....... ........ 15.000. „Stajerc" izhaja vsaki peltk, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z o/.i-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. se prodajajo po S.v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko po-, slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. '/« Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo slran K 80 — za '/, strani K 40 — strani K 20 — strani K 10 — strani K 5'— strani K 250 strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. za za V, za V. za »/, za V. i• 8tev. 3. V Ptuju v nedeljo dne 17. januarja 1915. XTL letnik. vetovna Odstop ministra za zunanje zadeve grofa Berchtolda. — Grof Burian novi minister. — Na severnem bojišču vkljub slabemu vremenu počasno napredovanje proti umikajočim se Rusom. Na Francoskem in v 16 nemških letalnih Belgiji vsi sovražnikovi napadi krvavo odbiti. -strojev nad Londonom. — Italija in Rumunska pred mobilizacijo? Kaj je v Galiciji in na Poljskem ? Dosegli smo tam uspehe, kakor jih svetovna zgodovina še nepozna in kakorjih bodejo še le poznejši ro-d o v i cenili. To dejstvo, ki je izredno častno za naše armade, pričenjajo zdaj že najhujši naši sovražniki priznavati. Stvar je namreč ta-le ; Rusija vrgla je vso svojo velikansko premoč čez avstro-ogrske in vzhodno pruske meje. Mislila je, da bode ta premoč zadostovala, da vrže obram-bene čete na Pruskem in našo armado ter ga-liški trdnjavi Przemysl in Krakovo. S to zmago imeli bi Rosi faktično pot proti Berlinu in Dunaju odprto. Ali —■ računali so brez krčmarja. Na vzhodnem Pruskem jih je slavni nemški feld-maršal Hindenburg v raznih krvavih bitkah grozovito pretepel. Vrgel jih je z naravnost čudežno močjo nazaj in zdaj stoji njegova zmagovita armada vkljub težavnemu zimskemu vremenu tik Varšave. Kmalu bode začelo oble-govanje te največje rnske trdnjave na Poljskem in —z zavzetjem te trdnjave bode prvi važni in odočilni oddelek te grozovite vojne končan! Naša avstro-ogrska armada pa je z občudovanja vredno hrabrostjo, kakor priznava danes že vso inozemstvo, zabranila najprva proti ruski premoči prodiranje sovražnika. Spremenila je parkrat bliskoma svojo fronto, odbila napade na trdnjave in zapričela železno ofenzho, pred katero se mora polagoma tudi ruski sovražnik umakniti. Pot v Budimpešto, na Dunaj in v Berlin je zaprta. Odprta pa je pot v Varšavo in čez Varšavo naprej! Železni ruski kolos je torej premagan in junaštvo pravice zmagalo je nad azijatskim divjaštvom v službi podle Anglije stoječih moskovitskih zatiralcev ... Najvažnejši dogodek zadnjega tedna je pač odstop našega ministra za zunanje zadeve grofa Berchtolda. O vzrokih tega odstopa, ki so glasom uradnih poročil osebnega značaja, se danes še ne more govoriti. Vsekakor dokazuje ta odstop, da stojimo na severnem bojišču izredno dobro, ker drugače bi bile take velevažne politične izmenjave v tako usodepolnih trenutkih nemogoče. Novi zunanji naš minister grof Burian znan je kot energični mož in prijatelj žilavega ogrskega ministra grofa T i s z e. Upajmo, da mu bode v našem interesu sreča mila. Na Srbskem vlada v splošnem mir in se še ni zapričela nobena važnejša nova akcija. Srbi pač sami že čutijo, da s tem ni njih kaznovanje odpravljeno, marveč le za poznejši čas določeno. Francozi, Belgijci in Angleži poskusili so v zadnjem času zopet celo vrsto Ijntih napadov zoper velikansko nemško fronto, ki pa se je izkazala kot skala, na katero se naravnost brezuspešno strelja. Vsi sovražnikovi napadi so se izjalovili ! In to pomeni mnogo, kajti nemška armada se mora braniti na več strani . . . Prvo veliko grožnjo iz zraka so Angleži tudi že doživeli. Te dni namreč pokazalo se je nad iztokom reke Themse pri Londonu iz 16 letalnih strojev obstoječe nemško zračno bro-dovje. Vsled megle se je sicer napad na London izjalovil. Ali angleške postojanke v Dunkirchenu so bile bombardirane, — in angleški ter francoski letalni stroji se pred to zračno flotiljo niti pokazati niso upali. To je vsekakor jako značilno in obenem je to grožnja za Anglijo, ki je vedno mislila, da se njeni zemlji ne more noben nasprotnik približati. Boj Anglije odnosno boj proti tej kramarsko-zločinski državi zatiralcev se bode šele pričel. „Gott strafe England", kriči danes ves civilizirani svet in ta beseda se bode zdejstvovala nad tisto britansko prostitutko, ki ima v prvi vrsti grozovite posledice te vojne na svoji vesti. Lepo in zmagovito napreduje tudi Turčija v svojih bojih zoper Rusijo v Kavkazu in zoper Anglijo v Egiptu. Zanimive ste sicer Še dve vesti zadnjega tedna. Splošno se namreč govori — brez da bi bilo to doslej uradno potrjeno! — da mobilizira Rumunska ter Italija. To bi pomenilo seveda zopet veliko spremembo položaja. Neznano je, na katero stran se bosta nagnili te dve nam doslej jako prijazni državi. Ali upati je, da njih eventualni nastop ne bode nam in naši nemški zaveznici v škodo. Kakor vse kaže, jasni se vesoljno-politič-no obzorje in čeprav še ni pričakovati tako kmalu konec te ogromne svetovne vojne, vendar imamo z vsakim dnevom večje upanje, da bodemo ostali v tej borbi — zmagovalci. Bog nam v to pomagaj ! Pet mesecev vojne. „Aftenbladet" prinaša tole razmotrivaeje: Po skoraj petmesečni vojni je pred vsem eno jasno: Nenadno se je končalo prodiranje ruskih vojnih sil, na katero so Angleži in Francozi tako upali. Zopetna ruska ofenziva je sedaj nemogoča. In če bo Hindenburg kmaln obračunal z Rusi, bodo mogli Nemci na stotisoče najboljših in najbolj preizkušenih čet postaviti iz vzhodnega na zahodno bojišče, da pospešijo odločitev Nemčiji v prilog. Na končno odločitev v prilog Nemčiji ne bo treba predolgo čakati. Tudi ne t.'»v* grenčioa ta nlMtfav* 2fl]«/s kvintalov gnoja pa zavzima prostornino 1 kub-metra, zato bo potreba, ako se nakopiči ta gnoj na gnojniku 1 m 20 cm na debelem, pustiti za gnoj vsake odrasle živine na gnoj niku 4 ms prostora. Črnilo za konjsko opravo. Lepo je videti, če je konjska oprava vedno snažna, kar se pa doseže edino le s tem, da se jo od časa do časa znova namaže s kakim takim črnilom, ki ji podeli ne le lepšo »una-njost, marveč jo napravi obenem tudi bolj vztrajno. Takšno črnilo dobiš, ako deneš v kakšno posodo 600 gramov loja in 600 gramov čebelnega voska ter oboje skupsj raztopiš nad žijavico. Ko se je raztopilo, zmešaj 150 gr finih saj m 50 gr indiga, (ki ga dobiš v drožeriji). in pnlij nekoliko kapelj r.lja. Vse to dobro zmesi in podrobi ter vrzi v raztopljeno zmes loja in voska. Polagoma dodej vsemu skupaj se 600 gramov navadnega mila ki si ga z nožem s kosa mila ostrgal in vse skupaj dobro premešaj in črnilo je gotovo. Razno. „Štajerčevi kmetski koledar" letos ni iz-S e 1, kakor smo to že v eni zadnjih številk naznanili. Vzrok so vojni dogodki. Mnogo naših odjemalcev in prijateljev je moralo cesarsko suknjo obleči in od družin ne moremo zahte- vati, da bi za čitivo denarje izdajale. Gotovo pa bodemo ta koledar, ki se je v par letih našemu ljudstvu tako priljubil, v prihodnjem letu zopet izdajali. Cenjeni prijatelji naj imajo torej z ozirom na vojne razmere za letos potrpljenje. Uprava „Štajerca" Za šalo. Malo smeha ne škoduje v teh resnih časih. Neki rezervist pisal je svoji ljubici sledeče ganljivo „nemSko" pismo, ki ga dobesedno objavljamo: „Majn lipster Reza! Ik geben dir Hand mit Gerc iber goh perke fajte velt geben dir pekont das ih bin ject of Terjeste paj di Drite jegerpataljon. Soldat šver zajn tajfel havtman tajfel selciren eszela komis prot ligen af di harte prične menaš paj der tog ajmol. In Terjeste zajn fil punce Krajneriš aber ih nur tik lipen majn lipster Reza bis ih zajn gesterbt. Majn antares mus so zajn gešrajpst. An Geren Geren N. N. baj di 3. jagerpataljon Kastel San Žuste Terjeste Glistenland. Junaško smrt za cesarja in domovino so storili: Enoletni prostovoljec v 4. deželno-bram-benem infanterijskem regimentu gosp. Tomaž M o s c h i t z, učitelj v Borovljah na Koroškem. Hrabri pokojnik je srn g. nadnčitelja v Arnold-steinu na Koroškem. — Na severnem bojišču padel je g. rezervni lajtnant Ludwig Rosen-b e r g e r iz Radinskih Toplic. — Stavec Konrad H i n t e r e g g e r, sin občinskega sluge v Beljaku, padel je na severnem bojišču junaške smrti Mati . . , Že dva tedna ni šla na ulico. Plete od rana do večera in čaka na pismonošo. Enkrat na dan gotovo kdo zazvoni, toda od sinov ne prinese nič. Že dolgo dni ni prišlo nobeno pismo, nobena dopisnica. Ne od Franca, ne od Ivana. Mati pa je dan na dan bolefcnejša, dan na dan slabejša. Zakaj sina vendar ne pišeta ? Saj jim« je nedavno poslala vse mogoče stvari. Toplo perilo, cigare, sladke prigrizke. Hčerka Hilda je vsako pošiljatev osehno nesla na pošto. Hišnik se ima dobro. Celi dan drži cigaro med zobmi; boljših še ni kadil nikoli. Nekako ponosno posedava zvečer med skolegi" v bližnji gostilni ter razpravlja o vojni in miru. Odkod te dobre cigare? Gospodična Hilda, to se pravi gospodična Gdbenhofova mu jih je dala. Njena gospa mama jih kupuje za svoja sina — vojaka. Toda ta dva jih ne potrebujeta več. Pred 14 dnevi je prišlo poročilo, da.ita padla. Bog pomagaj, gospodična Hilda matere Se ni obvestila. Gospa je bolana na srcu in odkar je izbruhnila vojna, je itak že z eno nogo skoro v grobu. Ne more seji povedati, da sta gospoda Franc in Ivan že mrtva. Oba. Eden za drugim, tekom enega samega tedna. Veste gospa bi te vesti ne prenesla, ne preživela. Ej, težki časi, vsi smo siromaki . . . Toda gospodična Hilda bo vendar - le morala nekega dne reči: Mamica ne pleti več teh toplih nogavic!" — Mati pa bo previdno položila svojo roko na bolano srce in bo tiho vprašala: , Zakaj pa ne Hilda P" — „Moj Bog, zato. Zato — zato, ker jih ne potrebujeta več.'1 — »Zakaj misliš? Kaj ko bi vsakemu napletla še par podkolenk? Pa da fanta nič ne pišeta! Saj sve jima t zadnjem času toliko dobrih stvari poslali! Menda si vendar vse pravilno naslovila ? — „Mama naslove sem napisala pravilne. Toda — zavojev nisem dala na pošto. Cigare sem darovala hišniku, druge stvari pa je vzel »Rdeči križ'. Mati vstane, dvigne roke ter si jih pritisne na ušesa. Noče slišati, noče razumeti to strašno stvar, ki zveni iz hčerkinih besed. Toda gospodična Hilda jo objame, v neizrečenem bolu ji drhti glas in milo jo poprosi: „Ne obupaj, draga moja mamica. Saj sta umrla lepe smrti. Bodi siloa, glej imaš še mene, ne zapusti me, svoje jedinke." Toda mati se vleže na postelj, molči, tišči roke na ušesa — in ne vstane več. Sin sovražnika. Neki nemški vojaški zdravnik pripoveduje : Bilo je v neki francoski vasi na pobočju Vogezov. Moja naloga je bila ureditev obvezovališča za artilerijo. Okoli vasi so stale naše baterije in stale v dolino na sovražne postojanke. Nad strehami so grmeli naši topovi z zamolklim pokom, a čez strešna slemena so frčale sovražne granate ter padale nekako počasi kakor bi v zadnjem trenotku iskale cilja in so potem eksplodirale z močnim pokom. Ob 9. uri dopoldne sem bil poklican k neki mladi ženi, ki je pričakovala poroda. Hišica je stala zunaj ob cesti, čisto blizu baterij, ki so streljale in ki je obstreljeval sovražnik. Okna so šklepetala iD siromašno posodje na polici je rožljalo, hišica se je tresla v vseh svojih delih. S stokanjem žene se je mešal neprestani žvižg krogel. Porod se I je končal srečno ob grmenju topov. Okopal sem I otroka in ga povil. Okoli mene so stalo razred cene ženske in nova stara mati je jokala oct I veselja. Na postelji je ležala v prvi materinski I sreči mlada žena. Tedaj je počilo tako močno, I kakor da se hoče vsa hišica razleteti na kose. I Ženske so se prestrašene stisnile po kotih. 0- I kenski okvir se je razpočil, stene so se tresle I in pohištvo se je z ropotom premaknilo. Znnaj I po cesti navzgor sem videl, kako se ruši zid in I se dviga oblak gostega prahu. Skozi razbita- I okna je puhnil silen veter. Držal sem otroka v rokah, da bi ga obvaroval prahu in gledal sem I v dolino, kjer so na drugem koncu stali naši I sovražniki. Tedaj smo začnli nov strel v dolini. V 30 sekundah bo granata ta. Kaj bo takrat njen cilj in njena žrtev ? Da bi prekinil mučno tišino, sem vprašal: A kje je oče?— Vojak je. — Pri katerem polku ? — Pri artileriji. — Pa kje jo sedaj ? — Starka je pokazala z roko v dolino : Tam doli! — Obrnil se je in tesneje pritisnil otročiča k sebi. Dobro skriti špijoni. ,Az Est" javlja iz. Kou-stantinopla: Turške oblasti so vedno znova dognale, da se nahajajo v Konstantinopelu številni ruski špijoni, ki poročajo o vsakem važnem dogodku in sicer brezžičnim potom. Oblasti so izvedle mnogo preiskav in zasegle res celo vrsto Marconijevih aparatov. Toda navzlic vsej pazljivosti se je pokazalo, da posluje nekje vendar še eden Marconijev aparat, katerega policija ni mogla izslediti. Končno je prišla tajnost po naključja na dan. Aparat špijonov se je nahajal na sami jahti bivšega egipčanskega kedive torej ravno tam, kjer si ga je bilo najmanj predstavljati. Pokazalo se je, da sta služila na jahti angleški kapitan in mašinist, ki sta bila ruska vohuna. Zadela ju je seveda zaslužena kazen. Prebavno motenje pri dojencih, .griža, driska. črevesni katarji itd. so vedno posledice nepravilne hrane in so napravile že mnogim starišem skrbi in celo žalost. Ako hočete ohraniti svoje dete in jo videti ob okusni, lahko prebavni hrani resnično vspevati, potem dajajte nežnemu ljubljencu Nestlejevo moko za otroke. Poakušnje popolnoma zastonj pri: Henri Nestle, Dunaj I., Biberstrasse 2 S. V srkskem vjetništvu v Nišu se nahaja naš pomožni delavec Blankejevo tiskarne Jožef Pavko. Na g. tiskarskega strojnika M. Orniga pisal je sledečo karto: „Ljabi Ornig in tudi gospa! Jaz Vas prav lepo pozdravim in se Vam lepo zahvalim za Vaše pismo. Vam bi že ijil rad odpisal, pa ni bilo mogoče, ker ni šla nobena poŠta za nas. Pišem Vam, da smo bili 5. decembra vjeti od Srbov; bilo nas je več stotin — — — — — — — Bili smo noč in dan v ognju. Po dnevu smo streljali in ponoči mar- širali ter šance kopali.--------------------------— — Padlo je veliko naših; 4. tal pride nazaj. Ljubi Ornig, pozdravite vse! — Jožef Pavko, vojni vjetnik v Nišu." „Agro-Herkur." Iz Ljubljane se poroča : Od deželne sodnije v Ljubljani dne 4. aprila lanskega leta zaradi kride vsak na 4 meeece obsojeni člani predstojništva v konkarz prešle za-drnge »Agro-Merkur", in sicer: bivši prezident kranjske trgovske zbornice Lenarčič, advo-katarski kandidat dr. Žerjav in direktor zadruge Rozman vložili so proti obsodbi ničnostno pritožbo. Najvišje kasacijsko sodišče pa i je zdaj to obsodbo zavrnilo. Nove maksimalne cene žita na Ogrskem. Ogrska vlada je izštudirala maksimalni tarif za cene na žito. Posebno važne za avstrijske dežele so cene, določene za glavni ogrski žitni trg Budimpešto. Tam določa maksimalni tarif za pšenico 41 K, za rž 32 70 K, za koruzo 22 K. — Ker znaša maksimalna cena za pšenico na Dunaja 4050 K, toraj za 50 vinarjev manj kakor v Budimpešti, je seveda veak import ogrskega žita v avstrijske dežele toliko kakor izključen. Na danajskem žitnem trga že več dni sploh ni dobiti pšenice ia mnogi avstrijski mlini bodo morali ustaviti obrat, ker nimajo ničesar mleti. Dunajsko časopisje povdarja, da je na- stala situacija, ki sili vlado k energičnejšim korakom. Dejstvo je, da zadržujejo razni veliki .žitni baroni" na Ogrskem in menda tudi pri nas sroje zaloge ter špekulirajo na še višje cene. Zato se v merodajnih krogih že resno razmišljajo o obsežni eksproprijacijski, oziroma rekvizi-■cijski akciji, ki bi omogočila normalno aprovi-vizacijo prebivalstva z žitom, oziroma moko. Pričakovati je v tem oziru novih korakov centralne vlade. Odlikovanja junakov. Artilerijski oberlajtnant g. A. H o f b a u e r, Bin nadučitelja v Gamsa pri Maribora, dobil je cesarjevo pohvalno priznanje. — Srebrno hrabtostno medajlo 1. razreda dobil je učitelj g. Job. S c h i e s 11 iz Ve-likovca. Trije ruski častniki vjeti na Koroškem. Trije ruski častniki, ki so bili vjeti, so v civilni obleki ušli iz zapora v Budimpešti. Do Požuna so šli peš, a naprej so se vozili z železnico čez Dunaj in so prišli z brzovlakom v Trbiž. Potem so pa hoteli priti peš čez avstrijsko mejo na Laško. Blizu državne meje je ustavila begunce orožniška patrulja, ki jih je vjela, in postavila pred vojaško poveljstvo v Malborgetu. Poslali -so jih potem v vjetniški tabor v Knittelfeld na Štajerskem. Koliko časa imajo svojci vpoklicanih pravico do podpore na preskrfcO? Svojci vpoklicanih dobivajo podporo za preskrbo (če so drugi zakoniti pogoji dani) ves čas, v katerem je vpoklicani vsled odhoda k vojakom zadržan izvrševati svoj poklic torej od dneva, ko odrine v vojaško službo in zapusti svoje rodno bivališče do vrnitve. Za slučaj, da vpoklicani dezertira ali je sodnijsko obsojen v težek zapor ali še na hujšo kazen, pa preneha pravica do podpore že z dnem, ko je vpoklicani dezertiral, ali ko je postala obsodba pravomočna. Ako je vpoklicani v kakem boju nbit, ali Če se ga po kaki bitki pogreša, ali če umrje vsled poškodbe, ki jo je dobil v vojaški službi, ali vsled bolezni, preden je bil odpuščen iz vojaške službe, pri-stoja podpora svojcem (če so drugi zakoniti pogoji dani) še nadaljnih šest mesecev od dneva smrti ali pogrešanja. Za svojce vojnih prostovoljcev veljajo glede preskrbe iste določbe, kakor za svojce onih, ki so bili uradno poklicani. Samomor. Obesil se je brezposelni krojaški pomočnik Alojz K o s v neki gostilni v Celovcu. Bržkone je šel zaradi iz brezposelnosti sledeče revščine v smrt. Z radi šnopsa! V nekem poteku v L>mroer-sachu pri Celovcu našli so mrtvega 66-letnega delavca Jakoba Miklavca. Na vratu se je mrliča poznalo, da se je hotel preje obesiti. Pokojnik je v življenju opetovano dejal, da bode storil smrt, ako bi ne imel več denarja za snopa. Rešitev življenja. Pri Beljaku se je na Mag--dalenskem jezeru več dečkov zabavalo na ledu. Nakrat se je led vdrl in trije dečki so padli v vodo ter bi bili kmalu utonili. Dragonec Ludvig Z e 1 g e r je skočil za njimi in posrečilo se mu je, rešiti življenje vsem trem dečkom. Tatvina. Trgovcu Prancn Traunwaller v Wolfsbergu ukradel je nekdo iz zaprtega pred-hišja vrečo pšenične moke v vrednosti 53 kron '60 vin. Postopači. V kavarno Robholzer v Zgornji Beli prišla sta delavca Johan Maurer in Jo-han L a b e r iz Lipe, ki sta preje od hiše do hiše prosjačila in se napila. Kavarnar ju je vsled tega van nagnal. Ker sta mu pa grozila, moral je orožnike na pomoč poklicati; eden je zbežal, druzega so pa orožniki zaprli. Grozna nesreša ranjenca. Dne 6. t. m. hotel je ranjeni cugsfirer Gottlieb H e n s a k 35 inf. regimenta, ki se je peljal kot ranjenec na dopust v Hrvatsko, v Zidanem mostu skočiti ra vlak, ki seje že vozil. Izdrsnilo mu je in nesrečnež je padel pod vlak, ki mu je levo roko popolnoma zdrobil ter odtrgal. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Iz Belgrada. Angleški list „Daily Chronicle" poroča iz Belgrada, da bombardirajo avstro- ogrski donavski monitor j i mesto Belgrad še vedno. Na prvi pogled se zdi, da Belgrad vsled obstreljevanja ni mnogo trpel. Natančno opazovanje pa kaže, da je notranje mnogih hiš, katerih zidovje sicer še stoji, uničeno. To je zlasti razvidno pri nekemu oddelka kraljevega grada. Muzej leži v razvalinah in univerza je tako uničena, da bode treba novo poslopje zgraditi. Zgornji del meBta je najbolj trpel, pa tudi kolodvor z okolico je popolnoma razrušen. Razglas našega komanda mornarice. K.-B. Dunaj, 13. januarja. Nasproti v inozemstvu razširjenim vestem o izgubah avstro-ogrske mornarice, akcijah francoske flotilje itd. se omeni sledeča uradno dognana dejstva: Od 16, avgusta sem, ko se je potopil Nj, Vel. pamik „Zenta", ni bil nobeden naših p a mikov, čol no v ali 1 e t al nih stro-j e v, Čeprav se je proti njimi dovolj mnnicije postrelilo, poškodovan. Nobeden mož mornarice ni ranjen, medtem ko je od francoske flotilje podmorski čoln „Curie" uničen in neki bojni pamik tipa „Conrbet" od dveh torpedov najmanje težko poškodovan. Od 3. novembra se razven uničenega podmorskega čolna ni noben sovražni čoln na našem bregu Komando mornarice. Veliki potres v Italiji. Po vsej Italiji vršil se je glasom poročil velikanski potres, ki je napravil jako veliko škode in je zahteval tudi izredno veliko človeških žrtev. Podrobnosti prinesli bodemo prihodnjič. Kozaki — nazaj! Iz Petersburga se poroča, da se hoče zdaj polagoma vse kozake ia fronte nazaj poklicati in jih nadalje le za varstvo ruskih mest zoper domače izgrede porabiti.'Transporti kozakov so baje že v posamezna mesta došli. Pravijo, da so kozaki za premagan je notranjih nemirov in vstaj, ki jih po Ruskem pričakujejo, bolj primerni, nego za fronto. Nadalje baje Nemci kozakom zaradi njih ropanja in plenjenja ne dajo nobenega pardona. Tudi radi tega jih hočejo Rusi iz fronte odpraviti. Letnik 1915 v Rusiji. Poroča se, da bo na Ruskem že rekrute letnika 1915 pod orožje poklicali. S tem npa Rusija okoli 585.000 mož novih vojakov pridobiti. (Ako je ta zasebna vest resnična, potem se mora Rusiji pač že jako slabo goditi. Op. ar.). Strah v Parizu. V Parizn so razni napadi nemških letalnih strojev na Dunkircben povzročili veliko razburjenja. Prebivalci so v stalnem straha, da bodejo Nemci svoje napade iz zraka tudi na Pariz ponovili. Vojni minister je takoj vse odredbe za obrambo mesta v zraku revidiral. V Saint Denisu so vsa večja poslopja in stolpi s kanoni oborožena. Tudi na Montmartru, Pere Lachaisu in Pantheonu so postavili obram-bene kanone. Velikanske svetilke (Scheimverfer) imajo na visočinah Montmoreney, Saint Claud ter Bellevne. Tudi francoski zrakoplovci se pripravljajo na boje. Vojska divja in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh resnih časih kaže se pomen društva ,Rdeči križ,4 ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vse, ki imajo čisto srce za našo domovino, da naj žrtvujejo za to prepotrebno društvo vaaj malo darilo! Sovražai »o elementi napram človeku in ila3ti M in vete* DrinaSajo marsikatero bolezen, pomanjkanje sape, težkote t prsih, hripavost,. praskanje v vratu, bodenje v rami in druge bolečine. Tu je paš dobro, ako smo pravočasno naročili Fellerjer rastlinski esenčni fluid z. zn. „Elzafluidu, 12 steklenic la 6 kron franko od lekarnarja E V. FeUer, Stuuica, Eisaplatz st. 2it (llr»at«ko). Tam naj se obenem naroči tudi Feller.ieve odvajalne urejujoče „Elza-krogljice" 16 skstljic »a 4 krone 40 h franko. BiShael vojne ore za naše junake! Veselo pres'r.icenje bilo je v B 4i{u v mnogih dunajskih bolnišnicah, katerih rodstvo je podelilo vsakemu ranjenemu junaku eno vojno uro znane firm« ur Max Bohnet. Ista je jako okusno izdelana, ima dobro anker-kolesje in je stalni spomin na veliko svetovno vojno 191*. Ali si že naročil? Ako ne, stori to takoj! Vojaške jedilne sklede (EBschaHen) s pokrovom se dobijo pri M. Teichner v Ptuju, klepar nasproti veliki kasarni. 36 Mlad komi strogo solideD, nemščine in slovenščine zmoten, dobi službo pri Slawitsch & Heller, trgovina z blagom, Ptuj. aa ZA KROJAČA (novozačetnik) jo stanovanje, stroj v dobrem stanu in vse za kuhinsko in hišno orodje; se zna vnesti in delati; dobri prostor (guterPosten). Naslov: Komer, Pobr»8cb*tra»se 42, Marburg. ss Lepa vila v neposredni bližini Ptuja u pod usodnimi pogoji takoj froda. Več pove 3n«f( \Ve*iak, aatigaantr BirroVpnt, Mar bar«. VuMgasHe. 601 Ožeojeni mmizno sadje kočijaž (Tafeiobst) jaboljke, mašaocker, goldranete in druge vrste kupi g. K. Kovač, Zagreb, JelačiČ trg. a* Viniear z večimi ljudmi se z. 2. februarjem t. 1. ta Zavri sprejme. Vprašanja na Hutter, Ptuj. m ako mogoče z enim odraščeaim sinom. sprejme se v graščini Ebensfeld pri Ptuju 88 Mizarski učenec se takoj sprejme pri g. Tomažu Kapun, mizarski mojster, Breg pri Ptuju. ** bra mladino za na lom za obojni spol, osebe že od 14 let naprej si lahko zasluzijo ped jamstvom 20—30 vin. na uro. Delo je lahko in brez posebnega znanja. Kdor zeli imeti pojasnila, poduk in vzorec od dela, naj pošlje 60 via v znamkah, kateri znesek zadostuje tudi za uadaljno pripravo tega dela. Naslov: 806 Jakob Pucko, mizar, Siebendorf, poŠta Ptuj. Safer se sprejme. Več pri graščinskem ojkrbništvu v Turnišah pri Ptuju. 37 Za ii, 36 išče se 5 pridnih tesarjev za takoj. Več se izve v veletrgovini za železo D. Rakusch v Celju. 5 31 5 vinarjev stane dopisirca, i katero carnrrele zahtevati moj glavni cenik z 4000 podobami, Iti vsfbuie bogato izbiro potrebnih rabnib in darilnih predmetov ter se pošilja vsa'-coxQur zastonj in franko. 39 c. in Kr. dvoriti liferant, liiil/X At. 730 (Češko). pk^T" Prave nikel-4epne-ure K 450, 51—. V srebru K 8 40, 9 60, niklasta budilnlca K 280, ura-kuka vica K 7'86, ura na pendelj K 9 - . Razpošiljate* po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. v vseh trgovinah in trafikah Eržena kava v okusu in aromi kakor »rnala kava 6 kg vrečica za obr.safio samo K 4 50 franko po povzetju „Santo«a" Kralj. Vinogradi 1573. BJS* Pridni zastojniki se sprejmejo. *W I J Cepljeno trsje sorte Mosler, Burgunder b., r, Sylvaner, Rulaoder, Mušlcat, Traminer, Weltliner, Gutedel b., r., Kavčma, Ranfo't Sladkamenka, laški Riesling, cepljene na podlago Riparia P., Rupestris Monticala, Riparia Rupestris, Solauis Berlandieri X Riparia X Teleki ta podlaga Bsrlan-dieri X Rpiria Teleki je najboljša od vseh podlag, ra apneno zemljo najboljša. Tudi več irsov korenjakov te gori omenjene vrste. Cena nizka in po dogovoru. Janez VVerbnjak, trsničar Breg p. Ptujn. 89 („Štajerc"-Schweden.) Medicin alne zelenjave geisti, olja, esence, živinski praški in zdravila, obvezne snovi in gumijevo blago, desinfekcijska sredstva, vogleno kislo apno, asbest, francosko želatino za čiščenje vina priporoča medicinalna drožerija „ZLATI KRIŽ" Mag. pbarm. Viktor Hay d Bi8marckstrasse 6, PTUJ preje VVegschaider. § Kdor hoče zlato verižico in srebrno uro po ceni kupiti, Daj piše takoj na idska kopelj mestnega kopališča t Ptgjs. Čai t* k»p«nj»! *t delavniku i ure do t. ara popoldne (blagajua j« od I 19. d« 1. *n »uprt*); oh nadoljah in j praznikih od ti. d* 11. ur« depoMue. I 1 kopeli s ttoAu* xrakona, paro „£nu»k»d" • rjuio K —-70 50% cenejša! Amerikanska sledilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 10-— franko po povzetja. '/» kl^r. veleprima najfinejši Saj K 2"— oddaja A. Sapira, 490, eksport kave in čaja Galanta. 558 (Wohnung- nnd Dienstvermittliing) n 101 službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vse vrste pesredsvanja najhitreje. "Wl Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotorž). Ni zamenjati s podobnimi ponudbami! Namesto K 12-— samo K 6'- 15.000 parov čevelj na žnore glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in močnim, žeblanim podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vsled tega par pod proizvajalno ceno za samo K 6'—. — Se dobijo za gospode in damein v vsaki velikosti. Posije po povzetju Ekspertna hiša ..Perfekl", Dunaj, Viljeoitiftgane 137118. se takoj sprejme pri g. Liszt u. Brodnjak, Stridovar, Zala M. Meščanska parna žaga. Na novem kritnem trgu (Lendplatz) v Ptuju jfraven klalnice in plinarsk« hiše postavljena je parna žaga vsakomur =s= v porabo. " ' —- Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Le nobenega pred azijatsko kolero, kajti zamoremo se pred to kugo skozi bigijenični način življenja sigurno varovati. Držimo svoj želodec v redu in pazimo na največjo snažnost. Umivajmo večkrat na dan obraz in roke in dajmo vsakokrat v umivalno vodo nekaj Lysof orm desinfekcijskega sredstva. Glasom poskusov v znamenitem Greifswaldskem zavodu tajnega svetnika prof. Loefflcr uniči 2°/o na J*y-Boformova tekočina tekom ene minute baciljne kulture Cbolere vibrio, Lysoform naj bode povsod v zalogi. Cene originalnih steklenic so K —-80, 1 60, 2 80 in 460 v vsaki apoteki in drožeriji. Na željo pošljemo vsakomur zastonj in franko jako zanimivo brošuro od kralj, svetnika Aladar Kovdch, direktorja rešilne družbe, z naslovom: »Kako se varujemo pred kolero«. Večjim tvrdkam pošljemo tudi več izvodov. io Dr. Keleti & Muranyi kem. fabrika, Ujpest. (Postavno varovana.) Vojna ura 1914. Z dvojnim re-lifom: Njeg. Vel. cesar Franc Jožef I. in Viljem II. Z združenimi močmi ali pa Viribus unitis 19)4 ali pa z oficijelnim zveznim križcem c. k. vojnega mini-sterstva: jeklo ali nikel 5 K, z usnjatim napestnikom K 6"—, z radium-pripravo K 10*—, z žepno budil- nico K 16'—, cena niklasta ura K 3'—. 3 leta garancije. Vojna verižica K 1*—, vojna budilnica K 6'—. PoSIje po povzetju prva zaloga vojnih ur 30 Max Bohnel, Dunaj IV., Margaretenstrasse 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. V nedeljo odprlo sprejema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. 35