stranko. Ali si predstavljate? Levica je tista, ki zagovarja, kar je zapisano v tej koalicijski pogodbi. Na drugi strani SD govori »preuranjeno je«, LMŠ govori »počakajte, da se vlada sestavi« - ja pa kaj ste vi podpisali?! Kaj ste vi delali dva meseca?! O čem ste se pogovarjali?! O čem? Ja, o teh stvareh, kar ste jih zapisali in kar ste podpisali.
44
DZ/VI 11/9. izredna seja
Saj hvala bogu, da se zdaj kar naenkrat s tem ne strinjate več, ampak takšen odnos do koalicijske pogodbe pomeni samo eno, da, ne vem ... Pomeni to, da ne veste, kaj počnete. Enostavno.
In še shizofrene izjave med poslanci pa predstavniki Vlade. Pa bom tukaj spomnil, na začetku so bili poslanci, ki še niso bili naučeni, kako postopati - tukaj bom izpostavil vas, gospa Heferle, mimogrede, zdaj vas bo kamera pokazala pa ne žvečiti med sejo - na začetku ste govorili, poglejte ... / oglašanje iz dvorane/ Se opravičujem. Na začetku ste govorili: »Ne, saj to, kar je zapisano, to bo že držalo, ampak počakamo še malo.« Potem so stvari prišle popolnoma v nasprotne smeri brez repa in glave in ta koalicijska pogodba danes jaz ne vem, ali velja ali ne. Pa tega nismo mi podpisali, to ste vi podpisali! In če se vrnem nazaj, zakaj ta seja, zaradi tega, ker ne moremo nemo gledati, kako se udriha po slovenskem gospodarstvu. Ker to ni v redu, da se na takšen način postopa. Sama koalicijska pogodba je zagotovo slab signal in mi smo zaradi tega slabega signala enostavno morali reagirati, in če misli politika resno, se tudi na dotične izjave, radikalne izjave mora odgovoriti.
Zdaj pa glede fizičnih in pravnih oseb. Glede tega, koliko bi ta koalicijska pogodba, ukrepi, ki so notri zapisani, obremenili gospodarstvo, je bilo v preteklih dneh tudi s strani gospodarstvenikov že veliko zapisanega in veliko povedanega, tukaj pa bi jaz gospo državno sekretarko prosil za odgovor v nadaljevanju razprave, in sicer glede Fiskalnega sveta pa odgovor na Fiskalni svet ter kako boste želje iz koalicijske pogodbe dejansko lahko uresničili, da bodo v skladu s fiskalnim pravilom. Vi ste že včeraj dejali: »Po navadi je bila koalicijska pogodba samo ena smer, ki smo jo začrtali,« mi jemljemo koalicijsko pogodbo drugače, in sicer da to, kar zapišemo, tudi izpeljemo. Zraven je bila naša želja samo še to, da datumsko opredelimo. Okej.
Glede tega, kako bi ti ukrepi prizadeli še fizične osebe, primeri. Namreč ta koalicijska pogodba ne bi vplivala le na podjetja, kar so bili tudi že izračuni, temveč tudi na fizične osebe, to zagotovo. Prvi prikaz, posameznik z mesečno bruto plačo tisoč 200 evrov, ki prejme minimalni regres, prejme pa tudi dividende v višini 250 evrov, je že takoj na slabšem za 5 evrov, pa ne gre za nekega bogatega človeka, govorimo o tisoč 200 evrov bruto plače. Drugič, posameznik brez otrok z 1,5-kratnikom povprečne slovenske plače, ki prejme minimalni regres, oddaja stanovanje za mesečno najemnino za 600 evrov, razlika: minus 583 evrov. Tretjič, posameznik z visoko mesečno bruto plačo 8 tisoč evrov, ki prejme minimalni regres in prejme tudi dividende v višini kar 16 tisoč evrov - zelo lepo, kajne - bi bil na koncu leta v minusu za 4 tisoč evrov. In posameznik brez otrok s povprečno slovensko plačo, ki prejme minimalni regres, oddaja stanovanje za mesečno
najemnino 400 evrov, izgubi konec leta 86,40 evra.
To je ta izkaz koalicijske pogodbe. Ne samo za podjetja. Pa tudi glede podjetij, ko primerjamo glede obdavčitve slovenskih podjetij, kakšne so posledice, pa poglejmo, kakšna je primerjava v samih plačah. Če delodajalec za svojega zaposlenega plača 3 tisoč 600 evrov, prejme delavec neto plačo v Sloveniji tisoč 880 evrov, v Avstriji tisoč 893 evrov, na Češkem tisoč 932 evrov. In sedaj boste rekli, da moramo mi tekmovati z Nemčijo, z Avstrijo, v redu, ampak potem tekmujmo mi z Nemčijo in z Avstrijo v višini plače, v višini naših pokojnin, v urejenosti in dostopnosti zdravstva in zdravstvenega sistema, v izobraževalnem sistemu in v šolstvu in tudi v ekonomski svobodi. Gremo potem tekmovat v vsem. Ampak naša realnost je v tem primeru, kar sem navedel -Češka. Težko mi tekmujemo z Avstrijo, kajti oni ustvarjajo še enkrat več, enostavno procentualno še enkrat več. In je to tekmovanje v bistvu nemogoče.
Tudi glede drugih primerjav. Ko ste rekli, da se ne moremo primerjati z državami, s celotnim OECD. Seveda, mi tekmujemo v globalnem svetu, ne samo v Evropski uniji. Mi se moramo primerjati, lahko tudi z Novo Zelandijo, tudi z Avstralijo - zakaj pa ne? In ti podatki, ki so navedeni v OECD, so tisti pravi podatki in tukaj mi zelo zelo zaostajamo. Če želimo, da bo Slovenija država priložnosti, potem, spoštovana gospa državna sekretarka, je zdaj pravi čas, čas konjunkture, čas, ko gre gospodarstvu dobro, čas, ko so tudi obeti vsaj za naslednje leto v redu. Je zadnja priložnost, da se v teh ugodnih razmerah znižajo davki - obratno temu, kar govori gospod Mesec, znižajo davki - znižajo trošarine, da bodo tovornjakarji, ki startajo na Madžarskem, tankali v Sloveniji, ne pa da prevozijo Slovenijo in gredo naprej v Italijo. In da na ta način lažje napolnimo blagajno, zlasti pa, da gospodarstvo še z bolj polnimi pljuči zadiha in da dobi boljše pogoje za dobro delovanje. Če bo šlo gospodarstvu dobro, podjetnikom v redu, potem bo šlo dobro v tej državi vsem, kajti če bo šlo gospodarstvu dobro, bodo ljudje imeli boljše plače, več bodo lahko tudi potrošili in lepše bodo živeli.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Hvala lepa.
Pozivam vse kolege poslanke in poslance, da smo bolj spoštljivi v izjavah enega do drugega ... Ja? / oglašanje iz dvorane/ Mislim, da neke besede . / oglašanje iz dvorane/
Izvolite postopkovno, gospod Vrtovec.
JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Postopkovno. Če navedete, v čem nisem bil spoštljiv v svoji razpravi.
45
DZ/VI 11/9. izredna seja
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Tisto, kako ste nagovorili gospo Heferle, mislim, da ni preveč primerno.
Izvolite.
JERNEJ VRTOVEC (PS NSi): Jaz se gospe Heferle opravičujem, ker sem omenil, da ni lepo - po mojem mnenju, to je moje mnenje - žvečiti v Državnem zboru. To sem dejal tudi bivši notranji ministrici na eni izmed sej v preteklosti.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ:
Tako kot sem napovedal, prekinjam sejo Državnega zbora in vabim vodje poslanskih skupin, da se sestanemo v sobi 217 čez 10 minut.
Prekinjam 2. točko dnevnega reda in sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 16.05. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 15.25 in se je nadaljevala ob 16.10.)
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Nadaljujemo s prekinjeno sejo in 2. točko. Predno pa nadaljujemo, bi vas rada opozorila oziroma obvestila o napaki, ki se je zgodila včeraj pri oddaji prijave razpravljavcev za današnjo sejo. Nekatere izmed poslanskih skupin so oddale prijavo poslancev, ki so bili potrjeni šele danes na današnji seji, in po strogi črki poslovnika je tako, da se na razpravo oziroma na seznam razpravljavcev napišejo oziroma prijavijo samo poslanci, ki imajo potrjen mandat. Tako da z današnjo sejo so bili poslanci, ki so bili potrjeni v nov mandat, neupravičeno napisani na ta seznam. To napako bomo sedaj popravili na način, da bodo poslanci dobili priložnost za razpravo v tistem času, ko se bo čas, ki bo ostal od razprave, razdeljeval naknadno.
Postopkovno ima najprej gospod Moderndorfer.
JANI (JANKO) MODERNDORFER (PS SMC):
Dober dan vsem skupaj!
Meni je sicer žal, da se moramo na takšen način pozdravljati, ko prihajam v parlament. Obžalujem ta dogodek, še posebej zato, ker se pred slovensko javnostjo hoče zakriti neka napaka in se celo ta napaka naprti poslanskim skupinam. Da bo slovenski javnosti sploh razumljivo, kaj ste zdaj povedali in kaj se pogovarjate pol ure, je treba zelo jasno povedati, da po poslovniku ... Ker drugače mi citirajte člen iz poslovnika in pa postopek, točno kako je opredeljen in kdaj lahko kdo razpravlja in kdaj ne, ker v nasprotnem bom razumel, da ste novim poslancem s potrjenim mandatom v tem državnem zboru odvzeli glas in da nimajo več pravice govoriti in jih postavili celo v svojevrsten drugorazredni položaj. Govorili boste, ko bodo ostanki ostali - to je nedopustno, to se ne sme zgoditi v Državnem zboru. To, kar se dogaja, bi sicer kolega Tanko, ki ga zdaj ne vidim tukaj
prisotnega in verjamem, da je bil iniciator te cele zgodbe, da je opozoril tako strokovno službo kot predsednika Državnega zbora, da je to seveda lahko napaka . Moram reči, da ste zapeljali stvar zelo zelo slabo.
Zdaj pa po vrsti. Tisto, kar je najbolj pomembno: poslanske skupine so podale imena poslancev po tipični proceduri, ko seveda dobijo jasen razrez, kdaj ima kakšna poslanska skupina tajming, da lahko poslanca uvrsti na ta seznam. Zraven je naša strokovna sodelavka zelo jasno napisala ime in priimek poslanca, mene, in zraven napisala, da bo pri tej točki že potrjen mandat. Ta list, mimogrede, ta seznam je še danes objavljen na spletni strani, ker je bil potrjen skupaj kot sestavni del z dnevnim redom, in nihče ni temu oporekal. Tudi na začetku seje predsednik Državnega zbora ni seznanil vodje poslanske skupine, da poslanci ne bodo imeli besede in da je vrstni red drugačen. Tega niso storile niti strokovne službe Državnega zbora, še več, prišlo je tako daleč, da če ne bi predlagali spremembe vrstnega reda med samo sejo, kar je parlamentarna praksa, tega nihče ne bi vedel, ampak bi se vse skupaj zapletlo šele, ko bi prišli do besede. In zato ne bi bilo niti pavze, ne bi bilo niti posveta z vodji poslanskih skupin, ničesar ne bi bilo.
Predsednik, si prvi med enakimi v tem državnem zboru - slab začetek, zelo slab začetek in jaz to razumem samo tako, da mi nekdo hoče zapreti usta. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Predno dam naprej postopkovni predlog, bi rada samo pojasnila. Strokovne službe so obvestile vse službe poslanskih skupin o tej neljubi napaki, tako da ne gre za to, da vam nekdo ne želi dati besede, ampak gre zgolj za to, da se k razpravi lahko prijavi samo poslanec. Treba je vedeti tudi, da se lahko na ta račun ustvari neka čudna praksa. Nihče ne more vnaprej zagotoviti, da bodo poslanski mandati potrjeni, lahko tudi ne bi bili, tako da bi bila takrat situacija podobna, kot je sedaj.
Zdaj pa dajem najprej postopkovni predlog gospodu Zorčiču.
IGOR ZORČIČ (PS SMC): Predsedujoča, hvala za besedo.
Spoštovani kolegice in kolegi, mi smo danes priča, bom rekel, prvovrstnem škandalu pri vodenju Državnega zbora. Na spletni strani Državnega zbora je določen dnevni red današnjih razpravljavcev. Potem ko se je ta seja začela in ko so bili potrjeni mandati vseh nadomestnih poslancev, pa smo šele po nekih kuloarjih izvedeli, da so poslanci, vsi nadomestni poslanci, izbrisani s tega vrstnega reda. Kar nam želite povedati, je to, da je prišlo pri sestavi vrstnega reda do nekakšne napake, da ste to ugotovili šele danes na pobudo ene izmed poslanskih skupin in da boste to napako sanirali tako, da boste poslancem vzeli besedo.
46
DZ/VI 11/9. izredna seja
Spoštovana podpredsednica, ali to prav razumem, da je namen spoštovanja tega poslovnika ta, da se spoštuje poslovnik, ali pa je namen spoštovanja poslovnika ta, da se zagotavljajo vsem poslancem enake pravice? Jaz razumem, da vi delate tisto prvo. Predlagam, da poslovnik berete na način, da se vsem nam omogočijo enake pravice, da omogočite razpravo vsem trem ali štirim poslancem, ki so na tej listi, pa se morda niso odjavili. Če se s tem ne strinjate, dajte ta predlog na glasovanje.
Mislim, da nobene napake poslovnika ali pa uporabe poslovnika ni mogoče sanirati na način, da se poslancem jemlje beseda. Pa saj vendarle, kolegi, to je naše osnovno sredstvo! Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala.
Še enkrat naj poudarim, da poslanci, ki so bili včeraj prijavljeni k razpravi, včeraj še niso bili poslanci. Danes so postali in bodo lahko razpravljali v okviru časa, ki bo naknadno razdeljen v preostanku.
Sedaj ima postopkovni predlog gospod Zmago Jelinčič.
Izvolite.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS):
Hvala lepa.
Da pojasnim. V Državnem zboru slišimo iz vrst SMC, da se predpise razlage in ne spoštuje, da se lahko krši poslovnik, da se ga lahko prilagaja glede na situacijo, da pravila ne veljajo, da je vse skupaj odvisno pravzaprav od koalicijske pozicije in konec koncev posledično, da določena višina inteligenčnega kvocienta ni pomembna za Državni zbor.
Zato v skladu s 73. členom Poslovnika Državnega zbora zahtevam 45 minut pavze, da bom svojim poslancem razložil vse to, kajti novi so, ne poznajo zadeve. Mislim, da je smiselno, da se jim pove, da tako zadeva ne gre. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa za vaš predlog.
Naj vas pa samo obvestim oziroma poučim, da gre pri tem predlogu za situacijo, ko je pred odločanjem o kakršnemkoli predlogu. Poslovnik v drugem odstavku 73. člena pravi, da lahko vodje poslanskih skupin zahtevajo prekinitev za posvetovanje le, če gre za prekinitev pred odločanjem. Sedaj še ne odločamo o ničemer. .../ oglašanje iz dvorane/ 73. člen drugi odstavek, gospod Jelinčič ...
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS):
Oprostite, ali smem prebrati 73. člen, ker ste ga narobe povedali? Sedaj bom pa tudi rekel, da dejansko ne znate voditi Državnega zbora.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospod Jelinčič, nisem vam dala besede.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS): Ja,
sem si jo vzel, zato ker je potrebno .
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Prosim, če se držite pravil, ki veljajo v Državnem zboru.
Postopkovno ima besedo še gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Mislim, da je Poslovnik Državnega zbora povsem jasen. Prvi odstavek 68. člena pravi, citiram: »Prijave k razpravi je treba vložiti pisno pri predsedniku Državnega zbora najkasneje dan pred začetkom obravnave posamezne točke dnevnega reda do 12. ure.« Točno se je vedelo do 12. ure pred 24 urami, kdo so bili poslanke in poslanci tega državnega zbora. Mislim, da ne glede na to opombo k seznamu, ki jo je podala strokovna sodelavka SMC, je to brezpredmetno, kajti potem lahko govorimo, kaj bi bilo, če bi bilo. Mislim, da ste ravnali, gospa podpredsednica, popolnoma v skladu s poslovnikom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE:
Postopkovno ima gospod Zorčič.
IGOR ZORČIČ (PS SMC): Spoštovana gospa podpredsednica.
Ta argument, da je bil včeraj tisti čas, ko je bilo treba prijaviti, in da pač tisti merodajen glede tega, kdo se lahko prijavi, seveda ne pije vode. Poglejte, včeraj je bilo še marsikaj drugega narejenega, pa nismo vedeli, ali bodo danes poslanci potrjeni ali ne. Na primer, tudi tile napisi so bili že včeraj dani tudi za gospoda Moderndorferja pa gospo Mašo Kociper, pa to ne pomeni, da so ti napisi odvisni od tega, ali bo karkoli potrjenega ali ne. Mi smo prijavili te poslance zaradi tega, ker se je vedelo, da bodo potrjeni, ker so bili na Mandatno-volilni komisiji, državni volilni komisiji in ker smo jih morali do dvanajste ure prijaviti. Saj mi jih ne bi mogli danes prijaviti in prav je, da smo jih prijavili. Ali zdaj želite povedati, da so oni danes na tej seji brez zveze? Ali vi točno to želite povedati, češ da si lahko razpravo vzamejo, če bo karkoli časa? Poglejte, to ne gre tako.
Predlagam, da to presekamo s tem, da enostavno glasujemo o tem, ali imajo prijavljeni poslanci, ki so še vedno prijavljeni, ki so še vedno na seznamu, ki je na spletni strani Državnega zbora, pravico govoriti ali pa jim bo to Državni zbor odvzel. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednje postopkovno ima gospod Moderndorfer, potem pa gospod Jelinčič.
JANI (JANKO) MODERNDORFER (PS SMC):
Vidim, da preprosto nočete sprejeti enih določenih dejstev, ki so jasna, in zato, ker vidim, da poslanec bere poslovnik in podučuje, kdo je
47
DZ/VI 11/9. izredna seja
bil včeraj poslanec in kdo ne, in govori, da je vse prekleto jasno, vas zdaj sprašujem, podpredsednica, pa mi odgovorite, da bom vedel, v kakšnem državnem zboru sedim, in da bom vedel tudi ravnati za prihodnje. Razložite mi, kako so lahko strokovne službe dopustile, da je seznam z mojim imenom potem, če nisem bil poslanec, se pojavil na seznamu razpravljavcev na spletni strani, in ko je začel sejo voditi predsednik Državnega zbora, zakaj ni opozoril, da je, če že ni bil popravek narejen na spletni strani - in dajte si odpreti, še zdaj je to ime gor -, mi razložite, kako je lahko dnevni red bil sprejet, seznam je sestavni del tega dnevnega reda, ker se ve, kako se bo vodila seja, potem pa nekdo samovoljno, ker ugotovi, da je bila neka napaka, reče, da ta pa ne bo razpravljal, ker takrat še ni bil poslanec.
Po tej logiki, če to prakso sprejmemo, kot jo zdaj želite uvesti, to je parlamentarna praksa, bo kadarkoli katerikoli predsednik Državnega zbora lahko nekoga, ki je že uvrščen na seznam razpravljavcev, umaknil z neko interpretacijo in razlago o nekih napakah, ki so se zgodile. Oprostite, to tako ne bo šlo! Garantiram vam, če danes ne bom dobil besede, ker med ostanke ne bom šel, ker si tega ne bom dovolil, da me postavljate, da sem drugorazredni poslanec. Zato sem namenoma rekel, predsednik je samo prvi med enakimi in to velja tudi za vas, ki ste substitut prvega med enakimi. Enostavno se morate odločiti, ali boste tehtali za poslovnik in parlamentarno prakso, ki je nesprejemljiva, ali boste danes odločali o tem, da preprosto poslancem, novim, z danes potrjenim mandatom ne daste besede v tem parlamentu.
Na to vas bom opominjal cel mandat in boste s tem tudi končali mandat. Verjemi te mi, me še ne poznate, me boste spoznali.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa, gospod Moderndorfer. Me veseli, da sva se spoznala tudi na tak način. Povedala sem svojo odločitev, če se z njo ne strinjate, se lahko obrnete na Komisijo za poslovnik.
Naslednji, ki ima proceduralni predlog, je gospod Jelinčič, potem pa še Janja sluga.
ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI (PS SNS):
Gospa podpredsednica, naj vam preberem drugi odstavek 73. člena Poslovnika Državnega zbora, ki ste ga vi obrnili na glavo. Takole piše. »Predsedujoči prekine delo Državnega zbora, če pred odločanjem to zahteva vodja poslanske skupine zaradi posvetovanja v skupini. Posamezna poslanska skupina lahko zahteva takšno prekinitev samo enkrat pri posamezni točki dnevnega reda. Takšna prekinitev sme trajati največ 45 minut, razen če Državni zbor odloči drugače ... « In tako naprej. Nikjer ni tistega, kar ste vi rekli, da piše.
Glede na to, da nam nočete dati 45 minut pavze, mi, naša poslanska skupina
Slovenske nacionalne stranke, napovedujemo obstrukcijo in gremo domov. Lepa hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Gospod Jelinčič, saj ste sam prebrali -predsedujoči prekine delo Državnega zbora, če pred odločanjem to zahteva vodja poslanske skupine. Naslednja ima postopkovni predlog gospa Sluga.
JANJA SLUGA (PS SMC): Hvala lepa.
Tole je uradni dokument, ki je objavljen na spletni stani. Uradni dokument Državnega zbora, kjer so napisana imena in priimki štirih, ne samo našega, štirih novih poslancev. In zdaj trditi, da smo mi naredili napako, ko smo prijavljali, štirje so prijavljeni iz treh različnih poslanskih skupin. Če so napako naredile strokovne službe, so si za to krive same, ne more pa biti posledica tega ta, da poslanci ne dobijo besede. Poslanci so tukaj uradno prijavljeni in to je zelo nevaren precedens, ker naslednjič boste samovoljno prečrtali nekoga s tega seznama, ampak naslednjič bomo poslanske skupine zahtevale, da se naknadno uvrsti na seznam uvrsti tudi nekdo, ki ga nismo prijavili na podlagi take prakse. Če se po tem zgledujemo po pretekli praksi, bo to samo še anarhija in je brez zveze, da to objavljate. Govoriti o tem, da bodo zdaj ti poslanci lahko sodelovali v razpravi pri delitvi časa, je res smešno. Smešno! V prvem trenutku, ko so bili poslanci prijavljeni, bi jih morali zavrniti, da o tem, da vodje poslanskih skupin niso bili obveščeni, da smo naključno izvedeli, po hodnikih, da bodo enostavno črtani s seznama razpravljavcev - to je nezaslišano!
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospa Sluga, po mojih informacijah so bile obveščene vodje oziroma sekretarke poslanskih skupin.
Naslednja ima besedo gospa Nataša Sukič za postopkovni predlog.
NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa.
Se odpovedujem, ker ste točno to povedali gospodu Jelinčiču, kar sem imela jaz namen povedati. Namreč, da je jasno, da je sam prebral, da pred odločanjem se lahko vzame ta odmor, in mi o ničemer trenutno ne odločamo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala.
Naslednji, ki ima postopkovni predlog, je gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor!
Kdor dela, se tudi moti. Torej, motiti se je povsem človeško in tisti, ki so prijavili posamezne poslance k razpravi, in tisti, ki so te poslance potem uvrstili na ta spisek oziroma seznam, ki ga imamo tukaj pred sabo, so se pač zmotili, kar je povsem človeško. To pa je tudi v
48
DZ/VI 11/9. izredna seja
nasprotju s 1. odstavkom 68. člena Poslovnika, kar sem prej citiral, tako da ponovno gospa podpredsednica, menim, da ste ravnali pravilno, v skladu s poslovnikom. Bil pa je na posvetu predstavnikov poslanskih skupin oziroma vodij poslanskih skupin nek kompromis po zdravi kmečki pameti, da bodo lahko vsi prijavljeni poslanci, kljub temu da ni v skladu s prvim odstavkom 68. člena Poslovnika, bodo kljub temu dobili besedo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE:
Postopkovno ima naslednji gospod Moderndorfer.
JANI (JANKO) MODERNDORFER (PS SMC):
Kako naj zaupam strokovni službi, da je, ko danes trdi in vi danes v njihovem imenu rečete, da naj bi bila strokovna sodelavka poslanske skupine obveščena, če pa jaz - zdaj za razliko od vas ne bom rekel, »naj bi bila« - povem zelo jasno: »Ni bila obveščena!« Vi verjamete strokovni službi Državnega zbora, jaz verjamem svojim strokovnim sodelavcem - oprostite, nekdo vas vleče za nos. Težko je priznati napako, ampak skrivati se, zato da bodo poslanci nosili posledice napak strokovnih delavcev Državnega zbora, in se potem sklicevali določeni poslanci na poslovnik in vam dajali podporo, da imate prav - glejte, jaz z ostanki ne bom govoril.
Je pa danes črn madež na demokracijo. Vi zapirate usta poslancu. Hvala lepa, tudi z ostanki ne bom govoril.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Gospod Moderndorfer, vaš postopkovni predlog je bil ...? Ga nisem zasledila. Naslednji ima postopkovni predlog gospod Zorčič. Ne? Še gospod Jurša. Izvolite.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Hvala lepa, podpredsednica, za besedo!
Ampak zdaj v zadnjem primeru ste to napako, ki ste jo delali ves čas, ko ste dajali postopkovne možnosti, da predlagajo kolegi oziroma kolegice, vendar skoraj nobeden od njih ni rekel, kakšen je njegov predlog v tem postopku. Bila je razprava, dobesedno prej prepir med različno mislečimi poslanci. Zato vam predlagam, da vsakega od njih povprašate, kakšen je njegov postopkovni predlog, ker ga nobeden skoraj ni dal.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala, gospod Jurša, za ta nasvet. Še so postopkovni predlogi.
Gospod Kramar, izvolite.
FRANC KRAMAR (PS SAB): Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegi! Mislim, da se da ta problem elegantno rešiti. Konec koncev, Državni zbor je najvišji organ odločanja. Sprejel je poslovnik in ostale zadeve
in mislim, da je bil predlog gospoda Zorčiča zelo na mestu.
Naj Državni zbor odloči o tem, ali se da beseda tudi tem novim poslancem. Tak predlog predlagam, to je moj predlog, da daste to na glasovanje in če bo to izglasovano, potem se jim seveda da tudi beseda. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. Prosim, če izklopite mikrofon.
Glede vašega predloga o glasovanju, glede te odločitve, naj povem, da glasovanje o tem izrecno poslovnik ne predvideva, tako da sem odločitev sprejela sama. Če se z njo ne strinjate, še enkrat predlagam, da se obrnete na Komisijo za poslovnik.
Če ni drugih postopkovnih predlogov, nadaljujemo z razpravo. Gospod Zorčič, izvolite, proceduralno.
IGOR ZORČIČ (PS SMC): Spoštovana gospa podpredsednica!
Če ste se odločili, da napako, ne vem, poslanskih skupin, vaših služb, sanirate tako, da boste odvzeli besedo poslancem, kar mislim, da ni prav, mislim, da je to res zaton demokracije v tej hiši, potem mi napovedujemo obstrukcijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Nadaljujemo razpravo.
Naslednja je na vrsti magistrica Bojana Muršič, izvolite.
MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa za besedo!
Saj ne vem, ali bi bilo sploh smiselno razpravljati o današnji temi. Veliko smo že govorili, sicer ne vem, zakaj smo zapletli vso zadevo na tej točki. Vsekakor smo imeli težave. Strokovne službe so naredile napake, tudi poslanska skupina je naredila napako, verjamem pa, da bi lahko s kompromisom zadeve tudi lahko rešili oziroma poslovniška določila so pri tem popolnoma jasna. Nekdo, ki ni poslanec, ne more biti na listi prejšnji dan napisan za razpravo. Ampak dobro.
Danes govorimo o zelo zanimivi zadevi. Sicer bom kar težko preklopila na to zadevo, o kateri danes razpravljamo. V uvodu je predlagateljica povedala, da lahko rešitve iz koalicijske pogodbe škodljivo in uničujoče vplivajo na slovenske podjetnike. Poudarjam, navedla je »lahko«. Vsi bi se morali zavedati, tako vi kot mi, da dejansko preuranjene navedbe škodujejo tako gospodarstvenikom kot tudi nam. Nesporno dejstvo je, da si vsi želimo uspešno, konkurenčno in družbeno odgovorno gospodarstvo, ki bo zagotavljalo napredek, razvoj in blaginjo za naše ljudi. Zgolj s takšnim naprednim, uspešnim gospodarstvom lahko ustvarjamo višji bruto domači proizvod in boljše pogoje, na nas, politikih pa je, da sprejemamo dobre zakonske odločitve. Ampak koalicijska
49
DZ/VI 11/9. izredna seja
pogodba ni zakonska. Zakoni prihajajo na mizo šele kasneje. Prav je, da so se gospodarstveniki obrnili oziroma izpostavili določene težave, vendar je treba počakati na zakonski predlog. Verjamem, da v času zakonskega predloga - ki bo, ko bo - bomo vsi skupaj, tako vi, mi, gospodarstveniki in vsi, ki bodo sodelovali, sprejeli en dialog, na podlagi katerega bodo sprejete dobre odločitve tako za gospodarstvo kot tudi za podjetnike.
Res je, koalicijska pogodba je povzročila veliko polemik. Žalosti me, da so te polemike prišle s strani poslancev, še posebej enega izmed poslancev, kar je zame nezaslišano in povsem neprimerno, kajti besede imajo tudi zadaj dejanja. Zato menim, da se moramo vsi zavedati svojih besed, kajti, kot sem rekla, zadaj so dejanja. Verjamem, da je to bilo v poduk vsem ostalim, da bomo premišljeno sporočali svoje besede. Res je, koalicijska pogodba je pripravljena; ni bila pripravljena v skladu z gospodarstveniki, vsekakor ne. Koalicijska pogodba je splet vseh nekako programov političnih strank - petih oziroma šestih. Sicer pet političnih strank je podpisalo koalicijsko pogodbo, le-ta je pa osnova za pripravo zakonskih aktov in za njihovo izvedbo. Vendar takrat, ko bo prišlo do zakonskih predlogov, bo dialog ključna zadeva, potrebne so še določene analize, da vemo, kako naprej.
Spodbujanja podjetij, tako malih kot tudi velikih, da se jim zagotovi njihova širitev, so vsekakor pomembna in dobro poslovno okolje je korak naprej. S tem dobrim okoljem gospodarskim bomo dosegli tudi nova delovna mesta, širitev podjetij, kar si vsekakor tudi v Sloveniji želimo. Se pravi, več investicij, več novih delovnih mest, boljša blaginja za naše državljanke in državljane. Ampak želim ob tem posebej poudariti, da ja, delovna mesta, vendar kvalitetna delovna mesta za dobro plačilo. Velikokrat se zgodi, da gospodarstveniki dejansko delavcev ne cenijo dovolj, delavci dobivajo zgolj minimalne plače, ampak ta minimalna plača dejansko ni dovolj za preživetje njegove družine in oziroma tudi njega samega. Podjetniki se morajo zavedati - in marsikateri majhen podjetnik, pa tudi nekateri veliki, se tega globoko zavedajo -, da brez delavca tudi njihovega podjetja ni. In jih tudi ustrezno nagrajujejo. Še posebej pri družinskih podjetjih je to opaziti, da dejansko spoštujejo delavce, jih pošteno nagrajujejo za pošteno delo in verjamem, da bodo gospodarstveniki tudi to ugotovili, kajti delovna sila nam odhaja v tujino. Zakaj? Tam so plače višje, res pa je, da v tujini ni enostavno delati. Ampak nekako se ljudje poslužujejo tega, kajti pri nas so resnično plače bistveno prenizke. Ali bi razbremenili plače, razbremenili podjetnike - bojim se, da dejansko višjih plač kaj dosti ne bi dosegli. Moram reči, da sem se z nekaterimi tudi pogovarjala o tem spustu davka na dodano vrednost, mogoče za dve odstotni stopnji, in sem vprašala, ali bi ti znižal ceno storitve. Veste, kakšen je bil
odgovor? Da ne. Tako če spustimo te davčne obremenitve, verjamem, da marsikateri se za povišanje plač in tudi znižanje storitev ne bi odločil.
Zavedati se moramo, da so delavci neprecenljivi, največje bogastvo podjetja, ampak resnično treba je ustvariti takšno poslovno okolje in takšne gospodarstvenike, ki bodo pošteno delo tudi primerno plačali. Pa ne govorim samo o plačah, govorim tudi o stabilnosti zaposlitve. Če bojo imeli delavci stabilno zaposlitev, potem to pomeni bistveno manj težav, tako tudi na zdravstvenem področju, kajti zadovoljen delavec, ki rad prihaja v službo, je manj pod stresom, zadovoljen na koncu meseca, ko dobi plačilo, in lahko se doseže tudi na takšen način maksimalni učinek na delovnem mestu.
Torej, kot sem že na začetku povedala, koalicijska pogodba je političen akt, ki je podpisan s strani petih političnih strank, ampak treba bo še veliko analiz, pogovorov, sodelovanja z vsemi deležniki, da se bo dosegel kar največji kompromis tako med vlado in gospodarstveniki in tudi, da bodo gospodarstveniki nagrajevali svoje delavce, kot je treba. Dialog in še enkrat dialog je ključen, ki bo potem na podlagi te koalicijske pogodbe izpeljan, in lahko se tudi zgodi, da marsikatera zadeva, ki je zapisana v koalicijski pogodbi, je preuranjena. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Žan Mahnič, pripravi pa naj se Lidija Divjak Mirnik.
ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala za besedo, podpredsednica, in čestitke za pravilno odločitev prej pri tistem zapletu.
Torej gospoda Moderndorferja očitno boli, da ni bil izvoljen v Državni zbor in je samo nadomestni poslanec. Začel je v svojem stilu. Me pa to spominja na prejšnji mandat. To je tako, kot ko smo imeli zaplete pri Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ko je sicer danes gospod Zorčič govoril o nekem zatonu demokracije, ni pa povedal, da je prejšnji mandat on protiustavno vzel mandat Janezu Janši in protiustavno glasoval proti temu, da je referendum o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. No, in takrat, ko so Janezu Janši vzeli mandat, smo ga mi ob novem pozivu ponovno predlagali za člana Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, kljub temu da ni bil poslanec. Če bi takrat uporabili Zorčičevo logiko, bi lahko rekel, ga boste potrdili, ker smo itak vedeli, da mu bo Ustavno sodišče mandat vrnilo. Skratka, odločitev je bila pravilna, ker takrat, ko se je lista prijavljala, še ni bil poslanec.
Zdaj pa, če gremo na temo, slišati je bilo s strani poslanke, ki obstruira sejo, gospe Janje Sluga, v kakšnem stanju smo pustili državo v Slovenski demokratski stranki leta 2008 po štirih letih vlade, kaj smo pustili za sabo. Tukaj so glavni makroekonomski kazalci za
50
DZ/VI 11/9. izredna seja
Slovenijo in izbral najboljšo številko v letih 2004 do 2008 in pa najboljšo številko v letih 2015 do 2018, da vidimo, v kako slabem stanju je Slovenijo leta 2008 zapustila prva vlada Janeza Janše, v kako odličnem stanju - očitno po njenem mnenju, čeprav številke govorijo drugače - pa Stranka modernega centra oziroma Miro Cerar.
Kar se tiče gospodarske rasti, je bila v mandatu Janševe vlade najvišja 6,9 %, v času Cerarjeve vlade 5 %. Kar se tiče izvoza, realna rast v procentih: v času Janševe vlade 14,1, v času Cerarjeve 10,6. Kar se tiče uvoza: v času prve Janševe vlade 16,8, v času vlade Mira Cerarja 10,1. Kar se tiče javnofinančnega primanjkljaja, smo imeli leta 2007 prvič izravnan proračun, bil je izravnan leta 2017, in pa napoveduje se presežek za letos, vendar je treba vedeti, da tega ne bi bilo, če vlade ne bo omejevalo fiskalno pravilo. Torej je bila primorana to narediti. Kar se tiče javnega dolga, je vlada Janeza Janše zapustila državo pri 22,1 % BDP, vlada Mira Cerarja pri 69,3. Število brezposelnih v prvi Janševi vladi - 66 tisoč 239, v času vlade Mira Cerarja 88 tisoč 648. Kar se tiče rasti potrošnje, zasebne potrošnje: v času prve Janševe vlade 6,4 % rast, v času vlade Mira Cerarja 4,2. Kar se tiče investicije v osnovna sredstva 12-odstotna rast v času Janševe vlade in v času vlade Mira Cerarja 10 -odstotna rast.
Skratka, ne vem, kaj je imela poslanka v mislih, da smo državo leta 2008 pustili v slabem stanju, z izjemo tega, da očitno ne loči dveh različnih dolgov, kakor tudi marsikateri drug ne, kakor je bilo razbrati iz razprave. Kajti, razlika je med dolgom, ki ga ima država, ki ga najame za proračun, in pa dolgom, ki je skupen, kamor se štejejo tudi fizične in tudi pravne osebe. Ta pa se je v letu 2004 do 2008 enormno povečal. Ampak tukaj vlada nima nič. Če mi kot fizične osebe najamemo kredit, če podjetja v času gospodarske rasti, kakršna je bila leta 2004 do 2008, najamejo kredit, logično, da se ta dolg viša. Ampak s tem dolgom država nima nič, ker država ne gre na banko oziroma k fizičnim drugim osebam prosit za kredit za posameznega državljana ali za posamezno pravno osebo. Če se ta dolg povečuje v času gospodarske rasti, to pomeni, da gospodarstvo funkcionira, ker podjetja najemajo kredite zato, da širijo svojo proizvodnjo. Če širijo svojo proizvodnjo, pomeni, da zaposlujejo, da vlagajo v razvoj, da vlagajo v investicije. Če državljani najemajo kredite, pomeni, da ne najamejo kredita zato, da ga bodo dali pod povšter, ampak ker bodo ta denar potrošili. Tukaj zopet pride potem do multiplikatorjev. Če se ta dolg povečuje, pomeni, da je gospodarska rast, da država funkcionira, da gospodarska klima je ugodna in da državljani najemajo kredite, da trošijo, podjetja pa, da se razvijajo in širijo svojo dejavnost. Tukaj nehajte zavajati.
Je pa prva vlada Janeza Janše v štirih letih Slovenijo zadolžila za 700 milijonov evrov.
V štirih letih! Vlada Alenke Bratušek v enem letu za 8 milijard! Če ti v enem letu najameš kredita za 8 milijard, poglejte, potem ti lahko preprosto daš na plakat: Izkušeni, odločni, rešili smo Slovenijo. Ja, pa kdo ne bi rešil Slovenije, če bi vzel 8 milijard pufa, ga dal v banke, s tem kvazi saniral banke, krpal s tem proračun in to je to! Ne rabiš biti ekonomist, da rešiš, recimo, v tem primeru države, če pa nekje vzameš 8 milijard evrov kredita. Na tak način lahko državo reši vsak. Drugo pa je, če si pripravljen v času krize nižati odhodkovno stran proračuna. To smo naredili v času druge Janševe vlade, za to plačali visoko ceno v smislu politične škode. Tista vlada, ki je potem prišla, pa je imela bistveno boljša izhodišča, ker je bilo za slabo milijardo praktično porezanega proračuna v enem letu. Ampak takrat bi bilo, seveda, bistveno lažje zopet najeti kredit, sanirati banke s tistim denarjem, izravnati proračun. To bi bilo to. In smo rekli, rešili smo državo! Ja, vzeli smo 8 milijard kredita! Kdo ga bo pa plačal? Po kakšni obrestni meri? Po 5 % in več. Potem pa rečete, klicali smo trojko. Veste, kaj bi pomenilo, če bi v Slovenijo prišla trojka? Slovenija bi morala vzeti kredit nekje drugje - pri Evropski banki. Mi smo takrat predlagali, vzemite ga tam. Veste, kakšna je bila pa tam obrestna mera? 1 %. Ne, ampak vzeli so ga raje po 5, 6, 7, namesto da bi ga za 1 %. Zakaj? Ker če bi ga pa tam vzeli, potem pa ne bi bilo dovolj samo vzeti kredit in še naprej financirati potrošnjo, takšno kakršna je bila do takrat, ampak bi morali pa dejansko začeti z nekimi resnimi strukturnimi reformami, ki bi v nekem doglednem času pripeljalo do tega, da bi bila situacija, kar se proračuna tiče, drugačna. Toliko glede teh dveh različnih dolgov in vaših podtikanj, insinuacij ali neznanja, da imamo različne vrste dolgov.
Drugo, kar se tiče tega, rešili smo Slovenijo. Vsak zna rešiti Slovenijo na tak način. Verjetno vsak zna postaviti hišo, greš na banko, dajte mi 150 tisoč evrov kredita, evo, hišo sem postavil, kredit bo pa sosed odplačal. Evo, postavil sem hišo. Pač, na tak način ne gre.
Kar se tiče koalicijske pogodbe - in to je bistveno povedati -, ta seja, ki smo jo sklicali v Slovenski demokratski stranki, Novi Sloveniji pa Slovenski nacionalni strani, je posledica odzivov - ne politike, pač pa gospodarstva - na koalicijsko pogodbo. Spomnim se, ko je v času soočenj - mislim, da je bil gospod Batagelj dejal, razlika med menoj in Luko Mesecev je, da je on začel v parlamentu, jaz sem začel v garaži. Tudi jaz zase lahko rečem, da sem začel v parlamentu. Če bi se vse študentko delo štelo, bi že imel nekaj let delovne dobe, pa vendarle, začel sem v parlamentu, direktno s faksa, tako kot kolega Mesec. Ampak med nama je ena bistvena razlika; jaz tiste, ki so začeli v garaži, cenim, spoštujem in s svojim delovanjem in s svojim glasovanjem ter s svojimi predlogi v Državnem zboru skušam delovati tako, da bi jim omogočil, da ustvarjajo še več, da dajo svojim zaposlenim še boljše plače, da bi vsi skupaj
51
DZ/VI 11/9. izredna seja
bolje živeli. Tudi mi, ki smo plačani s strani davkov, ki se naberejo v proračun, kajti davki so osnova, da se država sploh lahko financira. Kolega Mesec ima obratno logiko. Teh ljudi ne spoštuje, nacionaliziral bi jim podjetja, pobral bi jim vse, kar pač ustvarijo, kolega Kordiš bi jih pa še z bajoneti potem nagnal v morje ali v prepad ali kako je že napisal na Facebooku. In to je zanimivo, da kolega Kordiša danes ni tukaj, ampak kolega Kordiš, veste, stalno blati in žali slovenske podjetnike. Na MOS v Celje ne pride nikoli, stalno blati, govori s pripadnikom Slovenske vojske, da je to neka tolpa, ki hodi ropati v Afganistan, ampak na en obisk Odbora za obrambo ne gre, da bi se z njimi srečal. Skratka, tukaj je lepo govoriti, na Facebooku je lepo pisati, ne gre pa se srečati z ljudmi, kot so podjetniki, kot so slovenski vojaki, katere tako rad kritizira, celoten sistem in še kaj drugega.
Ta seje danes, kot sem rekel, je reakcija na koalicijsko pogodbo. Če pravite vi, da je koalicijska pogodba kar tako nekaj, potem so očitno tudi programi vaših strank, ko ste kandidirali na volitvah, kar nekaj. Kako bodo ljudje sploh še zaupali politiki, ko je prej gospa Sluga govorila, vprašajmo se, zakaj imajo do nas, politikov takšno nezaupanje, zakaj smo tako necenjeni. Ravno zaradi takšnih izjav in izjav, kot jih je na Odboru za obrambo na hearingu dejal gospod Erjavec, ko je rekel: »Ah saj veste, tisto, kar smo govorili v času volilne kampanje, je nekaj, zdaj je pa drugo«. To, kar smo zapisali v svoje politične programe, je nekaj, zdaj je pa drugo. To, kar piše v koalicijski pogodbi, je nekaj, zdaj je pa drugo. Ne gre! In točno to je tisto, če še kdo ne razume, zakaj je Nova Slovenija - ne želim biti njihov advokat, ampak vseeno - odšla iz koalicijskih pogajanj. Ker se je vedelo, popuščali ste jim, ker ste rekli, dajmo to napisati, toliko da jih zraven dobimo, ampak itak tega ne bomo uresničili. Ampak za neko resno vlado, za neko resno koalicijo je koalicijska pogodba sveta. Potem pa dobimo neko brošuro, vsi poslanci smo jo dobili, mandat vlade Mira Cerarja 20014-2018, Dane obljube smo uresničili. Katere dane obljube? Sem šel gledat program SMC in to, kar je napisano v tistem - ni bilo uresničeno! Sem šel gledat koalicijsko pogodbo 2014-2018 in tisto, kar je v tej brošuri napisano - ni uresničeno! Katere dane obljube? Kaj je dana obljuba za vas? Je to program, je to koalicijska pogodba, je to nekaj, kar se pač sproti spomnite v tej dvorani? Komu zdaj verjeti? Ali Luki Mescu, ki je tukaj zagovarjal koalicijsko pogodbo, ali ministru? Ali koalicijskemu poslancu, ki nadira podpredsednico iz iste koalicije, ali podpredsednici? In to je to razsulo, ki bo zaradi koalicije šestih levih strank.
Koalicijska pogodba, da ni pomembna ... Ne vem, če je ravno nepomembna, kajti Lidija Jerkič, Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je dejala: »Koalicijska pogodba se bere kot program Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.« To je ta
gospa, ki je na protestu letos dejala: »Včeraj smo prosili, danes zahtevamo, jutri bomo vzeli.« Če je to program Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, koalicijska pogodba pa njihov program, kot je sama dejala, potem, gospe in gospodje, mene resno skrbi. Vse sopodpisnike, predlagatelje te seje in pa tudi tiste, ki so opozarjali: 5 tisoč 679 podpisov fizičnih oseb in pa 2 tisoč 64 podpisov podjetij pod peticijo, naj se ta norost, ki jo vlada v svoji koalicijski pogodbi predlaga, koalicija, ki jo predlaga v svoji koalicijski pogodbi, konča. In ne morem verjeti, kako lahko potem celo pride poslanka LMŠ na Tarčo in reče: »Ja, saj koalicijska pogodba je nekaj, dajmo počakati, da bo vlada in da potem začnemo delati.«
Vsakega ministra smo na hearingu v Slovenski demokratski stranki vprašali, ali je sodeloval in ali stoji za koalicijsko pogodbo. Kar se tiče sodelovanja, so bili odgovori mešani. Ampak vsi ministri so pa rekli, da stojijo za koalicijsko pogodbo. Ta seja danes, gospe in gospodje, je posledica - ni pa vzrok. Vprašajte se, kaj je vzrok za to posledico. Tako kot se pri vsaki stvari, ko kažete s prstom na opozicijo -zakaj je potrebna ta seja, zakaj ono, zakaj tretje - vsaka seja je posledica nečesa. In če ste v koalicijski pogodbi napisali stvari, ki so na noge dvignile gospodarstvenike - in ne samo gospodarstvenike, tudi medije, vaše medije, ki so vas stalno podpirali, ki so vas v zvezde kovali, ki so pomagali ne nazadnje, da je do te vlade sploh prišlo - to je medijska vlada, zelo veliko truda je bilo vloženega v to, sploh s strani Pro Plusa oziroma konkretno POP TV. In zdaj POP TV napiše Koalicija proti gospodarstvu ali Vlada proti gospodarstvu - je včeraj pisalo. V času volilne kampanje pa so delali vse, da so bildali Levico in kasneje, da se je vzpostavila ta vlada. Sedaj jo pa seveda napadajo. Verjemite mi - če ankete držijo - da to, da je vodilna stranka v vladi na tretjem mestu po še ne enem mesecu v vladi - to je slaba popotnica za naprej!
Več takšnih stvari, kot boste predlagali, več sej bo. Opozicija je v demokraciji namenjena nadzoru, da tudi predlaga svoje stvari, predvsem pa, da pove, kaj je prav in kaj je narobe. Če bo kaj prav, vam bomo povedali; tudi v prejšnji vladi smo. Če bo kaj narobe, vam bomo povedali in vam tudi govorimo. To je naša ustavna pravica in več kot bo neumnosti s strani te koalicije šestih levih strank, več bo tudi sej na to temo. Mi poslušamo zdrav razum in tukaj niso samo gospodarstveniki, pač pa tudi vsi tisti, ki vejo, kako se pride do denarja, kako se pride do novih delovnih mest. Razumem pa, da tega ne razumejo predvsem volivci Levice. Zanimivo je: ta stranka je zmagala - v katerih okrajih? V najbolj bogatih ljubljanskih okrajih! To je neka meščanska stranka, ki jo podpirajo, očitno, in volijo bogati sloji in tisti, ki si od tega obetajo takšne in drugačne koristi, ampak v Slovenski demokratski stranki žal na takšne in drugačne predloge, ki bodo v škodo gospodarstva, s tem
52
DZ/VI 11/9. izredna seja
pa v škodo državi in v škodo našim državljanom, ne mislimo podpirati.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Proceduralni predlog ima gospa Nataša Sukič, izvolite.
NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Najlepša hvala, predsedujoča.
Prosila bi, da se opomni vsakega med nami, ki poskuša diskreditirati druge poslanke in poslance na podlagi nekih insinuacij. Na primer, kolega pred mano je ravnokar diskreditiral Luko Mesca z neko insinuacijo, češ da on ne spoštuje nekih podjetnikov ali kogarkoli. Mislim, to je nedopustno. Ta insinuacija je popolnoma nedopustna in prosim, da se to v bodoče ne dogaja na tak način - za kogarkoli med nami, ne govorim samo za njega, ampak velja za vse nas. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala.
Se strinjam, razprave naj bodo spoštljive do vseh poslank in poslancev.
Proceduralno ima gospod Mahnič,
izvolite.
ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Da bom vedel za naslednje razprave, gospa podpredsednica, me zanima, kaj v moji razpravi ni bilo spoštljivega. Tudi če sem rekel, da gospod Mesec ne spoštuje podjetnikov, da bi jih nacionaliziral in pobral dobičke ... Ali kako je že tisto: Po njih delih jih boste spoznali!
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE:
Proceduralni predlog je pa bil?
ŽAN MAHNIČ (PS SDS): / oglašanje iz dvorane/
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: To ni
proceduralni predlog.
Naslednja ima besedo gospa Lidija Divjak Mirnik, pripravi pa naj se Boris Doblekar.
LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Lep pozdrav.
Od desetih sedimo tukaj, poslušamo razpravo, ki je deloma tudi na nivoju gostilniške - kdo je kaj rekel, kdo česa ni, kdo je tvitnil, kdo ni, levica-desnica, desnica-levica, SMC; skratka v Mariboru bi temu rekli cela štala. Ne razumem pravzaprav, zakaj se tukaj to greste. Želja koalicije, mene osebno, je samo ena, in to je, da se omogoči nadaljnji gospodarski razvoj Slovenije, seveda s posebnim poudarkom na vseh tistih podhranjenih regijah, ki nedvomno v Sloveniji so, celo v mojem Mariboru. Priporočila, ki so jih predlagatelji predlagali, so - kar so mene tiče - populistično mašilo, preusmeritev pozornosti in zato sem vesela, da se je sledilo tudi mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in da je pravzaprav tudi Odbor za gospodarstvo sklenil tako, kot je sklenil.
Veste, kaj je narobe v tej hiši že cel čas, oziroma vsaj to, kar opažam, odkar sem tukaj? Širitev neresnic, tendencioznost, kot je povedal gospod Horvat, in pa vse besede, ki jih pravzaprav cel čas uporabljate. S to sejo točno to počnete, že od desetih dalje. Zelo razumem, prišlo je do neke situacije, ki vam ni všeč, vendar vam to ne daje pravice, da zavajate, da strašite ljudi, da ustvarjate v Sloveniji neko histerijo, kot da je v tej ljubi Sloveniji vse narobe. Ni. Ta Slovenija je zelo lepa. Mi živimo na takem biseru, da bi bilo fino, da tu pa tam greste izven meja Slovenije, da ko se vrnete, vidite, kje pravzaprav živimo, in da to začnete ceniti. Vsi po vrsti.
V vseh teh letih, ko ste v tem parlamentu - pa od začetka ste -, pravzaprav k temu pripomorete, da se ustvarja ta histerija. Meni to ni všeč, zato predlagam, da začnemo delati tako, kot treba, da obrnemo to logiko, ki se jo greste že cel čas, da nehamo eden drugega obmetavati s takšnimi in drugačnimi zadevami in da naredimo to, zakaj smo tu. Za to nam bodo ljudje hvaležni in ko bomo to naredili, bo tudi politika v Sloveniji dobila drugačen prizvok in ne bomo vsi lumpi, ki krademo in nas zanimajo lastne riti, ker to nismo; vsaj jaz nisem. Prepričana pa sem, da tudi marsikdo med vami oziroma med nami, zato, dragi moji, stopimo skupaj pa začnimo nekaj delati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Kaj	imate	postopkovno?
Predlagateljica, izvolite.
SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.
Bom nadaljevala tam, kjer je moja prehodnica končala, in sicer kdo straši ljudi. Mislim, da vi z vašo koalicijsko pogodbo strašite ljudi, strašite slovenske podjetja, slovenske gospodarstvenike in ravno zaradi tega je tak odziv v javnosti in tudi posledično v medijih nastal, ne z naše strani, s strani gospodarstvenikov, vzrok za to je pa vaša koalicijska pogodba. V Mariboru bi rekli cela štala, verjamem, da so tudi gospodarstveniki rekli, ko so to vašo koalicijsko pogodbo prebrali, da je ta koalicijska pogodba pa res cela štala. Resnično me zanima, kaj pa pravijo gospodarstveniki v Mariboru. Njim se zdi pa ta koalicijska pogodba super in fina. Kakšna je gospodarska situacija v Mariboru? Kakšna je bila pred leti in kakšna je zdaj? Maribor pa širša okolica, celotno Podravje - koliko podjetij še imamo? In zakaj je tako? Kaj zdaj delamo z ukrepi, ki ste jih dali v koalicijsko pogodbo? Boste še tistih nekaj malo podjetij odgnali v tujino, pač bom rekla, Maribor je tudi na eni taki lokaciji, od koder številni ljudje odhajajo čez mejo. Ne samo državljani, ki hodijo na delo v sosednjo Avstrijo, ampak tudi podjetja odhajajo v sosednjo Avstrijo zaradi tega, ker je njim davčno okolje tam bolj prijazno in bolj
53
DZ/VI 11/9. izredna seja
predvidljivo - to, kar se tako rado tukaj tudi poudarja.
Kot drugo pa morda vseeno, minilo je nekako sedem ur razprave, s strani Vlade pa vidimo še zmeraj poln čas, ne predstavnik iz Ministrstva za gospodarstvo ne predstavnica iz Ministrstva za finance se v tem času nista odzvala. Vseeno bi pričakovali, zdaj pa je že kar nekaj časa minilo, da bo neko mnenje na vse skupaj pa verjetno vseeno podano, če je ta koalicijska pogodba pa tako vse super in fino.
Prej smo slišali s strani koalicijske stranke SD, da zelo pogosto pred volitvami pa v začetku, ko se vlade postavljajo, prihajajo razni pritiski gospodarstvenikov pa da je to vedno pred levimi vladami, pa ne vem, če čisto to tako drži. Ne vem, tudi eden izmed vaših kandidatov, ki je kandidiral na državnozborskih volitvah, ki ste ga na nek način videli mogoče že tudi na kakšnem drugem mestu, pa ste imeli potem tudi znotraj koalicije zaradi tega težave, je javno povedal, da se s takšnimi ukrepi ne strinja. Sam je seveda podjetnik, gospodarstvenik. Tudi glede predvidenih sprememb načina obdavčitve kapitalskih dobičkov je to ocenjeval kot siromašenje razvojnih potencialov podjetja, tako da ne vem, o kom vi govorite. Gospodarstvenikov, veste, večinoma ne zanima politika, večinoma niso opredeljeni levo ali desno, oni od politike pričakujejo, da sprejmemo neke normalne zakonodajne okvire, da se ne posega v svobodno gospodarsko pobudo, da lahko ustvarjajo, da imajo neko normalno poslovno okolje in to je naša naloga. Ob vaši koalicijski pogodbi so opozorili zgolj na to, da tega ni, da so ti ukrepi pač škodljivi. In še vedno, zdaj ena vaša koalicijska partnerica je že zapustila to sejo, SMC, ampak vseeno še vedno vas je dovolj, še ponovno apeliram na vas, ni še prepozno, da spremenite koalicijsko pogodbo, usedite se skupaj s tistimi ključnimi, ki poznajo gospodarstvo, saj številni tudi izmed vas poznate, saj ne nazadnje tukaj sem našla tudi en zapis na strani Obrtno-podjetniške zbornice. Na sejmu v Celju ste se srečevali, se je Obrtna zbornica srečevala z vsemi političnimi strankami, med drugim tudi s poslanci LMŠ, ki so na srečanju dejali, da razumejo potrebe obrtnikov in podjetnikov, saj vsi, ki so prišli na MOS, prihajajo iz gospodarstva. Ja, če jih razumete, potem pa, prosim, ne dajati v koalicijsko pogodbo takšnih ukrepov, ki škodijo podjetnikom! Ponovno bom opozorila na anketo, ki jo je naredila Obrtno-podjetniška zbornica; tisoč 540 obrtnikov in podjetnikov je sodelovalo, 99 % jih je odgovorilo, da podpirajo predlog o razbremenitvi plač za dohodnino, ampak ob predpostavki, da delavec ob enaki bruto plači dobi višje neto izplačilo, ne pa ob dodatnih novih obdavčitvah tudi delodajalcev. 85 % anketirancev ne podpira predloga nove vlade na področju obdavčitve nepremičnin. Seveda to tudi nameravate vpeljati. 56 % obrtnikov in podjetnikov razmišlja o selitvi svojega podjetja v države, ki imajo bolj predvidljivo in stabilno poslovno okolje! Mislim,
da so to resnično vsi alarmi in to potrebuje takojšen odziv. Če zdaj imate koalicijsko pogodbo, ki takšne ukrepe vsebuje, jo pač lahko popravite, če resnično želite dobro slovenskemu gospodarstvu.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednjemu dajem besedo gospodu Černaču, izvolite.
ZVONKO ČERNAČ (PS SDS): Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim tudi z moje strani!
Današnja seja je bila na eni strani,odzivna zaskrbljenost gospodarstva glede napovedi koalicijske pogodbe in nekaterih vodilnih politikov v državi, na drugi strani pa priložnost, da bi se pet strank koalicije jasno in nedvoumno ogradilo od svete vojne, ki jo politična skupina Levica, na čelu z nadpredsednikom Mescem, v zadnjih tednih vodi proti gospodarstvu, proti podjetnikom, proti obrtnikom. Žal danes ta priložnost, z enim redkim poskusom, ni bila izkoriščena. Ta priložnost, da bi se ta distinkcija opravila in da bi se na eni strani pomirilo gospodarstvo, na drugi strani pa jasno predstavilo, kaj in na kakšen način namerava ta vlada v prihodnje storiti. Ta poskus ministra Počivalška z nekim posvetovalnim organom, z nekim svetom, ki ne bo imel nikakršne politične moči in bo odvisen od tistega, kar bo narekovala Levica, po mojem, ni prepričal nikogar. Vsaj tistih ne, ki so izgubili tako zaupanje v državo, predvsem pa v to vlado, ki s svojim delom še niti začela ni, pa že povzroča nepopravljivo škodo gospodarstvu in prebivalstvu. Gospodarstvo množično napoveduje odhod iz države, še več pa je tistih, ki bodo to storili brez nekih velikih napovedi in bodo odšli molče.
V včerajšnji razpravi na odboru, pa tudi danes se je pokazalo, da ste s tem načinom, ki ste ga ubrali, predvsem pa s tem, da se ne soočate resno na te izzive oziroma na te napovedi politične skupine, Levica predvsem, da ste na poti uničevanja podjetništva. Torej tistih, ki z lastnim delom skrbijo, da ustvarijo ne samo zase, ampak predvsem za druge. S tem ste pristali na isti barki, na kateri pluje politična skupina Levice, in s tem prevzemate tudi odgovornost za vse, kar se bo v prihodnje na tej poti zgodilo.
Sicer je bilo v razpravi slišati nekaj zamegljevanja o tem, kako koalicijska pogodba ni pravilno razumljena, kako neke določbe, ki so tam napisane, niso takšne, kot se zdi, da so napisane. Glejte, besedilo je jasno, pa ne samo besedilo, tudi razprava, tako včeraj kot današnja, zelo jasno potrjuje, da se v tej državi napovedujejo ukrepi, ki gredo ravno v nasprotno smer od tistega, kar bi bilo treba storiti. Ta država nima prenizkih davkov; ima previsoke davke. Previsoke. Na vseh segmentih, tako za prebivalstvo kot za gospodarstvo.
54
DZ/VI 11/9. izredna seja
Tisti, ki ne razumete, da je treba bremena znižati, da bodo tisti, ki producirajo, več ustvarili, živite v virtualnem svetu in vam ni pomoči. In boste z ukrepi, če bodo sledili tistemu, kar je zapisano v koalicijski pogodbi - nedvomno bodo, ker je to napovedal nadpredsednik vlade, Mesec -, uničili še tisti zdravi del, ki normalno posluje trenutno. Kajti povišali se bodo tako davki kot prispevne stopnje vsem, najbolj tistim, ki ustvarjajo največ, uvedli se bodo novi davki in obremenitve preko novih trošarin - vse to imate napisano v tem dokumentu - in obdavčili boste nepremičnine in premoženje. Torej boste udarili po vseh, ki predstavljajo hrbtenico te države.
Zanimivo pri vsem tem pa je, da se ta sveta vojna vodi proti najbolj produktivnim, ne pa proti tranzicijskim tajkunom, ki so polastninili in oropali slovenska podjetja, si napolnili žepe, lupine prodali, delavce pa zmetali na cesto. Proti tem pa ne vodite te svete vojne! Zanimivo. Levica ne podpira prodaje Nove LB, največje tajkunske napajalnice denarja, največje pralnice denarja na Balkanu; banke, ki so jo sanirali in jo še sanirajo preko višjih davkov, manjših, prenizkih plač in majhnih pokojnin davkoplačevalci, tisti najbolj revni, za katere naj bi veljala blaginja za vse. Koga podpira ta politična skupina Levica? Podpira tajkune! S tem, ko podpira, da se banka NLB ne proda, podpira, da bi še naprej ropali in preko hrbtov drugih delili tisto, česar niso ustvarili.
V Sloveniji imamo eno najvišjih stopenj DDV, tako tisto najvišjo 22 kot znižano 9 in pol. Države, ki skrbijo za svoje ljudi, uvajajo ali ničelne ali pa nižje stopnje za najbolj osnovne življenjske potrebščine, recimo 5-odstotno stopnjo DDV. Tega tukaj ni. In tega pod to vlado očitno ne bomo videli. Torej, za koga skrbi ta koalicija? Za tiste, ki so pomoči najbolj potrebni, gotovo ne.
Prihajamo v zimsko obdobje. V tem obdobju ljudje težko pričakujejo to zimo, predvsem tisti z nizkimi dohodki, ker ne vedo, ali bodo sposobni plačati stroške ogrevanja ali ne. Ali imamo mi v tej državi kakšen mehanizem, kakšen segment, da bi pomagal tem ljudem? V Avstriji stane tisoč litrov kurilnega olja okoli 850 evrov. V Nemčiji nekaj podobnega. Pri nas tisoč evrov, pri čemer pa je nabavna cena tega kurilnega olja v vseh teh državah približno enaka, nekje okoli 600 evrov, samo da si ta država Slovenija, za katero govorite, da ima prenizke davke in da jih boste še povečali, tudi trošarine, vzame bistveno več kot Avstrija in Nemčija. Namesto da bi šli po poti, da ljudi razbremenimo teh stroškov, da bodo stroški bivanja, ogrevanja, funkcioniranja nižji, gredo vaši ukrepi v smer povišanja teh stroškov pod podporo in usmeritvijo nadkoordinatorja oziroma nadpredsednika vlade Mesca. V to smer gredo.
Nekaj podobnega imamo pri elektriki. Na računu, ko ga dobite vsak mesec, je tretjina strošek energije, vse ostalo so taki ali drugačni prispevki. Nobenega ukrepa v tej smeri ni predvidenega. Predvidene pa so uvedbe novih
trošarin, tako kot sem prej omenil, davki na nepremičnine. Tisti, ki si pomagajo, če imajo kje kakšno podedovano stanovanje, bodo sedaj plačali še več davka od oddaje, še več bo črne oddaje, ljudje bodo še težje najemali stanovanja in še slabše bodo preskrbljeni. Se pravi, da se bo tudi na tem področju standard poslabšal.
Škode, ki je bila v preteklih tednih z neko agresivno levičarsko retoriko narejena ne samo gospodarstvu, najbolj produktivnim podjetnikom, pač pa tudi prebivalstvu s strani Levice in ostalih petih strank, ki ste pač na istem čolnu, kot ste dokazali včeraj, danes te škode ni mogoče popraviti. Tudi danes te priložnosti, ki ste jo imeli, da bi lahko to popravili, žal, niste izkoristili. Gospodarstvo vas je k temu pozvalo in v poslanskih skupinah Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije in Slovenske nacionalne stranke smo temu pozivu sledili. »Gospodarstvo je namreč povedalo to, kar je dejal Mesec, ko ni napadel samo Igorja Akrapoviča, temveč najuspešnejše slovenske gospodarstvenike, ki so ustvarili na tisoče delovnih mest, z retoriko, ki podjetnike postavlja v kontekst tajkunov, ustvarja nastrojeno sovražno ozračje proti gospodarstvu.« To je povedala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije in izrazila pričakovanje, da se bodo do te negativne retorike in vsega, kar je temu sledilo, te svete vojne proti podjetnikom, Državni zbor, predvsem pa koalicija opredelila. In včeraj in danes je bila priložnost, da bi te o zgodilo, spoštovani. Ni se zgodilo. Pričakovanje je bilo, da se Državni zbor opredeli do izjave Luke Mesca tako v svoji pristojnosti zakonodajne veje oblasti kot skozi prizmo kršenja etičnih načel. Tega niste storili, ker zavračate predlagane sklepe.
Drugič. Postavljeno je bilo vprašanje neposredno koaliciji, vsem petim strankam, da se od gospodarstvu sovražne ideje, ki jo predstavlja Luka Mesec, oddalji in da s svojimi dejanji potrdi, da podpira hitrejši gospodarski razvoj v Sloveniji v dobro vseh državljank in državljanov. Tudi tega, razen nekega leporečenja, ki ne služi ničemur, danes nismo slišali. Torej, žal ste na barki, ki jo v napačno smer pelje nadpredsednik vlade Mesec, in bojim se, da bo ta barka v zelo kratkem času naletela na čeri. Problem pri tem pa je, da ne bo potonila samo ta politična skupina, ki dela škodo tej državi, ampak tisti, ki so za to najmanj krivi.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Jurij Lep, pripravi pa naj se gospod Lisec.
JURIJ LEP (PS DeSUS): Hvala za besedo, podpredsednica. Spoštovani kolegice in kolegi, predstavniki vlade!
Začel bi tako. Vsekakor je moj namen to, da bi svoje ideje, svoje izkušnje, ki jih imam v teh letih, poskušal predstaviti tako levim kot desnim. Vsakega, ki govori, pa vsakega, ki je
55
DZ/VI 11/9. izredna seja
mlad ali star, ga poslušam, spoštujem njegovo mnenje. Izobrazba, izkušnje ti dajo nekaj takšnega. Skratka, od tega se lahko marsikaj naučimo. Vemo pa, da je vsaka odločitev, ki jo sprejmemo v Državnem zboru ali kakšnem drugem sklicu, je to izdelek neke skupine ljudi, ki mislimo različno. Ker mislimo različno - to sploh ni tako slabo. Uporabljena je bila beseda stigmatizacija podjetnikov. Obrt imam 35 let in ne čutim tega, da bi me kdo stigmatiziral. Se pravi, stigmatizacija ali pa neka ideja, ki jo kdo ima, je odvisna od osebe, od mene osebno. Če mene, recimo, v moji zgodovini ni kdo žalil, zato ker sem bil obrtnik pa ker sem proizvajal sredstva, pa kar sem zaposloval, me ni kdo žalil
-	ne vem, da bi bil stigmatiziran. Še v prejšnjem sistemu, pa nisem bil v nobeni partiji, vam povem odkrito, nisem imel problemov. Sam sem se odločal, kaj bom delal pa kako bom živel. Se pravi, svobodo sem imel. Tako vsekakor pričakujem in tudi vem, da mala podjetja, espeji, samozaposleni so obremenjeni dovolj. Tu se strinjam z vsemi, ki tako govorijo. V bistvu vsi poslanci, ki smo tukaj, vsi govorimo eno, da smo za ljudi. Seveda smo; in mi in vi in oni, vsi smo za ljudi. Se pravi, ta argument ne stoji -nobenemu, niti nam, niti meni osebno, da sem tukaj zato, da bom pomagal ljudem. Vsi smo zato tukaj, vsak po svojih močeh.
Jasno, velike firme, ki so bile, ki so vzele te kredite včasih - se strinjam, tajkunov ne znamo preganjati. To ni zdaj krivda mene kot novega poslanca, ampak glede na to, da sem že v letih, sigurno se ne bom s tistimi boril. Moj prispevek bo v teh debatah, ki jih bom tukaj, če jih bom imel, ko jih bom imel. Poskušal bom s predlogi, ki jih bom dobil na podlagi izkušenj mladih, izobraženih ljudi in svojih izkušenj skozi življenje, kaj je dobro za pri hodnost. Se pravi, na mladih svet stoji, to vsi govorimo; vem pa samo to, izobraževanje je začetek, tako enega brez drugega ni. Se pravi, če mi začnemo pri izobraževanju - jaz sem, recimo, dal skozi 150 vajencev, takšnih in drugačnih, od poklicne do univerze. Imeli smo Muto. Ko ga vzgajaš, se pravi, od osnovne šole naprej ali pa že od vrtca sistem ali pa država vlaga v izobraževanje, in potem, ko vlaga v izobraževanje, lahko nastane obrtnik, tako kot sem bil jaz, pa še kdo drug, pa podjetniki. Veliki tajkuni so pa nastali - vsi vemo, zakaj -, zaradi prehoda v nek novi sistem, ker so izkoristili neko luknjo v zakonu. Nisem toliko pameten, da bi vedel, zakaj, ampak še zmeraj trdim, ne znamo jih uloviti in če jih že polovimo, padejo vsi postopki na sodiščih. Poglejte, ne bi se spuščal v to, skratka, ne znamo tega rešiti.
Če bi to znali rešiti, bi marsikateri občan ali pa človek spoštoval tudi nas, poslance
-	če pravite, da nas ne. Tudi zato sem tukaj, da bom mogoče v bodoče skupaj z vami ali pa z nami dosegel, da bomo tudi mi bili spoštovani ljudje v naši državi, tudi kot so firme, kot so podjetniki. Večino podjetnikov, verjemite mi, je spoštovanih in tudi tisti, ki so dobri podjetniki, zaposlujejo in dajo plače svojim ljudem. Samo
za ilustracijo povem, recimo, če hočeš, da je eden zaposlen, mora on ustvariti 14 plač, dejansko pa delati deset mesecev. To so take realnosti in to je treba že prej vedeti, če koga hočeš . Da gre samo naprej, še nič ni vlagal v firmo. V teh večjih sistemih - gospod Akrapovič, kapo dol, spoštovanja vreden, nimate kaj; ampak jaz sem pa tudi socialni človek. Ne trdim, da gospod Akrapovič premalo plača ali da preveč plača, ker ne vem tega. Vem samo iz svojih izkušenj, da glede na to, kdor ima več prihodkov, je prav, da tudi več plača v neko skupno dobro. Če sem takrat, ko sem se izobraževal, sem bil v sistemu v Ljubljani, pred štiridesetimi leti, pa sem bil na račun države, saj se nisem od zraka izobraževal. Torej, s tega stališča je treba gledati, da to, kar smo dosegli, je nam nekdo omogočil. V tem slučaju je omogočila naša država tako ali drugače. Je pa res da, ko mi gledamo to, kako se kdo izobražuje - nekateri so se izobraževali ob delu. Še večjo kapo dol, tako da ni tako enostavno se poenotiti.
Kar se tiče tega, da so nekateri slabo govorili o obrtništvu pa o teh firmah. Se strinjam, ampak s te strani, kar je bilo, se je stranka opravičila in za mene to zadostuje. Se pravi, se je distancirala od nekih izjav in to za mene kot običajnega človeka zadostuje. Ne bi več naprej širil; v glavnem, to je to. Vsekakor se pa vsi borimo, smo rekli, se borimo za gospodarstvo, za delodajalce, za delojemalce; vsi se borimo za tega človeka. Kot delodajalcu mi je tudi prav, da me naj država dotolče do konca. Samo sem malo pogledal podatke, ker sicer statistiko imam rad, sem jo imel na izpitih, ampak je ne bi preveč upošteval - mislim, ker je ne znam upoštevati, ampak vem samo to: 1,5 % davkov, prispevkov v naši državi je samo na podlagi davka na nepremičnine. Nisem toliko vešč, ampak vsekakor mislim, da je to en izhod nas Slovencev, da gremo v tej smeri, da skušamo obremeniti posameznike po njihovih zmožnostih, da pa je davek na nepremičnine - sem za njega. Veste, da sem bil tudi župan 12 let. Kar se tega tiče, je davek nadomestilo uporabe stavbnega zemljišča, pa naj bo zdaj to namesto tega. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča preučujemo vsi po nekih regelcih, saj pravim, pač plačuješ 90 do 100 evrov, mi, ki smo imeli firme, smo plačevali 500 evrov. Tako sem s tega stališča tudi jaz zagovarjal, da ni prav, da espeji pa firme plačujejo več za zemljišča kot drugi, zato bi davek na nepremičnine tudi te anomalije lahko rešil. Se pravi, da bi potem vsi plačevali po svojih zmožnostih. Tako kot sem povedal, če bomo uvedli davek na nepremičnine, bomo sigurno dobili boljšo sliko, smo ga že poskusili trikrat, štirikrat, pa se je potem na koncu vse sfiži. Zakaj se sfiži, ne vem, ampak moramo si priznati, da bi to pač bilo obdavčeno po nekih zmožnostih. Se pravi, koliko kdor ima, kako potem to doseči, je pa druga pesem. Skratka, imamo tudi mi možnost kot občani, kot ljudje, da se pritožimo na to zgodbo in treba je to enkrat
56
DZ/VI 11/9. izredna seja
izpeljati. To je treba izpeljati in če bomo to uspeli, bomo kar nekaj dosegli.
S tega stališča ne bi posegal, čeprav sem na strani koalicijskih zadev, in logično, da se z vsemi ne strinjamo, posamezniki, se ne strinjamo. Saj to je logično, ampak to je bistvo. Koalicija je dogovor, je nek dogovor, je kompromis, ki pride pred vas ,in za ta kompromis se bomo trudili, da ga bomo izpeljali. Verjemite pa, da bomo sledili temu, ker to poznam, da bom s tresočo roko neko stvar podpisal - spremembo zakonodaje v smeri povečanja davkov na delo. To, takoj že mislim, da ni problem. Se pravi, s svojega vidika bi rad to povedal, da bi predlagal, da se vrnemo, da gremo pri odločitvah v davek na nepremičnine, in tudi tisto, kar je bilo rečeno, da za tiste visoke davke - povprečen Slovenec je obdavčen 42 %. Se pravi, ta meja za srednji kader, tega počasi izgubljamo in srednji kader je pa gonilo naših ljudi in nekega razvoja. Če bomo ta srednji kader uničili do te mere, da več ne bomo videli izhoda, se pravi bomo šli počasi nazaj. S tega stališča se bom v teh razgovorih trudil v tej smeri, da srednji kader vzpostavimo nazaj. Se pravi, zmanjševati obdavčitve, zmanjšati odstotek davka za nekega državljana, ki je v povprečju, za tiste nadpovprečne se pa strinjam, samo ne začeti pri 70 tisoč evrih. Se pravi, tako kot imajo nekatere države tisti davek na dobiček, pač grejo pri 150 tisoč, 250 tisoč evrov, ne pa pri 70. To tudi mislim, da je izhod v sili, da bi to lahko tudi počasi rešili.
Kar se mene tiče, bom s svojim nastopanjem v tem parlamentu poskušal zmeraj nastopati z idejami, z argumenti, s tem, kar bom se naučil od mlajših razpravljavcev. Tudi ni prav, ni lepo, da govorimo nekomu pobalin ali pa mladenič. Ni! Vsi smo ljudje in smo tu poslanci vsi enaki; jaz star 60 let, on je star 20, 30. Zakaj, saj je v redu, ni problema. Vsak, ki imamo otroke, ve, da tudi mladi včasih mislijo drugače ali pa mislijo prav in če ti izluščiš tiste ideje, ki jih imajo mladi, pa z izkušnjami starejših, verjemite, da bomo izplavali.
Tako mislim, da ni treba, da si delamo preveč iluzij, današnja razprava je v redu - nič narobe, spoštujem. S tem pa samo, da kot sem povedal, ne bi želeli zmeraj drug drugega obmetavati z nekimi žaljivkami, ampak poskušajmo z argumenti povedati svoje, kar mislimo, in mislim, da bomo v prihodnosti lahko živelo dobro.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji ima besedo gospod Tomaž Lisec, pripravi pa naj se gospa Nataša Sukič.-
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala, podpredsednica, za dano besedo. Spoštovani kolegi, kolegice, vsem skupaj lep pozdrav!
Za razliko od predhodnika sam ne prihajam iz gospodarstva, prihajam s Fakultete za družbene vede in ko sem se v zadnjih tednih
nekajkrat na socialnih omrežjih jasno in glasno postavil za obrtnike in gospodarstvenike, so tisti, ki danes pljuvajo po obrtnikih in gospodarstvenikih, ki pravijo, da so gospodarstveniki le neki tajkuni, ki komaj čakajo, da svoje delavce oberejo in dobiček izkažejo sami sebi nekje v tujini. Torej bi verjetno moral nekje sedeti tamle na skrajnem levem robu, pri skrajni Levici, ampak glede na to, da poznam v dokajšnji meri - ne samo v Sevnici ali v Posavju
-	gospodarske razmere, ne nazadnje tudi se lahko pohvalim z dvema uspešnima bratoma, eden dela v svetovni multinacionalki, eden pa je
-	tudi zaradi slabe davčne zakonodaje - pristal še malo južneje, dela v eni med najbolj razvitimi svetovnimi državami in vsakodnevno dobimo od njiju informacije, kaj vse je v tej državi narobe. Kaj so ključni momenti, kaj je vse v tej državi narobe? Ko se z gospodarstveniki in obrtniki pogovarjam ob kavi ali pa v njihovih proizvodnih halah, naletimo vedno na dve besedi: birokracija in davki. O birokraciji ne bom danes veliko govoril, smo v prejšnjem mandatu sklicali izredno sejo, kjer smo skušali zajeziti norost prejšnje vlade na tem področju, pa ni bilo uspeha. Kot danes so bila tudi tista priporočila zavrnjena, za nagrado pa smo v naslednjih mesecih dobili preko 500 novih predpisov v obliki novih zakonov, novih uredb in novih pravilnikov. Toliko o tem: nekaj so besede, drugo pa dejanja. Glede na to, da ste danes zavrnili - oziroma na seji odbora včeraj zavrnili -priporočila, ki gredo v prid slovenskemu obrtniku in slovenskemu gospodarstveniku, me je zelo strah, kaj boste naredili v praksi. Sam sem pri tem, kaj bom razpravljal, pogledal Priporočila, Program za razvoj malega gospodarstva in besede Fiskalnega sveta, ki so povedali, kaj si finančniki v dejanjih mislijo o tej vladi. Citiram: »Osnovni okvir koalicijske pogodbe kaže na občutno povečanje izdatkov sektorja država, kjer so cilji tudi podrobneje predstavljeni, ter povečanje davčne obremenitve gospodinjstev in gospodarstva, kjer pa so predvideni ukrepi precej manj natančno opredeljeni.« In ko danes poslušam ta pink ponk, kaj sploh koalicijska pogodba je, imam občutek, da je koalicijska pogodba le nek figov list, ki skupaj drži teh šest strank, ki ga ali uporabiš ali pa ne. Kajti očitno bo v tej vladi še bolj kot v prejšnji vladi ključno vodilo kadrovanje, kadrovanje, kadrovanje - pa naj stane, kolikor hoče, kajti ljudje, recimo obrtniki in gospodarstveniki, bodo to morali požreti in plačati. Ko danes poslušam, kako je super fino slovenskim obrtnikom in gospodarstvenikom, upam, da ste si prebrali dopis Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. »Zaradi napovedanih dodatnih obremenitev gospodarstva 56 % obrtnikov in podjetnikov razmišlja o selitvi svojega podjetja v države, ki imajo bolj predvidljiva in stabilna poslovna okolja.« Pa da ne boste rekli, da blefiram. Poznam razmere na primer v podjetju Lek in Gen-I, ki hudičevo razmišljajo, ali se jim še splača imeti kak sedež v Ljubljani ali pa v
57
DZ/VI 11/9. izredna seja
Krškem, ali pa preseliti dejavnost nekam drugam. Predvsem se tukaj omenja Slovaško kot neko stabilno poslovno okolje. Če samo ti dve podjetji gresta oziroma prestavita sedež v tujino, mislim, da se polovica poslancev - z vsem dolžnim spoštovanjem - ne zavedate, o kakšnih številkah govorimo. Tako o davkih na dodano vrednost, o dohodninah, o kapitalskih prihodkih in vsem ostalem. Kaj bo potem ostalo in s čim boste potem obljubljali svojim državljanom tisto, kar ste tudi zapisali v koalicijski pogodbi - brezplačno javno zdravstvo, brezplačno javno šolstvo, višje pokojnine, več sociale, višje pokojnine in tako naprej. Kje boste jemali? Oziroma komu boste jemali? Ker včasih imam občutek, da nekateri mislite, da evri ali pa dolarji ali pa kakšna druga valuta raste nekaj na Dolenjskem, nekaj na Štajerskem, skratka na nekaterih drevesih ali pa vinogradih in da ga poberemo kot grozdje, damo v neko mošnjo, ki se ji reče proračun, potem pa ta denar delimo.
Ampak spoštovani, zadeve niso tako enostavne, kot si jih vsaj predstavniki Levice predstavljajo, na žalost pa marsikateri poslanec koalicije temu tudi prikimava, češ, bomo že nekje dobili, ali pa se bomo po klasični levičarski metodi ponovno zadolžili. Da ta koalicija ne bo nič boljša kot prejšnja, pa kaže nesprejetje priporočil na seji Odbora za gospodarstvo. Da nimate poguma sprejeti, recimo, priporočilo, ki piše, da Državni zbor priporoča, da se sprejme poziv predstavniku gospodarskih organizacij k oblikovanju socialnega dialoga in da skupaj dogovorijo o novi vsebini koalicijske pogodbe. Nimate poguma. Nimate poguma, da napišete, da se boste vzdržali neresnic, zavajanj, groženj in žalitev, uperjenih v slovenske politike in da boste nehati ogrožati, napadati gospodarski razvoj Slovenije. Koalicijski poslanci, skupaj z Levico, vseh šest, nimate poguma reči: to so pa tako enostavna priporočila, da jim je treba v duhu razprave in v duhu tega, da prisluhnemo našim obrtnikom in gospodarstvenikom, prisluhniti. Kajti še enkrat, je tu pa tam kakšen obrtnik in gospodarstvenik lopov, tajkun in tiste je treba sankcionirati, ampak da na podlagi nekaj slabih gospodarstvenikov poslušamo -očitno bo tudi mantra te vlade -, kako so gospodarstveniki tajkuni, ki kradejo denar iz žepa davkoplačevalcev, svoj denar pa varno parkirajo nekje v tujini, to ne gre.
Skratka, mislim, da imamo dobro temo za uvod tega mandata; torej, ali želimo razvoj Slovenije ali ga ne želimo. Če ne bomo imeli slovenskih obrtnikov in slovenskega gospodarstva, si lahko tisto kljukico, ki ste zapisali v gospodarski razvoj Slovenije, vtaknete za uho in bo ostalo le pri besedah. Na žalost bo ostalo le pri besedah, kot bo ostalo le pri floskulah v nadaljevanju mandata ali pa na žalost še kaj slabšega, torej v bralnih krožkih poslancev, ki bodo zagovarjali tisto, kar jim bodo nižji uradniki na ministrstvih napisali in jim bodo
napisali v škodo slovenskega obrtnika in v škodo slovenskega gospodarstvenika. Hvala.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednja ima besedo gospa Nataša Sukič, pripravi pa naj se mag. Andrej Šircelj.
NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane, spoštovani!
Po vseh teh urah in po vsem tem, kar sem tukaj slišala, se res uvodoma lahko mogoče malo ironično vprašam, ali mi sploh še rabimo politiko in politike, ali pa bi kar gospodarstvenikom prepustili vodenje te države, kajti pozivi s strani SDS, da naj skupaj z gospodarstveniki se spremeni, na novo spiše koalicijska pogodba, zvenijo približno tako. Ampak, kljub temu da smo priča velikemu demagoškemu spektaklu, namernih histerizaciji in raztegovanja, podpihovanja napetosti za dnevno politikantsko rabo med gospodarstveniki na eni in koalicijo in še posebej Levico na drugi strani s strani SDS in tokrat na žalost tudi NSi, sem vseeno vesela, da imamo končno priložnost javno ovreči številne polresnice in tudi neresnice, ki so zaokrožile tako po medijih kot znotraj gospodarskih krogov, seveda spodbujane in orkestrirane s strani SDS, ki je danes tako pravičniška predlagateljica nekaterih pravičniških sklepov.
Skratka, s konkretnimi dejstvi in z zelo eksaktnimi podatki bi rada osvetlila, kaj je res in kaj se v tej umetno ustvarjeni in pregreti atmosferi te polresnice in celo laži, ki si jih privošči desna stran opozicije.
Pa poglejmo, najprej o izračunu efektivne obdavčitve dobičkov pod trenutno ureditvijo, ki naj bi znašala 39, 25 %. Izračun predlagatelja predpostavlja, da najprej podjetnik vselej plača 19 % davka od dohodka pravnih oseb, vendar je treba jasno povedati, da je efektivna stopnja DDPO precej manjša od uradne 19-odstotne nominalne stopnje. Tako je leta 2016, ko je bila nominalna stopnja še 17 %, bila stopnja efektivne obdavčitve le 11,1 %. V EU je imela nižjo stopnjo takrat samo Irska in nihče drug. Leta 2017 pa je bila 13 %. Razlika med nominalno in efektivno stopnjo nastaja zaradi koriščenja raznih davčnih olajšav in zato v Sloveniji okoli 25 % celotnega dobička ostaja neobdavčenega. To je ta dejanska slika. Takšna ureditev najpremožnejšim lastnikom kapitala omogoča, da so obdavčeni po izredno nizkih davčnih stopnjah. Stopnje, po katerih so obdavčeni dobički, sedaj bomo rekli - pod navednicami rečeno - »ogorčenih podjetnikov« so bile v letu 2017 sledeče: Boscarol je državi v davkih plačal 14 % od dobička, Akrapovič 8,7 %, Pečečnik pa zgolj 6,5 %. Vedeti pa moramo, da v Evropski uniji podjetja v povprečju plačajo 23 %. Sedaj mi pa povejte, prosim, ali so ti naši ogorčeni podjetniki državi vrnili preveč ali vendarle premalo, če gledamo v luči neke
58
DZ/VI 11/9. izredna seja
družbene odgovornosti ali pa, recimo, socialne pravičnosti.
Pa ne pozabiti, da je prav Ivo Boscarol eden tistih privilegirancev, ki je dobil močno finančno injekcijo s strani države, se pravi subvencijo, da je lahko sploh zagnal svoje podjetje, v višini nekaj milijonov evrov. Nekaj milijonov evrov je dobil našega davkoplačevalskega denarja, kar je prav, ker je naredil res dobro podjetje. Ampak daje pa bolj malo nazaj.
Poleg tega predlagatelj pri izračunu efektivne obdavčitve dobička predpostavlja, da si podjetnik celoten dobiček izplača kot osebni prihodek. Predlagatelj, torej stranka SDS, domneva, da podjetnik niti centa dobička ne reinvestira v svoje podjetje, temveč si celoten dobiček izplača za financiranje osebne luksuzne potrošnje. Le v tem skrajnem primeru, ki bi seveda predstavljal povsem nesmotrno in negospodarno ravnanje podjetnika, bi podjetnik od 100 evrov zasluženega dobička dejansko plačal 29,25 evrov davka. Če predpostavimo, da podjetnik - in verjamem, da je tako - ravna smotrno in gospodarno ter celoten dobiček namesto v lastno luksuzno potrošnjo vloži v razvoj lastnega podjetja, pa plača največ 19 evrov davka, kolikor je nominalna stopnja DDPO oziroma dejansko v resnici pri vseh še dodatnih olajšavah v povprečju zgolj 13 evrov, če upoštevamo efektivno stopnjo DDPO. To so resnične, eksaktne številke, da se izognemo tem raznim manipulacijam in špekulacija, ki krožijo danes tukaj že ure in ure in ki že nekaj tednov krožijo v medijih in podpihujejo grozljivo atmosfero in potem seveda je kriva koalicija in še posebej Levica za vse, kar se dogaja. V resnici ste krivi podpihovalci za to, kar se dogaja, ker dejansko prilivate olje na ogenj na nepošten način.
Iz tega razloga je treba tudi pri drugem izračunu efektivne stopnje davka na dobiček, ki je po predlagatelju enak 59,5 %, upoštevati, da efektivna stopnja DDPO znaša okoli 13 %. Da bi bili po 50-odstotni stopnji obdavčeni zgolj dobički ozkega sloja najpremožnejših lastnikov, medtem ko bi bili davki za večino manjših lastnikov pod novo ureditvijo bodisi manjši bodisi praktično enaki kot pod trenutno ureditvijo. Trenutno se okoli 70 % zavezancev uvršča v najnižji dohodninski razred, kar pomeni 16-odstotno obdavčitev. 25 % se jih uvršča v drugi dohodninski razred, to je 27-odstotna obdavčitev. Torej, izračunajte, koliko jih še ostane tistih najbogatejših 5 %.
Pa gremo dalje s temi podatki. No, predlagatelj seveda v vsej tej diskusiji posebej demonizira Levico, ki naj bi bila vodilna in najvplivnejša stranka koalicije, pravzaprav nadstranka, Luka Mesec pa nadkoordinator, saj naj bi na glasovih naših poslancev stala ali padla vlada Marjana Šarca. Logika izpostavljanja Levice kot vodilne koalicijske stranke je, mislim, res absurdna, ne le zato, ker je Levica opozicijska stranka, temveč tudi zato, ker lahko
poslanci katerekoli stranke z umikom svojih glasov povzročijo padec vlade. Torej so po tej logiki tudi vse koalicijske stranke vodilne in najvplivnejše stranke koalicije. Kot vidimo, je ta dikcija, ki je ves čas na programu vašem, je res nesmiselna, no.
Dobro, dalje. Že včeraj na Odboru za gospodarstvo sem jasno povedala: eno so izjave poslanca, njegove objave na Facebooku, v mislih imam Miho Kordiša, drugo pa je uradni volilni program Levice in tisto, kar je uradno zapisano v koalicijski pogodbi. In tam ne v našem volilnem programu ne v koalicijski pogodbi ni niti črke »n« od nacionalizacije. Sam Kordiš je pojasnil svoje objave, jaz jih ne bom komentirala, to je pač on naredil, jaz tega nisem zapisala, tako da prosim, ne generalizirajte in ne posplošujte in ne obešajte izjav enega poslanca na celotno Levico.
Potem dalje. Predlagatelj podjetnike je tudi neposredno identificira z gospodarstvom in predvideva, da njihova dejanja avtomatično prispevajo k blaginji vseh državljank in državljanov in k napredku. Citiram vašo trditev: »Gre za neposredno grožnjo slovenskim podjetnikom oziroma gospodarstvu in s tem blaginji slovenskih državljanov in napredku slovenske družbe.« Konec citata. Rada bi poudarila, da gospodarstvo pretežno sestoji iz delavk in delavcev, le manjšino predstavljajo podjetniki. Še več, pri podjetnikih, ki bi jih po žepih delno udarila proporcionalna obdavčitev kapitalskih, gre za majhen del najbogatejših podjetnikov, torej za manjšino manjšine najbolj privilegiranih delov gospodarstva. Pri zatrjevanju, da bo proporcionalna obdavčitev kapitalskih dohodkov uničila podjetnike in tlakovala pot socializmu, ki prinaša zgolj bedo in gorje, očitno pozabljate, da smo v Sloveniji vse do leta 2006 že imeli proporcialno obdavčitev kapitalskih dohodkov. Prav pod takšno ureditvijo so se v Sloveniji razvijala in uveljavljala podjetja, kot sta Akropovič in Pipistrel. Smešno je torej, da zdaj lastniki teh podjetij govorijo, da bo takšna davčna ureditev uničila in pogubila prav te iste podjetnike.
Pa poglejmo, Slovenija je predzadnja v Evropski uniji po deležu davkov na kapital, v večini držav OECD, denimo v Italiji, na Danskem, Franciji, ZDA, Švedski, Nemčiji, na Finskem so davki na kapital višji kot v Sloveniji. Zato smo v Levici predlagali progresivno obdavčitev kapitalskih prihodkov. Nova ureditev bi razbremenila manj premožne, medtem ko se dvig osredotoča na zgornjo desetino državljanov z najvišjimi dohodki, ti bi namesto sedanjih linearnih 25 % morali plačati do 50 % davka na kapital. Rekla sem do 50, odvisno, kaj bodo s tem kapitalom počeli. Naš ukrep je pravičen, saj ima sloj najbogatejših v lasti skoraj polovico vsega premoženja, poudarjam: skoraj polovico vsega premoženja ima sloj najbogatejših. Za ponazoritev naj vam povem v številkah: 1022 najbogatejših Slovencev je predlani imelo toliko dohodkov od kapitala in premoženja, v številki je
59
DZ/VI 11/10. izredna seja
to 191 milijonov evrov, kot kar 1,6 milijona zavezancev z dohodki v višini do treh povprečnih mesečnih plač na drugi strani, vse skupaj je bilo to 188 milijonov evrov. Zdaj vidimo razmerje? 1022 : 1,6 milijona.
Naš ukrep je tudi razumen, saj je delež BDP zbran z obdavčitvijo kapitala v Sloveniji skoraj pol manjši kot v povprečju Evropske unije. V Evropski uniji namreč kapital povprečno prispeva 20 % v proračun, v Sloveniji samo 11 %. Konec koncev pa si lahko lastniki podjetij dobička tudi ne izplačajo, ampak ga investirajo v proizvodnjo in plače zaposlenih, v tem primeru jih predlagani ukrepi Levice ne bodo prizadeli, v nasprotju s trditvami, ki jih širite, namenoma širite, s strani stranke desne provenience in vaši zavezniki po raznih gospodarskih zbornicah. Če bi najbogatejši plačali malo več davka, bi bili še vedno bogati, po mojem, da se jim res nič hudega ne bi pisalo. Mogoče bodo imeli malo manjše jahte in vile ali kakšen luksuzen avto manj; a zato bo več denarja za zdravstveno varstvo in šole, za obuditev mrtve stanovanjske politike ali pa tudi za nove subvencije gospodarstvu, takšne, kot jo je bil recimo deležen Pipistrel, ko je zagnal svoje sicer res odlično podjetje. V Slovenski demokratski stranki pravite, da je najboljša socialna politika ustvarjanje novih mest. Se strinjamo, seveda je. A kakšnih delovnih mest? Takšnih, kjer naj bo minimalna plača le drobiž, ki omogoča životarjenje na pragu revščine? A vendarle takšnih, ki bodo delavcem in zaposlenim omogočale dostojno, dostojanstveno preživetje in življenje? Je pošteno? Je družbeno odgovorno? Je družbeno pravično? Vse to, o čemer tako demagoško teče tule razprava, da bi zgolj najbogatejši v neskončnost podaljševali davčne odpustke, vsi ostali državljanke in državljani pa pač nosimo ta bremena, saniramo bančne luknje in ne vem kaj vse počnemo v tej državi, medtem ko pa so eni očitno nedotakljivi. Je to tisto, za kar se zavzemate na desnici? Slišala sem stranko Nova Slovenija; je to socialno tržni model gospodarstva? Je to to? Če je, potem ne vem. Potem najbolje, da zdajle preneham z razpravo, ker na kaj takega pa res nimam več besed. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa.
Naslednji je mag. Andrej Šircelj. Pripravi pa naj se Robert Pavšič.
Izvolite.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, spoštovana podpredsednica. Kolegi in kolegice, državna sekretarka!
Res je, danes veliko poslušamo o različnih zadevah, vendar malo mešamo tudi vzroke in posledice. To, da danes razpravljamo o slovenskem gospodarstvu, obdavčitvi in tako naprej, je predvsem koalicijska pogodba in njeno besedilo. In na to besedilo je nastal na nek način, če želite, upor proti takšni ureditvi, ki si jo
je zamislilo šest koalicijskih strank ali pa pet plus ena koalicijska stranka oziroma ena plus pet. In samo to je razlog. Če koalicijske pogodbe ne bi bilo v takšnem besedilu, potem današnje seje ne bi bilo. Potem se ne bi javili podjetniki, potem se ne bi javile zbornice, potem se najbrž ne bi javil tudi sindikat, ki pravi, da je to njen program; in potem se ne bi najbrž javila tudi javnost, širša javnost in tako naprej. Vsi tisti, ki govorite, nekateri kolegi in kolegice ste govorili, kako je tukaj to zdaj brez veze, kako je zdaj to vse skupaj ne vem kaj. Sami ste si podpisali koalicijsko pogodbo. Podpisali so jo vaši predsedniki oziroma predsednica. Dali so si roke, naredili so TV-šov, naredili so medijski šov in to so dejansko naredili. In potem so začeli brati, ali pa še niso prebrali, to koalicijsko pogodbo tudi podjetniki in ugotovili, kaj notri dejansko piše. In piše to, da se bodo pogoji poslovanja bistveno poslabšali za podjetja. In danes se mi lahko primerjamo glede pogojev poslovanja z mednarodnimi statistikami OECD, z deležem davkov v bruto družbenem proizvodu, z deležem posameznih davkov, z javno porabo v deležu bruto družbenega proizvoda. Lahko.
Vedno bomo našli mednarodno inštitucijo. Vedno bomo našli neko drugo inštitucijo, znanstveno, neko lestvico, karkoli že, ki nam bo prišla prav; in jo bomo za to uporabili. In mimogrede, tisti, ki ste morda prvič, pa še niste bili, v vladi; IMF, OECD, tudi Evropska komisija, ko dela ocene za posamezne države, pride v posamezno državo in naredi intervjuje. Med drugim vsekakor intervjuje s predstavniki Ministrstva za finance in, najbolje, z ministrom ali ministrico. In oni povejo, kaj bi radi; potem pa večino tega tudi napišejo notri in poleg tega še podkrepijo. To so želje trenutne ali pa prejšnje vlade, če želite. Tudi tisto, kar piše v teh mednarodnih inštitucijah. Treba je vse zadeve vzeti z določeno rezervo, treba je vso zadevo dejansko malo razmisliti in biti pri celotni zadevi racionalen. Seveda mi lahko gledamo efektivno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb in rečemo, efektivno je 11 %. Koliko je pa celotna obremenitev delodajalca, tisto, kar dejansko plača? Koliko plača za vsakega delavca prispevkov pa koliko on plača akontacije dohodnine? On plača toliko in on mora za ta denar izstaviti račune, gospe in gospodje. Doma ali po svetu. In če bo v Sloveniji plačal več, bo razmišljal o tem, da bo šel v drugo državo. Danes smo v Evropski uniji, imamo prost pretok blaga, kapitala. Zbral bo boljše poslovno ali davčno okolje. V Evropski uniji ni davčnih oaz. Luksemburg uradno ni davčna oaza, Ciper uradno ni davčna oaza, kakorkoli že govorite. To je dejstvo. Lahko se vsakemu zdi, kaj je davčna oaza, ampak to ni. Imamo pa davčno konkurenco. In tukaj nam te mednarodne statistike, gospe in gospodje, pa o efektivni stopnji in tako naprej ne pomagajo kaj dosti, ker tudi podjetnikov ne zanimajo te mednarodne statistike kaj dosti in povprečja tudi ne; ampak zanima ga, koliko bo dejansko plačal. In na
60
DZ/VI 11/10. izredna seja
Slovaškem, na Češkem, v drugih državah bo plačal manj, v okviru Evropske unije. Temu se reče davčna in poslovna konkurenca in za to tukaj gre. Lahko o povprečjih govorimo, njih ne zanima. Zakaj nas zanima, če njih ne zanima? Oni bodo preselili proizvodnjo in oni bodo zaposlili druge delavce in ne Slovence. Oni bodo, če bodo preselili proizvodnjo in šli v drugo državo, dejansko na nek način odpustili tudi vse te ljudi, za katere oni danes plačujejo akontacije dohodnine, prispevke za zdravstvo in za pokojnine. Vse, kar plačujejo, plačujejo oni. Posameznik plača tisto, kar dobi kot letni davek, kot letno dohodnino; ali dobi nazaj ali pa mora kaj doplačati. V večini primerov zelo malo, ker so tako stopnje urejene. Ko se o tem pogovarjamo, nam povprečja ne pomenijo kaj veliko, tudi efektiva, tudi tem podjetnikom ne.
Kaj zdaj govori ta koalicijska pogodba, če govorimo o davkih? Ja, uvedli bomo davek na nepremičnine. Super. Naj bo, kot pravijo, vsak naj plača po svojih zmožnostih, to je rekel kolega iz Desusa. Fino. Veste, kakšne zmožnosti so v Sloveniji, kakšne dohodke ljudje dobijo pa kakšne nepremičnine imajo. Veste, da je tukaj največja diskrepanca oziroma največja razlika med dohodki in premičnino, ki jo nekdo ima. Zaradi zgodovinskega razvoja. O tem je govorila Nataša Sukič, 70 % jih pride v najnižji razred, imajo pa ljudje velike hiše. In te boste zdaj obdavčili. Je to po svojih zmožnostih? Tudi OECD je govoril o tem, kakšne so razlike med prihodki oziroma dohodki ljudi in vrednostjo nepremičnin. In to boste zdaj obdavčili. In veste, kaj boste s tem naredili? S tem boste naredili to, da ljudje ne bodo mogli plačati s svojimi dohodki, ker so tako nizki, kot pravi kolegica Sukič, ne bodo mogli plačati tega davka, zato bodo začeli prodajati svoje nepremičnine. Veliko nepremičnin bo na trgu, cena bo padla in najbogatejši jih bodo kupili. In potem bo narejena še ena prikrita nacionalizacija. Danes imamo v tej državi, na stanovanjskem področju smo edini, kjer imamo 90 % ljudi, ki so lastniki nepremičnin. Edini v Evropi. Potem bomo imeli landlorde, tako kot v Veliki Britaniji, 20 % ljudi bo posedovalo vse nepremičnine. To je bila reforma, ki jo je že delala enkrat ena vlada prej, in je padla celotna reforma na Ustavnem sodišču. Gospa državna sekretarka to dobro ve in vi hočete to narediti. In potem hočete, kaj še, obdavčiti še drugo premoženje. Kaj - zlate pribore, slike, ure? Kaj boste še obdavčili?! To piše v koalicijski pogodbi, premoženje, to piše v koalicijski pogodbi. In če vi zdaj želite še eno drugo zadevo, ko želite; koliko je obdavčeno delo in kapital? Pa poglejmo, koliko je obdavčeno delo in kapital ter kakšno razmerje naj bi bilo pri obdavčitvi dela in kapitala. Približno enako naj bi se obdavčilo delo in kapital. Danes naj se potem pogleda še efektivna stopnja pri dohodnini, koliko je, če sešteješ še efektivne stopnje; in potem boste videli, da je kapital obdavčen z nominalnimi stopnjami 19 % plus 25 % še na izplačilo
dividend, to je 44 %; in da imamo za dohodnino tako lestvico, da pride približna obdavčitev okoli 40 %. Govorim o povprečju in tukaj je enako. In to pravi OECD. To pravi davčna fiskalna doktrina, da se niti ne sme delati razlike med obdavčitvijo dela in kapitala; in zato je danes ta sistem takšen, kakršen je. Če boste obdavčili kapital s 50 %, ker boste dali v progresivno dohodnino, bo kapital toliko in toliko večje obdavčen, za približno 25 odstotnih točk. In kaj se bo zgodilo? Gospe in gospodje, ta kapital bo šel, ta kapital bo šel, ta kapital bo šel. In to so vam podjetniki povedali. In glede na to sprenevedanje, da je ta koalicijska pogodba samo nek okvir, da je samo nek približek, da se bo o tem razmišljalo in tako naprej, jaz imam en predlog. Predlog glede koalicijske pogodbe, da se bomo vsi nehali z njo ukvarjati, ker sami pravite, da je brezvezna, sami pravite, da je samo nek okvir. Veste, kaj naredite? Prekličite jo, prekličite jo, ukinite jo, je nepotrebna; je morda potrebna zato, da imate minimalno vez, da vas drži tukaj skupaj, ker tukaj se vidi, da vas nič drugega ne drži skupaj. Drži vas skupaj morda nadstranka Levica, ki vam je - dejansko je bilo tudi dokazano - vse te določbe glede davkov ona pripeljala notri; vi pa jih niste brali, ali pa slabo brali, ali pa niste bili pozorni; ampak to so vam oni pripeljali notri. Pač citiram medijske objave, javne medijske objave in primerjave koalicijske pogodbe pred in potem. Od njih imate to notri, njihov program, pa niste vedeli, da ga imate. In zdaj ga morate zagovarjati. Prekličite, to je edina rešitev, da boste potem na novo začeli nekaj delati in nekaj narediti v korist in dobro gospodarstva ter prebivalstva Slovenije.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec, za vašo razpravo.
Gospa Nataša Sukič ima repliko.
Izvolite, gospa poslanka.
NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa.
Ne zavajati glede nepremičnin. Kolikor je meni znano, gre za obdavčitev luksuza, nadstandarda. Tisti, ki so špekulanti na nepremičninskem trgu, imajo 10, 20, 30 stanovanj, ki jih oddajajo. Za to gre, ne za to, kjer v osnovi ljudje živimo in prebivamo. Kolikor je meni znano, je tako. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Saj
poznate, replika na repliko ni dovoljena.
Besedo ima gospod Robert Pavšič.
Za vami, gospod Robert Pavšič, pa se naj pripravi Primož Siter.
Izvolite.
ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Najlepša hvala za besedo še enkrat. Še enkrat lep dober večer vsem skupaj!
Najprej gospod Šircelj, jaz upam, da nas vse skupaj veže kaj drugega kot en podpis na papirju, da nas veže interes za delovanje v
61
DZ/VI 11/10. izredna seja
dobro države. Tukaj upam, da se, ne upam, tukaj verjamem, da se vsi skupaj strinjamo. Vse skupaj, z vami vred, ja, to sem tudi mislil. Me pa vse skupaj malo skrbi, ker smo današnjo razpravo zbanalizirali do konca, zato sem tudi danes dopoldne začel s stališčem na malo bolj filozofski način, da odgovorim še gospe Lep Šimenko. Filozofija je humanistična veda, za razliko od posamičnih znanosti se ne ukvarja s posameznim izsekom stvarnosti ali z njenim posebnim vidikom, temveč tematizira človeško izkustvo kot celoto; in je univerzalna znanost. In današnja tematika je zelo kompleksna in je ne moremo zbanalizirati na podjetništvo, obrt ali gospodarstvo. Gospodarstvo je krovno, sestavljajo pa ga podjetniki, obrtniki, sestavljamo ga konec koncev tudi mi. In začeli smo vse skupaj tlačiti v isti koš, podjetništvo in lastništvo. Nekaj je lastništvo, drugo je podjetništvo. Jaz lahko kot vlagatelj vzpostavim podjetje, ki ga vodi nekdo drug. Tisti, ki ga vodi, bo za svoje delo plačan in to delo je tisto, ki je preveč obremenjeno. Če pogledamo, bruto dohodek je dohodek delavca, ni strošek delodajalca. Bruto bruto dodatek je pa strošek delodajalca. Ni vseeno, ne. In če pogledamo, delodajalec oziroma delojemalec plača približno 45 % od tistega, kar zasluži, da dobi plačo. Vlagatelj pa plača maksimalno 19 % tistega, kar na koncu ostane od bilančnega dobička, torej kot podjetje, in potem še, če si izplača kot tisti lastnik kapitala, 25 %. Če si ne izplača, ne plača nič; in če kaj tisti, ki vodi podjetje, investira, tudi plača manj. Povprečje je 13 pa nekaj odstotkov v Sloveniji; v koalicijski pogodbi pa je napisano, da bi bila ta obdavčitev najmanj petodstotna. Torej za večino sploh ne bo prišla v poštev, ker tako ali tako že plačujejo več od petih odstotkov. Če je v povprečju 13,1 %, potem se to tudi upošteva.
Danes smo slišali, da bomo enkrat enaki v revščini. Mislim, da smo enaki že danes. To je konec koncev pokazal tudi članek pred nekaj dnevi v Financah in kar sem tudi danes zjutraj govoril, Ginijev grafikon, in kako so razdeljene najnižje pa najvišje plače po Sloveniji. Struktura ni dobra in ne spodbuja produktivnosti. Zakaj je uspešnost v Sloveniji takšen greh? Zakaj so uspešni stigmatizirani? Jaz sem prepričan, da zaradi tisočletne zgodovine zatiranja slovenskega delavstva, kmetov in malih ljudi. V zadnjem času zaradi tranzicijskih uspehov oziroma v 99 % neuspehov. In tega nismo znali rešiti v novejši zgodovini. To je tudi zadeva, s katero se bi moral parlament ukvarjati, pa se ne. Tukaj je izginilo ogromno kapitala. Kar izpuhtel je. In za to nismo krivi mi, ki tukaj sedimo, mi smo šele pred nekaj meseci prišli. In tudi vlada, ki jo podpiramo, je šele deset dni v svojih stolih oziroma na svojih delovnih mestih. In v tem okviru socialna politika ne spodbuja zaposlovanja. Zakaj ga ne spodbuja? Ker se delodajalci ne odzivajo na trg dela. Danes delodajalci pravijo, da je premalo delovne sile in
da jo morajo uvažati. Ne, izobraževalni sistem ni kriv. Zato, ker so plače prenizke. In če bi mi razbremenili plače na način, da bi bolj obremenili kapital, torej lastnike podjetij, ne podjetnikov. Na žalost oziroma največkrat se zgodi, da je to ista oseba, ampak to ni nujno, to je pač dvojnost. In dvojnost se tudi dvakrat plača. Tako. In ob tem moramo govoriti tudi o produktivnosti, kadar govorimo o socialni politiki in zaposlovanju. Kako se spodbuja produktivnost? Treba je spodbujati, ne pa kaznovati. Preveč smo normirani in izgleda, da preslabo pač delamo. In potem je večina na minimalni plači.
Ko smo pa že pri statistiki, kar sva se zjutraj verjetno narobe razumela. Če imamo podjetje, zdaj si ga bom čisto izmislil, ki ima sto zaposlenih, vodja tega podjetja zasluži na leto 120 tisoč evrov, 99 zaposlenih pa vsak 12 tisoč evrov na leto, potem je povprečna plača v tem podjetju 13 tisoč 80 evrov na leto. To pomeni, da imajo v povprečju vsi nadpovprečno plačo, v bistvu je pa nimajo. Zato je statistika lahko velika laž na majhnih resnicah. Resnica je pa ta, da ima 99 % nižjo plačo od tistega enega procenta. Zato sem govoril o tem, da statistika zna biti zavajajoča. Tako. Mislim, da nas čaka še veliko dela. Jaz sem vesel, da so se odprle te zadeve, ampak kaj to meni pove?! To, da moramo priti skupaj pa se pogovarjati. Če vas zmoti, super, da vas zmoti, ampak ne iz tega delati neke drame. Bodimo konstruktivni pa ne udrihati en po drugem, ker to nikamor ne pelje. In tudi ljudje, ko nas gledajo, bodo rekli - saj itak se samo kregate, nesmiselno, brez veze in samo pametni ste; naredite pa itak nič. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Besedo ima Primož Siter.
Pripravi pa nas se dr. Darij Krajčič.
Izvolite.
PRIMOŽ SITER (PS Levica): Najlepša hvala, predsedujoči. Kolegice in kolegi!
Osem ur in 10 minut, nekaj materiala se je nabralo, ampak sem vesel, da se končno pogovarjamo o stvareh, ki so aktualne, ki se tičejo leta 2018. Včeraj smo se na odboru malce pošalili, da vedno poslušamo o zimzelenih temah formata ... Okej, Venezuelo smo tudi že sedaj, migrantov se nismo lotili, Zvezo borcev smo pa tudi pustili na tej seji na strani. Navdušen sem, da smo v letu 2018. In istočasno izrazim tudi navdušenje nad vsebino cele naše debate. Bom komentiral nekaj iskric, ki so prišle s strani SDS. Moram pa svoje navdušenje deliti z NSi. Čeprav stojimo na različnih bregovih, smo vzpostavili, se mi zdi, lep most v komunikaciji. Včerajšnja seja odbora je zgradila nek uspešen most med Levico in podjetniki, ki so prišli, všeč mi je tudi, kako smo povezali s kolegom Vrtovcem. Danes sva prav tako o številkah s kolegom Horvatom diskutirala. Diskusija, dialog je mogoč v demokratičnem procesu, morebiti
62
DZ/VI 11/10. izredna seja
stojimo na različnih bregovih, ampak to ni razlog, da se črno gledamo.
Še posebej sem zato žalosten na drugi strani, ko sem v diskusiji danes slišal nekaj stvari, ki jih enostavno moram osvetliti. Predlagateljica pravi: O Levici ne bom izgubljala besed. Vaš kolega je rekel: Levici ni pomoči. Mi se tu aktivno vključujemo v reševanje neke socialne situacije v Sloveniji, malce osebno jemljemo. In potem kolega Žan Mahnič s svojo samohvalo o tem, kako on sodeluje z gospodarstveniki; mi pa, da ne. Jaz tudi obiskujem MOS, pa sem član Levice. O tem, da je Luka smrkavec, da naj kolegica podpredsednica neha žvečiti žvečilko in da smo v Levici zadrogirani. To je absurd. To je propad demokratičnega sistema v tej instituciji. Ampak bi šel na nekaj več vsebinskih stvari. Kolega Pogačnik je rekel, da ste sklicali to sejo zaradi sovražnega govora. Jaz sem vesel, da smo začeli sklicevati seje zaradi sovražnega govora, ker potem bomo tudi na tej strani sklicali kakšn o sejo na podlagi sovražnega govora in, ojoj, koliko materiala imamo. Včeraj smo že - če se kolegi, ki ste bili na odboru spomnite - osvetlili nekaj točk, ki ste jih v pozivu za sklic seje našteli. Sprehodil bi se čeznje in vas potem tudi prosil za pavšalen odgovor. Govorite o škodljivih učinkih političnih ukrepov in reform, ki da so navedeni v tej koalicijski pogodbi. Da gre za preganjanje in zatiranje slovenskih podjetnikov; da se pod to podpisujejo tudi predstavniki podjetnikov, Obrtno-podjetniške zbornice, Gospodarske zbornice, ki da svarijo, da predlagane finančne obremenitve podjetnike kriminalizirajo in uvajajo sistem po vzoru Severne Koreje, Kube in Venezuele. Temu je že kolega Luka Mesec v uvodu nekaj besed namenil. Moje vprašanje je, če primerjamo davčne sisteme Kube, Severne Koreje in Venezuele na eni strani in davčne sisteme razvitih držav Evropske unije, držav OECD, v katero skupino bolj pašejo ukrepi, ki jih predlaga ta koalicijska pogodba? Kličejo po Kubi? Kličejo po Severni Koreji? Ali kličejo po ekonomskem razvoju, ki ga lahko vidimo in mu sledimo na teh primerih neke dobre prakse razvitih držav? Recimo; dopolnilno zdravstveno zavarovanje bomo ukinili, pravi koalicijska pogodba, in ga ob ohranitvi iste ravni pravic prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje; zelo korejsko. Potem, zdravstveni cent na trošarine, na alkohol, tobak in sladke pijače kriminalizira podjetništvo. Seveda, s proučitvijo možnosti preoblikovanja v smeri tako imenovane living wage bomo ustrezno uredili minimalno plačo. Če zdaj citiram kolege iz SDS - »to je skrajni ukrep, to je radikalni levičarski ukrep«, dvig minimalne plače.
Novelirali bomo Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju in zakonu o obvezni udeležbi delavcev pri dobičku. Res se lahko bojimo kot hudič križa, če smo že danes govorili o raznih intervencijah od zgoraj. Uvedli bomo pribitek na vse transakcije v davčne oaze, sprejeli bomo zakon o tako imenovanem
kulturnem evru, o čemer smo pa tudi včeraj na odboru že govorili, kako radi demoniziramo kulturo, kako radi demoniziramo vse, kar pride s FDV, in vse, kar nosi predznak nevladna organizacija. Poleg te genialne piarovske akcije, ki ste jo speljali s sklicem te seje in v tednih pred njo, v povezavi s skupino podjetnikov; poleg tega, da je ta akcija piarovsko genialno speljana, genialno umeščena v slovenski javni prostor, ki genialno demonizira vse, kar je levega, vsak predlog, in ki genialno demonizira ljudi osebno iz naših vrst. Onstran tega, za kar vam čestitam kot piarovec, kaj je vsebina vašega predloga? Kaj je boljša alternativa temu, kar predlaga naš ukrep, vstavljen v koalicijsko pogodbo? Kateri so tisti ukrepi, tiste boljše alternative, tista proaktivna drža? To bi radi slišali in potem se lahko pogovarjamo o tem, kako v demokratičnem dialogu pridemo skupaj in naredimo nekaj skupaj, kot smo danes že dostikrat slišali, za dobro vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije. Najlepša hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala.
Besedo ima dr. Darij Krajčič.
Pripravi pa se gospod Boris Doblekar.
Izvolite.
DR. DARIJ KRAJČIČ (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo. Kolegice in kolegi!
Danes smo slišali zelo veliko kritik na račun koalicijskega sporazuma, da propagira povečanje administrativnih ovir, centralizacijo; jaz nisem nič takega nikjer notri zasledil, celo nasprotno. Dobro veste, da bo ta vlada in koalicija naredila vse za administrativno razbremenitev gospodarstva in družbe kot take. Slišali smo tudi, da edino podjetniki so najbolj propulzivni del te družbe. Veste, jaz sem podjetništvo predaval na univerzi. V vsaki družbeni skupini imamo najbolj propulzivne, malo manj propulzivne pa tudi nepropulzivne. Ali odlične, srednje pa nekaj slabše tudi, in sicer med podjetniki, med športniki, med učitelji, a veste, da celo med politiki. In ne more biti glorificirana samo ena družbena skupina, ker to preprosto ni skupnost. Mi lahko funkcioniramo v tej državi samo kot skupnost, ne pa da favoriziramo neko družbeno skupino, katerokoli. Tudi če bi rekli, da bomo favorizirali samo profesorje in znanstvenike ali pa da bomo favorizirali samo športnike, to ni v redu. Preprosto morajo imeti vse družbene skupine približno enake možnosti za svoj obstoj in razvoj. Slišali smo tudi, da je beg možganov iz Slovenije, kar je res v enem delu; in da so krive prenizke plače in previsoka obdavčitev, ravno to kaže koalicijski sporazum, kaže na celovito davčno reformo. Pa saj to ni nič posebnega, tega si ni ta koalicija izmislila. To je priporočilo konec koncev OECD. Najbrž veste, kajne? Morate vedeti, leta 2009 sem jaz v Parizu, ko smo vstopali v OECD, zagovarjal to državo sicer na enem drugem področju. OECD je
63
DZ/VI 11/10. izredna seja
organizacija, ki daje na ravni najrazvitejših držav sveta neke poročila, priporočila, primerjave, in kaže se velikokrat po njih zgledovati; ne pa tudi vedno. Tudi kakšna njihova priporočila so bila nenavadna za kakšne države, ker je treba ta priporočila prenesti v malo bolj lokalna okolja. Slišali smo tudi danes, da je gospodarstvo najbolje delalo sedaj, ko vlade ni bilo. Hkrati je pa taisti razpravljavec rekel, da so v tem času podjetja bežala na Slovaško. Zdaj se je spet treba odločiti, kaj od tega je res. Če je najbolje delalo, če ni vlade, potem je najboljše, da vlade nimamo; ampak potem nikakor ne more biti res, da so podjetja bežala na Slovaško. Samo ena stvar od teh je resnična. Nekdo je rekel, da je Bauhaus prestavil svoje transakcije račune v Avstrijo. Sem pogledal zdajle na Ajpes - vsi računi, ki jih ima Bauhaus, imajo SI56, to pomeni Slovenijo, da ne naštevam banke, v kateri ima le-ta transakcijski račun. Mislim, da bi bilo zelo dobro, če bi se pogovarjali o resnicah, o dejstvih, ki držijo, tudi takih, ki jih je zelo preprosto preveriti tukaj, na nekem Googlu, kaj šele o takih, za katere je treba malo bolj pobrskati, da pridemo do resnic.
Prihajam iz volilnega okraja Zgornja Savinjska dolina. Tam je neka občina, ki se ji reče Občina Nazarje, in ima brezplačno osnovno šolo in s tem se pohvali. Pravi sicer, da je edina v Sloveniji, jaz tega ne vem, vem pa, da je brezplačna. To torej pomeni, da karkoli bi starši morali doplačati za neke dodatne aktivnosti v šoli, od šole v naravi, zvezkov, ne vem česa, občina financira. Lahko dobi denar za to, seveda ga dobi iz davkov, saj drugje ga ne more dobiti. In v tej občini je veliko propulzivnih podjetij in jaz sem se pogovarjal tudi z direktorjem takega propulzivnega podjetja, ki ne zaposluje 15 ljudi, ampak nekaj 100; in je tudi mednarodno podjetje, razvojno, visoko tehnološko. Ta gospod, ki tudi vodi združenje podjetnikov, je rekel, da on zelo dobro razume tako funkcioniranje lokalne skupnosti, v kateri deluje, in razume tudi svojo vlogo kot družbeno koristno podjetje, razume tudi, da davki morajo biti, da lahko imajo otroci njegovih delavcev brezplačno osnovno šolo, ker za njega verjetno res ni potrebna, ampak za njih pa je. In nekaj smo danes slišali tudi o Miltonu Friedmanu, da ga je nekdo populariziral, niti ne vem več, kdo. Treba je vedeti, da Milton Friedman je pač ekonomist, ki je zagovarjal liberalni kapitalizem, da je vloga države v njegovi teoriji izničena praktično do kraja, da se privatizira vse, ne samo šolstvo, zdravstvo, sociala ... /izklop mikrofona/
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN:
Spoštovani poslanec, elektronika vas je avtomatsko izklopila. Hvala za vaše besede.
Sedaj ima besedo gospod Boris Doblekar.
Sicer je na listi napisan tudi gospod Luka Mesec, vendar vidim, da je samo 7 sekund časa, tako da predvidevam, da je naslednji gospod Danijel Krivec. Izvolite.
BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani in spoštovane! Tudi jaz imam zelo malo časa na voljo, zato bom moral kar pohiteti.
Bolj ali manj je bilo v današnji razpravi že vse povedano. Predvsem z naše strani, s strani desnih strank, ki smo odprli to temo, problematiko škodljivih in uničujočih ukrepov zoper slovenske podjetnike. Nismo tega mi zakuhali, ampak vaša koalicijska pogodba šestih strank; in zato tudi ta problem in tudi to sedenje cel dan. Moram reči, da z veseljem se m se pridružil vsem nam, ki smo šli v bran podjetništvu, gospodarstvu, skratka panogi v tej državi, ki v bistvu državo drži pokonci. Bilo je že nekaj debat za nazaj. Tudi jaz bom eno odprl, ampak ne o Venezueli, o tem je govorila Levica. Jaz se bom nekako dotaknil izvirnega greha izpred mnogih let, ki je bil razlog, da je Slovenija danes tam, kjer je. Da so minimalne plače majhne, da so majhne pokojnine, da so tajkuni pobrali denar, da so oropali banke in tako naprej. To je bilo takoj po vojni, takoj ko se je delala nacionalizacija, o tem, kar ima Levica ideje. Seveda, vi bi želeli povečati davke, prispevke pa vse ostalo, kar je, samo da bi obremenili gospodarstvo in tudi vse delavce. Takrat, v tisti nacionalizaciji, ki je bil izvirni greh vsega hudega v naši državi, je bilo veliko privatnih podjetij, z znanimi lastniki in ljudmi, ki so uspešno in pridno delali, podržavljenih. Njihova podjetja so bila uničena. Ljudje so bili ali izseljeni ali pobiti, kakorkoli. Izpostavil bom samo eno podjetje, ki je lahko primer za popolnoma vsa ta podjetja, ki so bila uničena. In to je bilo podjetje gospoda Antona oziroma Toneta Knafliča iz Kamnika, ki je imel podjetje tudi v Šmartnem pri Litiji. To je bilo uspešno podjetje, gospod je dobro vodil podjetje, 90 % je bilo izvoza v evropske države, tudi v Ameriko. In potem sem prebral celo članek v Mladini, ki je zelo levi medij, kajne, to nam je vsem znano, kjer je ta zgodba opisana. Lepo piše, kaj se je s tem človekom zgodilo, da ga je komunistična oblast po nesreči ali kakorkoli, pač po nedolžnem razlastninila in podjetje je prevzela država, on pa je moral potem voziti cize in karjole v komunalnem podjetju v Kamniku. To zgodbo verjetno dobro poznate in to je samo ena od mnogih zgodb. V Wikipediji pa piše prav za to podjetje in za tega spoštovanega gospoda, da je prijazno podaril podjetje državi. Skratka, to je en primer od mnogih, zato danes imamo to, kar imamo. Nam se ne bi bilo treba pogovarjati o nekih minimalnih plačah in ne vem čemu vse, kajti obrtniki, podjetniki, gospodarstvo dobro delajo in plačajo ljudi toliko, kolikor zmorejo. Država jih obremenjuje, kolikor se najbolj da, kar ni prav. Zato predlagam še enkrat, dajmo skupaj pomagati k učinkovitim ukrepom za spodbudno poslovno okolje za obrtnike in podjetnike ter prenehajmo z ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospod poslanec, najlepša hvala.
64
DZ/VI 11/10. izredna seja
Z dolžino razprave ste odvzeli razpravo tudi gospodu Danijelu Krivcu. S tem prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobijo besedo še predstavniki Vlade in predstavnika predlagateljev.
V imenu predstavnika Vlade bo govorila gospa državna sekretarka.
Izvolite.
MAG. MATEJA VRANIČAR ERMAN: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo.
Svoj nastop danes bi želela razdeliti v dva dela. V prvem delu bi želela govoriti o začetku izvajanja koalicijske pogodbe, v drugem delu se bom osredotočila na nekatere ključne odzive na današnjo razpravo. V prvem delu, kot sem rekla, bi rada govorila predvsem o začetku izvajanja koalicijske pogodbe. Koalicijska pogodba je dejstvo. Podpisale so jo stranke, ki so vstopile v koalicijo. Sama kot predstavnica Vlade sem dolžna začeti z aktivnostmi, ki pomenijo izvajanje posameznih ukrepov po tej pogodbi. Danes v razpravi ste se vsi razpravljavci osredotočili na posamezne točke te koalicijske pogodbe. Nihče ni predstavil niti ni imel časa ali možnosti predstaviti celotno koalicijsko pogodbo. Ko pa jo začnemo izvajati, moramo pogledati pa prav na to - na celoto. In cela vrsta točk v koalicijski pogodbi je, ki se vežejo na temo, ki je danes osrednja, to je na davke, na javnofinančne prihodke in na stabilnost javnofinančnega okolja. Temu se posvečamo predvsem na Ministrstvu za finance, zavedamo pa se, da je stabilnost javnofinančnega okolja tista, ki zagotavlja stabilno makroekonomsko okolje, to pa možnost nadaljnjega gospodarskega razvoja, ki lahko edino doprinese k večji blaginji posameznikov in posameznic v državi. Izvajanja koalicijske pogodbe ni mogoče zagotoviti z diktatom, ampak z dialogom. In ta dialog smo začeli, v ponedeljek smo na ministrstvo povabili predstavnike vseh relevantnih gospodarskih združenj in sindikatov ter vzpostavili dialog. Začuda smo zelo hitro prišli do treh skupnih točk, na katerih želimo prioritetno delati. Ena je predvsem v pristojnosti oziroma je naloga ministrstva, to je, da skrbimo za kontinuirano nadaljnje razbremenjevanje oziroma zmanjševanje administrativnih bremen pri izpolnjevanju davčnih obveznosti in da zapiramo možnosti za izogibanje plačilu davkov.
Podporo s sindikalne strani ter tudi s strani gospodarstvenikov za te naloge smo dobili. Skupaj smo nadalje tudi identificirali, da če pogledamo globalno sliko slovenskega davčnega sistema v primerjavi s tujimi davčnimi sistemi, da mora biti naša prioriteta razbremenitev stroškov dela. Hkrati pa ne samo predstavniki ministrstva, ampak tudi drugi udeleženci sestanka ugotavljajo, da je nadaljevanje javnofinančne konsolidacije in stabilnosti javnofinančnega okolja izredno pomembno za nadaljnji gospodarski razvoj. Zaradi tega z razumevanjem sprejemajo stališče
ministrstva, da lahko govorimo o nadaljnjem prestrukturiranju davčnih bremen in ne o splošnem zniževanju davčnih bremen. In tretje področje, o katerem smo soglašali, da ga je treba nasloviti, je posodobitev sistema obdavčitve nepremičnin. Ta je v trenutnem sistemu izredno nestimulativna prav za gospodarstvenike, ki so v veliki večini primerov obdavčeni ne po vrednosti nepremičnin, v katerih opravljajo svojo dejavnost, ampak po tem, koliko so zmožni plačati. In to enostavno z vidika pravične obdavčitve z davkom na nepremičnine ni korektno. Seveda v teh nekaj dneh, kar aktivno delujemo, nismo mogli na pogovor povabiti vseh deležnikov; povabili smo zaenkrat ključne. Z razgovori bomo v naslednjih tednih oziroma v naslednjih dnevih nadaljevali z najrazličnejšimi deležniki. Ne delamo si utvar, da je mogoče najti glede vseh predlogov, o katerih smo govorili, stoodstotno soglasje. Verjamemo pa, da je mogoče doseči širši družbeni konsenz o predlaganih ukrepih; in na tem nameravamo delati.
Že včeraj sem rekla, davčni sistem oziroma davčna politika ni samo politika, ampak je tudi veliko stroke zraven. Ta stroka potrebuje nekaj časa, da oblikuje strokovno utemeljene predloge, ki ne bodo na eni strani ene malenkosti postavljali in desetih drugih podirali. Zaradi tega smo se dogovorili za časovnico, ki bo omogočila, da bodo zakonski predlogi pripravljeni za obravnavo v Državnem zboru tekom prihodnega leta in nove rešitve uveljavljene z januarjem 2020. Časovnica je zelo ambiciozna, ampak verjamem, da s konstruktivnostjo, ki so jo pokazali v neposrednem dialogu vsi vpleteni, dosegljiva. Toliko o naših načrtih v zvezi z izvajanjem podpisane kolektivne pogodbe. Drugi del svoje razprave bi rada namenila v odziv na nekatere navedbe v današnji razpravi. Na vse se žal ne morem odzvati, čeprav je bilo v razpravah uporabljenih ali pa zlorabljenih kar veliko podatkov in informacij v najrazličnejše namene, nekateri tudi napačno interpretirani. Ne bom se osredotočala na posamezne številke v zvezi z davčnim sistemom, za to bo še možnost, ko bomo razpravljali o posameznih zakonskih predlogih. Bom se pa osredotočila na dve bolj generalni ugotovitvi. Ko se primerja makroekonomsko okolje v enem režimu oziroma v enem mandatu z drugim mandatom, moramo vedeti tudi, v kakšnem ekonomskem okolju je posamezna država delovala. In samo čim višja gospodarska rast za vsako ceno ni nujno uspeh. Ker če ukrepi vlade, ki podžigajo to gospodarsko rast, pripeljejo do pregrevanja gospodarstva, prej ali slej pride tudi do zloma tega gospodarstva. In to se je zgodilo na prelomu iz leta 2008 v leto 2009.
Res je, da so številke ob koncu mandata vlade Mira Cerarja nekoliko nižje, kar se tiče gospodarske rasti, ampak ni znakov pregrevanja. In znaki pregrevanja bi lahko bili previsoka inflacija, previsok obseg kreditiranja
65
DZ/VI 11/10. izredna seja
ne države, ampak podjetij in posameznikov. To je to, kar se je pravzaprav zgodilo v letu 2007, 2008. Nizka brezposelnost, ki ne omogoča odpiranja novih delovnih mest in zato močno pritisne na rast plač, ki gre preko rasti produktivnosti; in s tem se danes Slovenija še ne sooča. In zadnji element, ki kaže na pregrevanje, to so cene nepremičnin, kjer pa že moramo vklopiti varovalke oziroma postati pozorni na nadaljnji razvoj. In ti elementi so tisti, ki kažejo na to, da v tem trenutku ni čas za prociklično politiko, ampak je čas za ekonomsko politiko, ki bo omogočala nadaljnjo normalno raven gospodarske rasti brez znakov pregrevanja. In to ne pomeni zniževanja davkov v tem trenutku. Raven davkov v Sloveniji je podpovprečna v deležu BDP v primerjavi z evropskimi državami. Ni pa ugodna struktura. In s tem se vračam na prvo temo, o kateri sem danes govorila. Ker struktura davčnih obremenitev ni optimalna, se moramo posvetiti prestrukturiranju tega davčnega bremena. In temu se nameravamo v naslednjih mesecih na ministrstvu zelo intenzivno posvetiti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa državna sekretarka.
Besedo ima predstavnik predlagatelja gospod Jožef Horvat.
Pripravi pa naj se gospa Suzana Lep Šimenko.
Izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik Državnega zbora.
Ker imam samo še nekaj sekund, bom razpravo nadaljeval pri delitvi časa, če dovolite. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Gospa Lep Šimenko, beseda je vaša.
Izvolite.
SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala za besedo.
Jaz moram izraziti eno veliko razočaranje, da je spoštovana državna sekretarka porabila zgolj nekaj minut, da je pojasnila to, o čemer smo mi danes tukaj razpravljali skorajda osem ur, osem in pol ur. Predstavnik Ministrstva za gospodarstvo se danes ni niti oglasil. Mislim, da to pove marsikaj. Sedaj pa resnično, če še niso do sedaj, bi pa sedaj res morale začeti goreti vse rdeče luči. Skorajda nimam besed na to izvajanje. Slišali smo zelo pomembno besedico, ki smo jo že tudi v prejšnjem mandatu, to je besedica prestrukturiranje, ki pa žal za državljanke in državljane ter tudi gospodarstvo ne pomeni čisto nič drugega kot pa nove davke. Več kot očitno se bodo pričeli že z letom 2020. Eden od prvih bo pa več kot očitno nepremičninski davek. Mislim, da gospodarstvo je na to temo svoje povedalo, in resnično me žalosti. Mogoče je prebral eno stvar predsednik Gospodarske
zbornice Slovenije, politikom na dnevu inovativnosti sporoča - poslanci smo tudi politiki, pa se danes nismo mogli udeležiti dogodka, ker smo tukaj na seji - sledeče, to je bilo na socialnih omrežjih objavljeno: »Kot ustvarjalci gospodarskega okolja poskrbite, da bodo lahko inovatorji uspešno inovirali tudi vnaprej. Poskrbimo zanje, da bodo oni skrbeli za nas.« Žal ta koalicijska pogodba ne kaže tega. Rečeno je bilo, koalicijska pogodba je dejstvo in pomeni izvajanje, to smo slišali s strani državne sekretarke iz Ministrstva za finance. Kaj lahko rečem drugega, kot pa da nas resnično skrbi. Še vedno mislim, da je bila naša seja popolnoma na mestu, pravilno je, da smo jo sklicali.
Žalosti me dejstvo, da nismo včeraj sprejeli sklepov priporočil na odboru in da bi danes tudi lahko o tem odločali; pa jih bom vseeno zaradi tega v grobem obnovila, da bodo sploh tisti, ki so danes to poslušali, vedeli, o čem govorimo. Prvo priporočilo se je nanašalo na to, da bi se koalicijske stranke skupaj s predstavniki gospodarstva nekako dogovorile za novo vsebino koalicijske pogodbe, ki ne bi uničevala gospodarskega razvoja Slovenije. Drugo priporočilo pa se je nanašalo na funkcionarje, da se vzdržijo neresnic, zavajanj in žalitev, uperjenih v slovenske podjetnike. Torej dobronamerni priporočili, žal za obe s strani šestih koalicijskih strank ni bilo podpore in mislim, da to tudi marsikaj pove. Me pa vseeno na nek način veseli določena razprava v Državnem zboru. Mogoče pa obstajajo neke pozitivne luči, pozitivni signali. Upam, da se vsaj del te koalicije zaveda, da bo glede marsikaterega ukrepa, glede marsikatere vsebine veliko lažje našel nek skupen jezik tukaj na desni strani, ker je bolj zdravorazumski in je bolj primeren današnjemu času, kot pa kje drugje. Verjamem, da bomo imeli v prihodnosti možnost se pogovarjati o veliko temah. Ključno se mi zdi to, da bi podjetništvo v Sloveniji moralo biti vrednota. Žal z nekimi takšnimi signali dajemo ravno nasprotno mnenje. Danes tistim mladim, ki imajo željo po ustvarjanju, tistim, ki imajo talent, in tudi tistim, ki si upajo, ni težko iti drugam. Verjetno je ta odločitev tudi odločilna pa si raje podjetje odprejo kje drugje. Meni je žal vsakega takega mladega, ki odide v tujino. Žal mi je vsakega podjetja, ki se bo preselilo v tujino tudi zaradi previsokih obdavčitev v Sloveniji. Žal pač je tako, da podjetniki iščejo priložnosti, podjetnik v osnovi ustvari podjetje zato, da podjetje ustvarja dobiček, ker če ustvarja izgubo, ne vem, zakaj bi se šel podjetništvo. Dobiček je nekaj, kar je realnost, in tudi dodatne obdavčitve tega dobička bodo tako, kot so že podjetniki napovedali, najverjetneje tudi uresničili. Naloga vseh nas tukaj v Državnem zboru je, da sprejmemo tako zakonodajo, da omogočimo gospodarstvu, da diha, da omogočimo gospodarstvu, da se razvija. Žal pa, če boste uresničevali to, kar ste dali v koalicijsko pogodbo, ki je za nekatere dejstvo, se bojim, da boste dosegli ravno nasproten učinek. Kot že
66
DZ/VI 11/10. izredna seja
večkrat danes tukaj rečeno, ni še prepozno. Možno je še vedno stvari korigirati in ponovno na vas apeliram, naj zmaga nek glas razuma ter naj podjetništvo in gospodarstvo dobita tisto mesto, ki si ga zaslužita, ker od tega je odvisno, kakšno imamo socialno državo in kakšno blaginjo imajo naši državljanke in državljani.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka.
Sedaj ugotavljam, da je še želja za razpravo, ki jo je že pred tem izrazil gospod Jožef Horvat. Zato samo kot informacija, da imajo možnost, da se prijavijo na delitev časa, tudi predlagatelji in Vlada. V primeru delitve časa sicer predlagatelji dobite besedo kot zadnji, pred vami predstavnik ali predstavnica Vlade. V tem trenutku odpiram delitev časa, se pričenja. Kdor se želi prijaviti, naj se prijavi. Ugotavljam, da imamo 9 prijavljenih. Čas, ki je na razpolago, je 3 minute 38 sekund na razpravljavca.
Kot prvi ima besedo gospod Andrej
Šušmelj.
ANDREJ ŠUŠMELJ (PS SAB): Hvala za besedo.
Če opišem povzetek tega, kar se je danes dogajalo v državnem zboru, neprimerna izjava enega od poslancev Levice, na kar sledi še kakšna neprimerna izjava prizadetega podjetnika, ki je podobno enako bombastična kot prva; na osnovi tega se kar napove nekakšen trend, prihodnja ravnanja vlade, ki pa jih nisem zasledil nikjer, ne v koalicijski pogodbi, ne v našem programu, ne nikjer drugje. V Stranki Alenke Bratušek smo bili od vsega začetka prepričani, da je treba najprej več ustvarjati, s podporo gospodarstvu, da bomo lahko več delili. Razbremenili dohodke in s tem dali večje možnost gospodarstvu in zaposlenim, potem na drugem koncu mogoče obdavčili kapital, tako da tudi lastniki podjetij nekje malo pridobijo, nekje malo izgubijo. Treba se je pa držati evropskih svetilnikov, mogoče mora biti Slovenija še vedno bolj konkurenčna glede na svojo razvitost, ker se ne moremo primerjati z najbogatejšimi državami, to vsekakor drži. Politika gre v smeri majhnih korakov, majhnih sprememb in ne nekih revolucionarnih obdavčitev, ki bi pregnale podjetnike. In prepričan sem, da v tej koaliciji nihče ne razmišlja drugače kot o postopnih, majhnih ukrepih. Kar se pa tiče obdavčenja zemljišč, bi dodal še tole. V Sloveniji imamo hude težave z nepremičninami, ki so ali zapuščene, v hribih, v demogeografsko ogroženih območjih, ali imamo stanovanja v centrih mest, za katere mogoče ni prave odločitve, ker lastniki pač špekulirajo in čakajo s premiki cene; mlade družine pa ostajajo brez stanovanj, ki so prazna in ne čakajo na nikogar. Zaradi tega potrebujemo tudi mogoče majhen korak zviševanja prispevkov oziroma obdavčitve nepremičnin. Ne govorim, da potrebujemo neke velikanske ukrepe, ampak en
malenkosten korak; pa da vidimo njegove posledice. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala,
gospod poslanec.
Besedo ima gospa Jerca Korče.
Pripravi pa se gospod Jožef Horvat.
Izvolite.
JERCA KORČE (PS LMŠ): Predsedujoči, hvala za besedo.
Današnja razprava je v bistvu pokazala točno to, kar smo predvidevali, da bo. Predstava za javnost, gospa Lep Šimenko. 13 dni po imenovanju vlade sklicujete sejo, na kateri govorite o tem, da bomo uničili slovensko gospodarstvo. Sem lahko tudi jaz teatralna pa se gremo teatralnost. Ne bomo uničili slovenskega gospodarstva. Koalicijska pogodba je dokument smeri razvoja Slovenije, se ponavljam vseskozi. In to, da vsak od nas ustvarja dodano vrednost; hvaležna sem kolegu Horvatu, da je ta modrost nekako prevladala, dal mi je eno zelo dobro iztočnico, na katero tudi jaz vseskozi opozarjam. Imeli smo osamosvojitev, skupni cilj, konsenz. Imeli smo vstop v Evropsko unijo, smo dosegli konsenz. V tem trenutku vsem nam, celotni državi manjka tretji cilj. Kaj je zdaj tisti naš tretji cilj, za katerega se bomo vsi skupaj zavzemali, in kam bomo peljali to državo? In cilj te koalicije, verjamem, da tudi tistega dela in tistega dela opozicije, je, da ohranimo zdravo gospodarstvo, kjer bomo lahko razvijali. In gospodarstvo niso trije, štirje podjetniki ali dve združenji; gospodarstvo predstavlja širši pojem in še marsikaj drugega. Predstavlja tudi start-upe in predstavlja tudi enega od uspešnih podjetnikov, s katerim sem govorila in ki podpira te obdavčitve. To koalicijsko pogodbo predstavlja tudi to, da za njo stojijo ljudje, ljudje, ki so strokovnjaki na svojem področju in bodo vsako stvar izpeljali celovito. Mislim, da je državna sekretarka dobro povedala zadeve in da zadeve dovolj dobro razume, da se neki parcialni ukrepi, ki bodo lahko naredili škodo, ne bodo sprejemali. In da bomo vsako stvar tehtali. Tako kot sem rekla - usklajevali bomo zadevo, da bo na eni strani nudila solidarnost, ker želimo si biti solidarna družba, jaz vsaj tako upam, kar pomeni tudi to, da 6 tisoč 400 evrov na leto porabimo za enega učenca v osnovni šoli, da imamo transplantacije srca 130 tisoč evrov, porod recimo 4 tisoč evrov; in da si želimo stremeti k temu, da bomo primerno polnili blagajno, na drugi strani pa zagotavljali te storitve. Upam, da to vsi tukaj razumemo dovolj dobro in da ne bomo omogočali razslojevanja do te mere, da si bo samo nekdo lahko privoščil te storitve, medtem ko si normalen državljan zaradi svoje ekonomske situacije pa tega ne bo mogel privoščiti. Da bomo lahko zagotavljali socialne pomoči tistim, ki zaradi takih in drugačnih razlogov ne morejo delati, tudi taki so v naši družbi, seveda pa bomo poskusili preprečevati situacijo, v kateri nekdo zlorablja te socialne
67
DZ/VI 11/10. izredna seja
pomoči. To pa tudi vemo, da obstaja v naši družbi. Hvala za to predstavo za javnost; če je nisem spremljala v dvorani, sem jo izven dvorane. Upam, da bo takih predstav za javnost čim manj. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka.
Besedo ima gospod Jožef Horvat, pripravi se gospod Aljaž Kovačič.
Izvolite.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik.
Še zadnjič se oglašam s tega mesta. Jaz se vsem zahvaljujem za razpravo. Naše edino orodje, kolegice in kolegi, je beseda, je razprava, želim si, da bi bila vedno argumentirana. To ni predstava za javnost. Sem pa vesel, da ste prisluhnili, da ste slišali za idejo Nove Slovenije, potrebujemo tretji konsenz. Potrebujemo tretji konsenz, ne bo šlo drugače. Veste, gospa državna sekretarka, se strinjam, davke je treba prestrukturirati - jaz to poslušam že 4 leta, pa sem se tega naveličal. Zakaj je najlažje pobrati preko dohodnine, preko plač? Zakaj je najlažje pobrati razvojnemu inženirju? Ker on prinese, mu ne pobirate, on prinese to dohodnino, ta svoj davek. In ker je prenizko plačan, gre k drugemu podjetju, ven gre. Ampak tisti, saj . Ja, razumem, vem, je obdavčen tudi luksuz, dajte čim hitreje priti s tem prestrukturiranjem, mi ne moremo čakati do začetka leta 2020, če sem vas prav razumel. Mi želimo, da imamo v Sloveniji višje plače.
Jaz sem si v začetku leta naredil analizo, pobral številke - nimam časa, da bi vam celotne tabele razložil - iz relevantnih virov informacij in sem ugotovil v začetku letošnjega leta in pogledal 4 leta nazaj, da so v Sloveniji bruto plače za štiriletno obdobje narastle, ne boste verjeli, za slabih 5 % oziroma 4,87 %. Ne bom hvalil Romunije, kjer so plače v enakem obdobju zrastle za 51, ne bom hvalil, ker so tam bile nizke in so še vedno nizke. Kaj porečete o Avstriji, kjer so v tem obdobju zrastle plače za 29 %? In v Litvi za 25 in v Latviji za 25 in v Nemčiji so zrastle za 21 %, pri nas za 4 %. Zakaj smo mi toliko slabši, gospe in gospodje? Bilo je rečeno, da so ti podjetniki, dejansko res naše podjetniške zvezde, »oj, koliko denarja so dobili iz državnega blagajne«, »ukinimo subvencije, to je politika Nove Slovenije, in ustvarimo za vse enako konkurenčno poslovno okolje«. Koliko nas je pa stalo državno premoženje? Kakšna je pa cena državnega lastništva v obdobju 20082014? Veste, kakšna? 13 milijard. Banke, subvencije državnim podjetjem, 1,6 milijarde, dokapitalizacije, izgubljeni dobički in tako dalje in tako dalje.
Naredimo na tem področju nekaj. Vsi vemo, kaj moramo narediti. Jaz pričakujem, drage kolegice in kolegi iz koalicije, da ste naslednji vi, ki skličete podobno sejo. Dajmo to razpravo nadaljevati. Nekdo je rekel, mislim, da
gospa kandidatka za županjo mojega Maribora; ja, na nek način je tudi moj, tam sem bil v srednji šoli in mi je pri srcu: »Nehajmo in začnimo delati.« Ja kaj, kaj je naše delo? Napišimo zakone, vložimo parlamentarno proceduro - mi smo napisali štiri. Dajmo čim prej, gospod predsednik, te zakone na odbore in dajmo o njih razpravljati. Saj boste najbrž večino povozili, pa ne zato, ker so slabi, ampak ker so iz opozicije. Poglejte, tu je en prvi test. Kolega Pavšič odkimava, sem zelo vesel in sva se tudi srečala, kar se tiče Ginijevega koeficienta. Mi smo egalitarna družba - ja, v revščini. Midva nočeva živeti v taki državi.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Za gospodom Aljažem Kovačičem se pripravi mag. Andrej Šircelj.
Izvolite.
ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala za besedo, gospod predsednik. Naj vas na začetku samo popravim, da sem Kovačič, ker je že danes tudi bilo nekaj povedanega v zvezi s priimki.
Sam zelo spoštujem slovenske podjetnike, vendar nič bolj, kot spoštujem tudi druge uspešne ljudi, ki opravljajo različne poklice. Se pravi tudi dobre učitelje, dobre zdravnike in ne nazadnje spoštujem tudi dobre politike. Kaj hočem povedati? Da imamo v vseh poklicih dobre in slabe ljudi. Tukaj bi se navezal na gospo državno sekretarko, ki je povedala nekaj ključnega. Danes je bila koalicijska pogodba, včasih ste jo imenovali koalicijska pogodba petih strank, včasih koalicijska pogodba šestih strank ter včasih ste celo rekli, da sploh ni koalicijska pogodba, ampak je dogovor, da je bilo . Kar neka dejstva so vzeta iz konteksta. Se pravi, koalicijsko pogodbo moramo gledati celostno in le potem bomo prišli tudi do rezultatov. Tudi predsednik Vlade gospod Marjan Šarec je rekel, da se bomo z vsemi pogovarjali. Tukaj menim, da je bil odziv slovenskih podjetnikov tudi nekoliko otročji, če lahko uporabim ta izraz. Tudi mladi velikokrat, bom rekel, grozimo, da bomo šli v tujino, ker je tam boljše, ni pa vedno za vse boljše. Se pravi, predsednik Vlade je povedal, da se bo z vsemi pogovarjal, tako da ne dvomim, da se bo tudi z vsemi podjetniki oziroma njihovimi predstavniki usedel, da se bodo našle dobre rešitve.
Kar pa se tiče pomisleka, da je gospa državna sekretarka, oziroma na sploh vlada uporabila malo časa za odgovore - veste, s časom je tako, lahko zelo veliko govoriš in malo poveš, lahko pa govoriš nekoliko manj in poveš vsebinsko dosti več. Če pa deset poslancev pove eno in isto, pa potem gre tudi veliko časa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec za vaše mnenje in za popravek. Se ga bom naučil.
Besedo ima mag. Andrej Šircelj, pripravi pa se dr. Darij Krajčič. Izvolite.
68
DZ/VI 11/10. izredna seja
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ (PS SDS): Hvala lepa, predsednik. Kolegi in kolegice!
Najprej nekaj pojasnil oziroma odgovorov še od prejšnje razprave. Gospa Nataša Sukič, govorimo o davku na nepremičnine. Če vi mislite samo na tiste največje pa na tiste, ki jih imajo nekateri, dve, tri, štiri, pet nepremičnin in tako naprej, to je urejeno v Sloveniji že danes s tako imenovanim davkom občanom, tisto, ko se nek poseben davek plačuje. In drugo, ko se govori o nepremičninah, o davku na nepremičnine, se govori o celotnih vseh nepremičninah in o tem, da dejansko ljudje za visok davek enostavno ne bodo imeli denarja in bo prišlo do dodatne centralizacije nepremičnin v tej državi. To je po mojem mnenju in že v prejšnjih razpravah, ki smo jih imeli o davku, ki je propadel, se je to dejansko tudi pokazalo. Druga zadeva, bilo je tudi vprašanje s strani Levice glede tega, od kod imamo, naj damo kakšne dobre predloge. Glejte, pojdite na spletno stran SDS pa jih boste našli. Pa jih skritizirajte pa pridite sem pa se bomo o njih pogovarjali. Imamo dobre predloge, danes to ni dejansko namen, imeli smo jih tudi skozi celotno obdobje.
Kolegi in kolegice, jaz, prvič, na vašem mestu ne bi govoril, da je to predstava za javnost pa da je to nekaj brezzveznega in tako naprej. Vsi novi poslanci - to je vaša služba. Ne minimizirati svojega dela in ne pomanjševati pomembnosti našega dela. S tem škodite sami sebi, s tem delate poklic, če želite, ali pa poslanstvo poslanca toliko manjše in zaradi tega se potem tudi ljudje tako obnašajo, če boste vedno govorili, da je to nekaj brez zveze in tako naprej. Nič ni brez zveze in opozicija ima pravico in dolžnost, da opozarja. Tako kot je tudi Fiskalni svet opozoril na koalicijsko pogodbo in na finančno nevzdržnost te koalicijske pogodbe in kot so podjetniki opozorili na poslovno nevzdržnost te koalicijske pogodbe, ker bodo poslovni pogoji, davčni pogoji toliko spremenjeni, da se bo zmanjšala konkurenčnost in da bodo podjetniki šli ven. Zaradi tega mi danes govorimo o tem, o koalicijski pogodbi, ki so jo podpisali vaši predsedniki.
Danes, ko vas poslušam, pravzaprav ne vem, poglejte - ali imate vi isto, ali imate soglasje vi z vašimi predsedniki? Kajti oni so podpisali popolnoma nekaj drugega, kot vi danes govorite. Popolnoma nekaj drugega. In jaz ne vem, ali ste vi uglašeni z vašimi predsedniki ali predsedniki to delajo na svojo roko ali ste imeli vi kakšen posvet glede tega in tako naprej. Jaz sem pozitivno presenečen nad nekaterimi razpravami - da ne bo tako, da bo drugače, da bodo boljši pogoji, da bomo vsi delali za boljše pogoje in tako naprej. Ampak poglejte si, kaj notri piše. Poglejte si, kaj notri piše poleg nekaterih neumnosti ali pa nekaterih stvari, ki so danes že uveljavljene, kot na primer tisti davek na transakcije v davčne oaze. To danes že imamo, to je brez zveze. Ampak še enkrat, vi ste popolnoma v nesoglasju z vašimi
predsedniki, ki so to koalicijsko pogodbo podpisali, zaradi tega se vprašajte, v čigavem imenu so to podpisali.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Besedo ima dr. Darij Krajčič in nato gospod Robert Pavšič.
Izvolite.
DR. DARIJ KRAJČIČ (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovani predsednik.
Zahvaljujem se izkušenemu kolegu, ki nas je podučil, kaj je naša naloga pa kaj je naloga poslancev, ampak če sem danes tole dvorano opazoval, sem tam na tisti strani velik del dneva videl relativno prazno, na strani predlagatelja. Bili so tudi štirje ali pet, tukaj nas je bilo pa relativno veliko tistih, ki smo razpravljali.
Me veseli, da je konsenz, da je naše orodje beseda. Ampak beseda je lahko problematična, če je izkrivljena, če je neresnična, če je manipulativna, zato se strinjam z vami, da se dajmo pogovarjati z argumenti. In če mi nekdo reče, razumete, da Bauhaus račune seli v Avstrijo, jaz pa odprem tu preprosto Ajpes in pogledam, kje ima Bauhaus račune, in vidim, da so vsi SI56, to vsak ve, kje je. In na ta način, da izkrivljamo besede, se potem tudi bistveno težje pogovarjamo. Zelo me veseli, da je znala državna sekretarka v bistvu v dveh stavkih povedati, kaj je temelj zgodbe - to, da je treba davke prestrukturirati, ker so v primerjavi z drugimi državami slabo strukturirani, in drugo dejstvo še, da so nižji od povprečja. Ali bomo zdaj to dvigovali ali ne, je seveda drugo vprašanje, ampak strukturo pa dejansko moramo spremeniti.
Pa da še končam svoje prejšnje razmišljanje o Miltonu Friedmanu, ekonomistu iz 60. let, ki je strašno zagovarjal ekonomsko svobodo, privatizacijo vsega, ne samo šolstva in tega, kar sem že rekel, ampak tudi obrambe, varnostnih sil, vsega. Bil je svetovalec gospe Thatcher, kot vemo, gospoda Reagana in eden od ukrepov vlade Thatcherjeve je bil tudi, kot se spomnite zagotovo, privatizacija britanskih železnic. Če berete malo medije, ste gotovo zasledili, da zdaj konservativna vlada razmišlja, kako bi spet podržavila britanske železnice, za kar bi potrebovala približno 5 let. Pa še eno dejstvo je, Friedmanova ekonomija nikakor ne gre skupaj s socialno tržnim modelom gospodarstva, o katerem smo tudi slišali, da bi ga želeli imeti. Spet se je treba za nekaj odločiti. Tu ni srednje poti, ker sta dve silno različni filozofiji. In zagotovo je tisto, kar podpiramo mi, koalicija, ravno to drugo, socialno tržni gospodarski model. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Besedo ima gospod Robert Pavšič, pripravi naj se predstavnica Vlade. Izvolite.
69
DZ/VI 11/10. izredna seja
ROBERT PAVŠIČ (PS LMŠ): Hvala še enkrat in upam, da danes zadnjič.
Naprej odgovor. Moja služba dejansko ni predstava. Služba poslanca je, da se odloča, ne pa, da govori. In verjamem, da ko niste tam sedeli, ste nekaj drugega počeli, ni šel dan v nič. In enako bi se zgodilo tudi, če današnje seje ne bi bilo, bi delali pa nekaj drugega. In še nekaj, pri svojem odločanju smo tudi glede na vašo ugotovitev, ki pa mislim, da je popolnoma napačna, ampak vseeno, popolnoma suvereni. Ne glede na to, kaj mislijo in podpišejo naši predsedniki. Je pa zanimivo eno dejstvo - da smo kljub nesoglasjem v pogledu na današnjo tematiko dosegli nek konsenz, pa ga ni nobeden zaznal tukaj notri. Vi ste rekli, da smo zavrnili priporočila. Mislim, da jih nismo zavrnili, da smo jim dobro prisluhnili. Tudi Vlada v mnenju danes piše na prvo priporočilo: »Vlada si bo prizadevala, da bo tudi v nadaljevanju za usklajevanje vseh morebitnih ukrepov, ki izhajajo iz koalicijskega sporazuma, vzpostavila stalen dialog z vsemi strokovnimi in drugimi zainteresiranimi skupinami. Delovanje Vlade bo usmerjeno k oblikovanju močnega, odprtega in inovativnega gospodarstva.« Torej so vas slišali in slišali smo vas tudi mi.
Kar se pa tiče drugega priporočila, pa pravijo takole: »Vlada Republike Slovenije v zvezi z navedenim zagotavlja, da si bo prizadevala, da bo v konstruktivnem dialogu z gospodarstveniki in vsemi drugimi deležniki iskala rešitve, ki bodo pomenile doprinos tako slovenskemu gospodarstvu kot vsem državljankam in državljanom.« In tudi vsi smo obsodili te eskapade posameznikov, ki niso v redu, ampak morate priznati, včasih se tudi zgodi kakšna na vaši strani, pa se tudi mi razburjamo pa jo ven mečemo. Tako da, seveda obsojamo take pozive, to ni primerno ne človeku, še najmanj pa poslancu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospod poslanec.
Besedo ima gospa državna sekretarka in kot zadnja gospa Suzana Lep Šimenko.
Izvolite.
MAG. MATEJA VRANIČAR ERMAN: Hvala lepa, gospod predsednik, ponovno za besedo.
Aktualni minister za finance je že na zaslišanju kot kandidat za ministra za finance izpostavil kot svojo prioriteto oblikovanje poslovnega okolja, ki bo stimulativno za nadaljnji gospodarski razvoj, in vse spremembe, ki jih bo predlagal oziroma ki jih bo zagovarjal kot član Vlade, da se bodo pripravljale preudarno in celovito. Posamičen davčni ukrep, ki je bil, samo o nekaterih smo danes razpravljali praktično cel dan, lahko poruši zelo občutljivo ravnovesje, ki trenutno obstoji v okviru davčnega sistema. Zaradi tega je samo iztrgati en ukrep in ga uveljaviti, ne da bi pomislili, kaj to pomeni oziroma kakšen domino efekt ima, neodgovorno. In zaradi tega smo tudi, kot sem že povedala, v
ponedeljek zastavili zelo širok program sprememb na davčnem področju, za katere smo se vsi sodelujoči deležniki strinjali, da so potrebne, in na realizaciji tega bomo delali in si bomo vzeli tisti čas, ki ga potrebujemo, da bomo zadeve pripravili strokovno in celovito.
Drugi aksiom, ki ga je omenil tudi aktualni minister za finance in ki ga tudi sama zelo intenzivno zagovarjam in sem ga zagovarjala tudi že prej, je, da morajo ukrepi biti pripravljeni tako, da ne bodo ogrozili javnofinančne stabilnosti. Čvrsto verjamem, da je javnofinančna stabilnost temelj za makroekonomsko stabilnost in podlaga za to, da gospodarstvo lahko dosega rezultate, kakršne dosega. Zaradi tega si Vlada ne more privoščiti samo všečnega ukrepa znižanja nekaterih prekomernih davčnih obremenitev, ampak mora razmisliti, kako bo zagotovila stabilen javnofinančni okvir. In če pogledate podatke o deležih prihodkov iz davkov in iz drugih virov za vse štiri javne blagajne in odhodkov v preteklem štiriletnem obdobju, boste videli, da se v deležu BDP znižujejo in da so v okviru povprečja ali nekoliko pod povprečjem evropskih držav. Torej nismo tako ekscesni ne kar se tiče davčnih obremenitev in ne kar se tiče javne porabe. Je pa seveda vprašanje učinkovitosti in pri davkih primerne strukture in temu se moramo v nadaljevanju posvetiti ne samo z razpravo, ampak tudi s konkretnimi ukrepi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa državna sekretarka.
Kot zadnja ima besedo v imenu predlagatelja gospa Suzana Lep Šimenko.
Izvolite.
SUZANA LEP ŠIMENKO (PS SDS): Najlepša hvala.
Bilo je rečeno, da se tudi z malo besedami lahko veliko več pove - drži. Državna sekretarka je v bistvu zelo na kratko povedala: koalicijska pogodba je dejstvo in pomeni izvajanje. Z malo besedami je povedala vse to, kar ste se vi tukaj spraševali pa ugotavljali danes tako rekoč 8 ur. Bilo je rečeno tudi, da smo jemali ven posamezne ukrepe . V redu, če smo mi to naredili, verjamem, da je pa Fiskalni svet koalicijsko pogodbo pogledal kot celoto. In tudi mnenje Fiskalnega sveta velja za koalicijsko pogodbo kot celoto in tako so zapisali: »Dosledno izvajanje predvidenih ukrepov bi lahko znatno poslabšalo stanje javnih financ.« Torej? Je treba k temu še kaj dodati? Vemo pa že, kaj nas čaka. Čakajo nas novi davki, vse, o čemer je bilo govora, je bilo govora za prihodkovno stran proračuna, ne vem, zakaj ne izpostavimo morda še česa na odhodkovni strani, pa bi lahko tudi s tem marsikaj naredili. Ampak kakorkoli.
Davek na nepremičnine, tu je bilo nekje izpostavljeno: postopni majhni ukrepi pa da imamo proste nepremičnine. Res je, marsikje jih imamo, veliko jih je tudi na območju, s katerega
70
DZ/VI 11/10. izredna seja
jaz prihajam, na območju Haloz, ogromno takih neposeljenih nepremičnin, ogromno bivalnih vikendov, ki so jih ljudje pač podedovali in za njih skrbijo. Skrbijo za tiste male vinograde in za to, da je zemlja in krajina lepo obdelana. In kaj zdaj? Zdaj bodo ti ljudje, ki že tako ali tako komaj shajajo iz meseca v mesec, še dodatno plačevali za te nepremičnine, ki niso noben luksuz. Tako da, resnično vas prosim, dajmo malo razmišljati.
Kar se pa tiče samega gospodarstva, danes davka na nepremičnine nimamo. Plačujemo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Res je, ko greš, ne vem, na Bankanet in plačaš položnico, ti že piše tam davek na nepremičnine, v bistvu pa ni, je pa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Ampak ko to plačaš, je že pravilno usmerjeno in že nakazano, v katero smer stvari gredo. Veliko stvari v okviru tega je domena občine, občina se odloči, koliko bo posamezno podjetje plačevalo. In zdaj seveda želite to spraviti na nek isti imenovalec -v redu, saj to je vaša odločitev. Mi takšnih ukrepov seveda v prihodnje ne bomo podpirali, bomo pa, kot že izpostavljeno, podpirali vse, kar bo za dobro slovenskega gospodarska in za dobro slovenskih državljanov. Hvala.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala, gospa poslanka.
S tem zaključujem splošno razpravo o predlogu priporočila. V skladu z razlago Komisije za poslovnik z dne 9. 12. 2009 Državni zbor ugotavlja, da je postopek obravnave predloga priporočila končan.
S tem, spoštovani poslanke in poslanci, zaključujem to točko dnevnega reda in prekinjam 9. izredno sejo zbora, ki jo bomo z glasovanji oziroma z obravnavo 3. točke dnevnega reda nadaljevali ob 19.20. Hvala.
Še enkrat, 19.20. To je čez 6 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 19.14 in se je nadaljevala ob 19.21.)
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN:
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora in prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev.
Poslance in poslanke prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA -MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.
Najprej prehajamo na obravnavo Predloga sklepa o razrešitvi člana Statističnega sveta Republike Slovenije.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni in s tem prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v Statističnem svetu Republike Slovenije razreši član mag. Bojan Krajnc. Glasujemo.
Ugotavljam, da smo nesklepčni. Želel sem prestaviti sejo na jutri ob osmih, ampak me predstavnica strokovne službe opozarja, da ponovimo, tako bomo še enkrat glasovali.
Spoštovane poslanke in poslanci, odrejam 10 -minutni odmor.
(Seja je bila prekinjena ob 19.23 in se je nadaljevala ob 19.35 uri)
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN:
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, nadaljujemo prekinjeno 9. izredno sejo.
Proceduralno. Samo en trenutek, se opravičujem. Pravkar so me obvestili, da v fazi glasovanja proceduralno ni možno.
IGOR ZORČIČ (PS SMC): Spoštovani predsednik, proceduralno je vedno možno in tako piše tudi v poslovniku.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Dovolite eno minuto, da se posvetujem s pravno službo. Za eno minuto prekinjamo sejo.
(Seja je bila prekinjena ob 19.35 in se je nadaljevala ob 19.36)
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN:
Spoštovane poslanke in poslanci, nadaljujemo sejo. Dobil sem stališče, ki mi omogoča, da se sam odločim, tako da imate proceduralno. Izvolite.
IGOR ZORČIČ (PS SMC): Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo.
Meni je žal, da je danes prišlo do tega zapleta. Kot vam je vsem znano, kolegice in kolegi, tudi tisti, ki niste bili tu, naša poslanska skupina je napovedala obstrukcijo. Da pa ne bo kakršnegakoli dvoma, ta obstrukcija velja tako za prejšnjo točko kot tudi za to točko. Torej tudi to točko obstruiramo v izogib kakršnikoli drugi razlagi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Bolj kot predlog smo dobili informacijo, ampak naj tudi bo tako.
S tem spoštovane poslanke in poslanci ponovno prehajamo na glasovanje, in to tretjič. Odločamo o razrešitvi člana Statističnega sveta mag. Bojana Kranjca.
Glasujemo. Navzočih je 49 poslank in poslancev, za je glasovalo 48, proti nihče.
(Za je glasovalo 48.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na Obvestilo višjega sodišča v Mariboru, Kazenski oddelek, o kazenskem postopku zoper poslanca Dejana Kaloha. Obvestilo je v obravnavo zboru posredovalo Višje sodišče v Mariboru, Kazenski oddelek. Obvestilo je obravnavala Mandatno-
71
DZ/VI 11/10. izredna seja
volilna komisija kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročala.
Prehajamo na odločanje. Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da sprejme naslednji sklep: Državni zbor na podlagi 83. člena Ustave Republike Slovenije in 22. člena Zakona o poslancih v zvezi z obvestilom Višjega sodišča v Mariboru, Kazenski oddelek, št. 2 KP46615/2015, z dne 30. julij 2018 o kazenskem postopku zoper poslanca mag. Dejana Kaloha, in sicer pritožbene zadeve zoper sodbo IK46615/2015 zaradi kaznivega dejanja razžalitve po drugem, v zvezi s prvim odstavkom 158. člena Kazenskega zakonita ne prizna imunitete poslancu mag. Dejanu Kalohu. Na podlagi prvega odstavka 207. člena Poslovnika Državnega zbora Državni zbor o predlogu sklepa odloči brez razprave.
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, poslanke, poslanci začenjamo z glasovanjem. Veste, spoštovani poslanec, kje je ovira? Razprava je možna samo na zaprti seji. Ali želite, da sejo zapremo? /oglašanje iz dvorane/
Naša prošnja je, da ste pozorni pri besedah, da ne bo potrebe, da sejo zapremo.
Izvolite, gospod poslanec.
ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala. Ne bo nobenega problema, predsednik.
Bolj je v zvezi s prejšnjim glasovanjem. Manjšinska vlada je prednost, je dejal premier Šarec. Gospe in gospodje, pri prejšnji točki ste videli, kaj pomeni manjšinska vlada. Brez opozicije niti glasovati ne morete. Ja, zahvalite se Slovenski demokratski stranki in pa Novi Sloveniji, da smo vam rešili plače za ta dan, gospod predsednik.
Glasoval bom pa tako, kot je bila želja našega poslanca, se pravi, ne bom glasoval za njegovo imuniteto.
PREDSEDNIK MAG. DEJAN ŽIDAN: Hvala za obrazložitev.
Če zdaj jaz v šali povem, kaj sem ugotovil, sedaj je pa prišlo do soglasja, da imamo v Sloveniji manjšinsko vlado. Za soglasje se zahvaljujem. Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, začenjamo z glasovanjem.
Glasujemo. Navzočih je 49 poslank in poslancev, za je glasovalo 44, proti 2.
(za je glasovalo 49.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na Ugotovitev prenehanja funkcije namestniku člana Državne volilne komisije. Državna volilna komisija je 8. maja 2018 obvestila Državni zbor, da je bil Iztok Majhenič določen za predstavnika liste kandidatov na predčasnih volitvah v Državni zbor, ki so bile 3. junija 2018. Prvi odstavek 25. člena Zakona o volitvah v Državni zbor določa, da član volilnega organa ne more hkrati kandidirati na volitvah in ne more biti določen za predstavnika ali zaupnika liste kandidatov. V
skladu z drugim odstavkom 25. člena navedenega zakona članu volilnega organa funkcija preneha, če sprejme kandidaturo ali je določen za predstavnika ali zaupnika liste kandidatov. Ob upoštevanju navedenega Mandatno-volilna komisija predlaga Državnemu zboru, da se na podlagi drugega odstavka 25. člena v povezavi z 32. členom Zakona o volitvah Državni zbor in 112. člena Poslovnika Državnega zbora seznani z naslednjim sklepom: Državni zbor na podlagi obvestila Državne volilne komisije z dne 8. 5. 2018, ugotavlja, da je bil gospod Iztok Majhenič določen za predstavnika liste kandidatov na predčasnih volitvah v Državni zbor, ki so bile 3. 6. 2018. Zato mu je na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o volitvah v Državni zbor prenehala funkcija namestnika člana Državne volilne komisije.
Ugotavljam, spoštovane poslanke in poslanci, da se je Državni zbor s sklepom seznanil.
Prehajamo na Predlog sklepa o imenovanju predsednika Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in podpredsednika Odbora za kulturo. Predlog sklepa je pripravljen na podlagi predlogov Poslanske skupine Liste Marjana Šarca in Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek z dne 21. septembra 2018 in 26. septembra 2018. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ni želje po prijavi. Želi besedo poslanka ali poslanec? Ugotavljam, da ni želje po razpravi.
S tem prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se v Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor za predsednika imenuje gospod Edvard Paulič. V Odbor za kulturo pa se za podpredsednika imenuje gospod Andrej Šušmelj.
Glasujemo. Navzočih je 49 poslank in poslancev, za je glasovalo 49, proti nihče.
(Za je glasovalo 49.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju podpredsednikov Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Predlog sklepa je pripravljen na podlagi predloga Poslanske skupine Liste Marjana Šarca z dne 26. septembra 2018. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne. Želijo besedo poslanke in poslanci? Ugotavljam, da ne. S tem prehajamo na odločanje o predlogu sklepa s katerim se je Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo razreši podpredsednik Edvard Paulič, za podpredsednika pa se imenuje gospod Igor Peček. V Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa se razreši podpredsednik Igor Peček in se za
72
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI 11/10. izredna seja
podpredsednico imenuje Nina Maurovič. Prehajamo na glasovanje. Glasujemo. Navzočih je 50 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.
(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Zaključujem tudi 9. izredno sejo Državnega zbora in vam želim vse najboljše.
Seja je bila končana 26. septembra 2018 ob 19.46.
73
DZ/VI 11/10. izredna seja
INDEKS GOVORNIKOV
B
BEVK, SAMO........................................................................................................................47, 48
Č
ČERNAČ, ZVONKO....................................................................................................................54
D
DIMIC, IVA..................................................................................................................................38
DIVJAK MIRNIK, LIDIJA............................................................................................................53
DOBLEKAR, BORIS...................................................................................................................64
G
GRIMS, MAG. BRANKO............................................................................................................39
H
HORVAT, JOŽEF............................................................................................9, 25, 29, 43, 66, 68
HOT, MEIRA...............................................................................................................................33
I
IVANUŠA, JANI..........................................................................................................................43
IVANUŠA, LIDIJA.......................................................................................................................31
J
JELINČIČ PLEMENITI, ZMAGO....................................................................................21, 47, 48
JURŠA, FRANC..........................................................................................................................49
K
KNEŽAK, SONIBOJ...................................................................................................................14
KORAŽIJA, BOŠTJAN...............................................................................................................27
KORČE, JERCA.........................................................................................................................67
KOVAČIČ, ALJAŽ......................................................................................................................68
KRAJČIČ, DR. DARIJ..........................................................................................................63, 69
KRAMAR, FRANC......................................................................................................................49
L
LENART, JOŽE...........................................................................................................................41
LEP ŠIMENKO, SUZANA...................................................................8, 22, 28, 35, 39, 53, 66, 70
LEP, JURIJ.................................................................................................................................55
LISEC, TOMAŽ...........................................................................................................................57
LOGAR, DR. ANŽE....................................................................................................................32
M
MAHNIČ, ŽAN.................................................................................................................50, 53, 72
MESEC, LUKA............................................................................................................................16
MODERNDORFER, JANI (JANKO)...............................................................................46, 47, 49
MURŠIČ, MAG. BOJANA...........................................................................................................49
P
PAVŠIČ, ROBERT..........................................................................................................13, 61, 70
PEČEK, IGOR.............................................................................................................................27
PERIČ, GREGOR..................................................................................................................10, 15
POČIVALŠEK, ZDRAVKO.........................................................................................................10
POGAČNIK, MAG. MARKO.......................................................................................................11
74
REPUBLIKA SLOVENIJA	DZ/VIII/9. izredna seja
DRŽAVNI ZBOR
POLNAR, ROBERT..............................................................................................................20, 30
PREDNIK, JANI..........................................................................................................................42
R
RAJH, ANDREJ..........................................................................................................................20
RAJIC, MAG. BRANISLAV........................................................................................................27
REBERŠEK, ALEKSANDER.....................................................................................................29
S
SITER, PRIMOŽ..............................................................................................................24, 25, 62
SLUGA, JANJA..............................................................................................................35, 38, 48
STAROVIC, VOJKO...................................................................................................................38
SUKIČ, NATAŠA................................................................................................41, 48, 53, 58, 61
Š
ŠIRCELJ, MAG. ANDREJ....................................................................................................60, 69
ŠUŠMELJ, ANDREJ...................................................................................................................67
T
TOMIC, VIOLETA.......................................................................................................................36
TONIN, MAG. MATEJ...........................................................................................................17, 19
V
VRANIČAR ERMAN, MAG. MATEJA..................................................................................65, 70
VRTOVEC, JERNEJ.......................................................................................................44, 45, 46
Z
ZORČIČ, IGOR..........................................................................................................46, 47, 49, 71
Ž
ŽNIDARIČ, MOJCA....................................................................................................................43
75
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI 11/10. izredna seja
LEGENDA
PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS LMŠ - Poslanska skupina Liste Marjana Šarca PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS SMC - Poslanska skupina Stranke modernega centra PS Levica - Poslanska skupina Levica
PS NSi - Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati
PS SAB - Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije
PS SNS - Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke
PS IMNS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti
76