{6. JfeullRo.
DanaSnia Številka stana Din 2"
V L]nMM v nedeljo M. fetrnurja mL
im url
iihaiB vsak dan popoldae, izvzeaii nadolje in praznike* tnseraftj: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst ■ 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, prek'Id beseda 1 D; Popust po dogovoru. — lnseratni davek oosebei. Vprašanjem glede inserstov naj se priloži znamka za odgovor.
0i»t»*vat4tvo „81ov. Naroda1 in JMar^dnm tiskarna" KaaTlova
nttea ai 5, prltPJćno. — Tel«! on it. 304.
Uredništvo »Sla*. Naroda** Knaflavi ulica it S, L nadatronj«
Tele on stev. 34. Dopise sprele ns le pod^tsaae ii zadostna frankovane« •       Rokopisov so na vraža.
v liiioslaviii od 4—6 str« 7*0 O. 1*50, 8 in vet 2 0. V inozemstvu 4—6 str. 2 D.f 8 in vsi po 3 O. Poštnina alašana v gotovini.
»Slovenski Narod- velja:
"V "•   '.vil 1
» Liabl'j-11
pO ;"T>«t!
12 rrresecev 6 . 3 . 1
Dn 240-— . 120-60 — 20-—
Din 210 —
. 120-
. 60- —
- 20 —
Din 380-—
, 180*—
• 90-—
. 30—
Pri merebUneni povijanju se ims daljša naročnina c!onla?n<l. Novi  naročniki   naj   pošljejo v prvič naročnino vedno   363f~  P° nnkazn d, Na ^amo oismenfl naročila brez poslatva denarja se ne morejo ozirat^
Teorija in praksa.
Agilnost klerikalcev kot političnih eksponentov katolicizma in njihova ljuta kampanja proti vsemu, kar noče zatajiti svoje individualnosti in kapitulirati pied nezmotljivostjo klerikalnega političnega evangelija, nas sili spregovoriti neka i bered o tisti nevidni, vseobsegajoč?, mistični sili ki daje tem ljudem duhovno \:t materijelno orožje za dosego svojfli egnističVb osebnih ciljev.
Nobena cerkev se ni tako oddaljila svo:emu prvotnemu namenu, nobena ni prišla v razvoju tako daleč, da bi izgubila znača? moralne in etične vzgojiteljice človeštva, da bi se uklonila v svojih temeljih duhu materijalizma in prenehala biti to. za kar je bila ustanovljena in nobena se ni v toliki meri spremenila   iz   čiste duhovne v posvetno ustanove, kakor katoliška. Kdor bi odprl sv. pismo ter se poglobil v to visoko pesem ljubezni, miru   in sprave vseh ljudi in vseh narodov na zemlii, bi se moral pri;eti za glavo in ostrmeti, kako si današnji katolicizem sploh drzne trditi, da je nadal:evanje onega, kar ie ustvaril s svojim delom in življenjem veliki učitelj Krist. Katolicizem kot ideja, kot novo svetovno naziranje, diametralno nasprotno onemu starega in s-ednjega veka, v bistvu pa tudi vsemu sedanjemu družabnemu redu, je danes v rokah vodilnih faktorjev suženi, ki mora ne glede na svoj duhovni zna-Ca: plesati tako, kakor mu svirajo posvetni interesi gotovih lajtkov, osobito pa klerScov, ki jim je vera kot taka sa-i~io pripomoček za posvetno udejstvo-vanis. Pod krinko takozvanega dušnega pastirstva se gode dan na dan stvari, ki glasno kličejo novega Mesijo, da bi izgnal iz svetišča moderne menjalce m kupčevalce z liudsko naivnostjo in zaslepljenostjo. Kupuje in prodaja politično prepričan Je, posega brez potrebe in v škodo verstvu v  strankarsko, go-sodarsko in socijalno življenje, hujska m oborožuje   Človeka   proti človeku, razred proti razredu in narod proti narodu, skratka, eksponent katolicizma je povsod prvi, kjer gre za ambicije in osebno korist njegovih voditeljev. Vse to seveda z blagoslovom in protektoratom katoliške cerkve, ki do danes še ni našla v sebi toliko moralne sile, da bi nastopila proti tem gnilim razmeram in pozvala svoje služabnike,  naj vrše svojo duhovno funkcijo, posvetne stvari oa prepuste drugim.   Ce bi cerkev iz ustnega nagiba in z lastno avtoriteto zbila klerikom iz rok posvetno oblast a politično ude stvovanje. Če bi jih vrnila z materialistične poti nazaj k prvotnemu poklicu, bi s tem mnogo pri-"ibila na svojem ugledu, zlasti pa bi se utrdil njen moralni vpliv, ki danes živi
In deluje v negativnem smislu samo se med nezavednimi masami. Inteligentni sloji, v kolikor so namreč pristaši klerikalizma in tudi kloriki sami so v strogem pomenu besede brezverski. ker jim vera služi v čisto drugačne namene, kakor recimo priprostemu človeku. Oni na videz verujejo, trkajo se na prsa, hodijo v cerkev, molijo, udeležujejo se vseh cerkvenih obredov, če pa pogledamo bolj globoko, ne najdemo izmed tisoč enega, ki bi delal vse to iz prepričanja. Se bolj redki pa so taki, ki bi res živeli po tem, kar irrajo vsak dan na jeziku. Take izjeme nahajamo tu pa tam med prip-^tirn ljudstvom, vsi drugi navdušen- zagovorniki katolicizma so pač veliki v besedah, toda naajkm v dejanjih.
Zgodovina ve o metamorfozah katolicizma marsikaj. Anatol France našteva v enem svojih del celo vrsto pe-ripetij in skokov od pohlevne ovčice v žrelu rimske podivjanosti in oboroženega sredmeveškega viteza do današnjega misijonarja s škapuliriem in rožnim-vencem, toda brez krščanskih idej v duši. z visoko pesmijo o ljubezni do bližnjega na jeziku in z vsemi človeškimi napakami, nizkotnimi instinkti in sebičnostjo v srcu. Toda čemu bi hodili tako daleč? Recimo, da je vse. kar ie zapisala zgodovina neugodnega za katolicizem, papizem in klerikalizem. izmišljeno. Dovolimo si naivnost in predpostavljamo, da ni bilo nobenih moralno padlih papežev, nobene krute in brezobzirne inkvizicije, nobene vo:ne in klanja drugovercev, nobenih žrtev na grmadi, da sploh ni bilo strašnega nasprotja med živo vero križanega in rafinirano teorijo ter prakso niegovih naslednikov. Vse to so madeži iz davne proš!os*;    V otroški pobožnosti lahko tudi akceptiramo vse nauke in dogme katoliške cerkve brez iz'eme.   Tn vendar si dovoljujemo z njihovega lastnega stališča    vprašati   dobre   m pobožne kristjane, osobito tiste, ki se danes tako širokoustijo o svojih zaslugah za moralni tn etični preporod človeštva: Kie je vaša cerkev,   kje   je ona katoliška cerkev, ona učiteljica celokupnega človeštva?   Kdo je vaš papež   in kdo so vaši duhovniki? In v čem ie živa zveza, v čem moment spojitve krščanstva? Boga neskončne ljubezni in usmiljenja častite, imate ga v podobi kruha in vina med seboj, tisoči duhovnikov oznanjajo s prižnic tega Boga ljubezni.   Mili oni vernikov se obračajo k njemu in tisočere cerkve se dvigajo k nebu, da služijo njemu, Bogu neskončne ljubezni in vseobsegajočega usmiljenja. Kadilo, petje, procesije, evharistične kongrese, sijaj in blesk mu žrtvujete, tisočera usta po-
navljajo dan za dnem »kvišku srca«, s prižnic se razlegajo n.egove besede, njegov divni evangelij miru, ljubezni, odpuščanja in medsebojnega podpiranja, in vendar je bila mogoča svetovna vojna. Navzlic tisočletni krščanski kulturi je skoraj pet let divalo svetovno klanje, navzlic vsem krilatim besedam o ljubezni in usmiljenju ]e bilo mogoče sovraštvo, zloba, nesreča in uničeva- j nje. In ne pogani, ne divji narodi, nego j kristjani, katoliški narodi so se klali med seboj in cerkev je bila tista, ki je s križem blagoslavljala morilno orožje. Ali ni to vprašanje, ki sili količkaj ki-
ji nastopiti v zaščito zatiranih slovanskih narodov, ali ni mogla vplivati na pangermanizem, da nekoliko reducira svoje skomine? Lahko, samo hotela ni, ker so bili višji cerkv. funkcijonarji sami zainteresirani na krvoprelitju. Ne. komur ne zadostuje svetovna vojna kot nepobiten dokaz, da resnično katoliška cerkev sploh več ne eksistira, ta je slep in bo še nadalje taval v temi.
Taka je torej razlika med teorijo in prakso. Zdaj pa pianejo katoliški pismouki, češ, vi ste taki in taki, brezverci in sovražniki katoliške cerkev. Ne. Niti na misel nam ne Dride, da bi odre-
tcligentnega človeka    k    razmišljanju. | kah" veri, seveda Čisti in podprti z de-Kje je bila takrat duhovščina, ki ve da- j janji, kolosalen pomen.   Nikjer   pa ne nes toliko povedati o skrbeh    za ljud- j stoji, da  lahko odvrnem od sebe prasko blagostanje, kam so se bili umsk- vične očitke glede lastnih    napak,    če j BiH idejni stebri krščanstva? pokažem s prstom na napake bližmega. J Modrijani nam odgovore:  Kaj pa fn še nekaj naj bi si zapomnili naši kle- i bi mogel storiti posamnik? Toda cer- j rikalci. Veliko bolj simpatičen je tisti j kev vendar ni to. kar predstavlja osam- j človek, ki prizna, da je pod kožo rdeč, j Ijen vojak na bojišču, če bi bila. do- da ima poleg dobrih tudi vse slabe last- ; sledna krščanskim dogmam,   zastavila j nosti in da je popoln samo v toliko, v vso svojo avtoriteto in vpliv, bi cerkev j kolikor mu to dovoli njegova živalska ! prav lahko, če ne preprečila, pa   vsaj \ natura. Proti hinavcem ki so na jeziku j omejila strašno svetovno katastrofo in | bogovi, v srcu in duši pa daleč pod ni- j pripomogla, da se mirnim potom   od- • vojem navadnih ljudi      pa boj urae-stranijo činitelji, ki so tQ katastrofo po- sten in potreben, vzročiii. Ali ni mogl? v katoliški Avrtri- I -1
fi&Ld m zetova! politiki.
K^daj bo mednarodna konferenca?
Na Angleškem sodijo, da je bTTa genovska konferenca, katero so evropski narodi z velikim upanjem pozdravljali, zmota stare diplomacije. Pravijo, da se genovska napaka ne sme ponoviti. Macdonald je mnenja, da mora biti konferenca konec in ne začetek poglavja. Najprvo je treba razgovorov in posvetovanj. Potem se mora priti do nekakega predsporazuma. Pričakujejo se sestanki, ki bodo pripravljali pot svetovni konferenci, katera se bo mogla baviti z naVitalnejšimi problemi. Korak za korakom, potreben bo velik trud, predno dozori zborovanje z značajem svetovne konference. Prezgodnja so vsa tista poročila, ki napovedujejo skorajšnje sklicanje takega zbora,
Macdonald dela v smeri po mednarodnem zbližaniu. izjavljajoč, da hoče hoditi po tej poti skuono s Francijo. Tu stopa pred nas pred vsem Rusija, katere beseda bo na mednarodnem sestanku gotovo zelo tehtna. Rusijo sedaj priznava država za državo. Evropa ni mogla več prenašati izločenja Rusije iz vrste svojih držav in zadnje čase je šlo le še za to. kdo prične s priznavanjem n;ene vlade. To je nemogoče, da bi se sklepale pogodbe in alijance, pri tem pa bi se prezirala tako ogromna
dežela, kakor je ruska. Zato se razpletajo stiki, v katerih se išče rešitev problemov ruskih dolgov, opustitve komunistične propagande, pravnega stali-
' med obema državama. Poslanik pričanja delo v to svrho. ker upa na s (pomoč francoske vlade. Milierand je zagotovil podpiranje poslanikove naloge in govoril je v dubu spravi i vos: i. To naj bi pomenilo končno prizj ■ in c za spravo med Nemci in Francozi. Macdonald ima prav, ko je postavil načel .da treba nninrej zgraditi temelj za mednarodno konferenco, ako noče irr uspe« šen zaključek. Do zgradbe takega temelja pa poteče gotovo še pre tsa. Na konferenco bi morale priti tudi Z -dlnicne države, ki baš sedaj opominjajo Evropo, da naj jim plača vojn d : Istočasno pa čitamo o z:ati reki, ki teče v sjedinjene države. Iz inozei i ■ a je došlo lani tja zlata v vrednosti 323 m:-lijonov dolarjev in si je Unija svoje zlate zaloge znova znatno pomnožila. B gatega ameriškega upnika bo težko spraviti na mednarodni sestanek z dobro voljo napram onim. ki si žele iz zamotanega položaja do rednih razmer med ljudstvi. Amerika s^ ob r::zdrapani ropi visoko dviga.
P<?!JŠev!ška ali »nova« Rusija«
Neizprosen nasprotnik boljSevikov je češkoslovaški politik dr. Kramar. N;i vprašanje gledć priznanja sovjetske, vlade odgovarja dosledno: nemogoče! Gotova temeljna načela v morali mednarodnega prava so zanj nepremostljiva ovira proti priznanju sedanjih gospodarjev v Rusiji. Stališče: pred vsem trgovina! mu je vendar premoderno. Tuđi ne veruje v ono famozno »evolucijo* boljševikov. Francoska revolucija je seveda evolucijonirala. aH raz-
šča   inozemcev in privatnopremoženj-
skih ter posestnih pravic.   Na zapadu i vijala se je na socijalni in politični pod- I
mislijo, da je za trgovca ruska kupčija j la^'« k* fo ie postavila revolucija sama- i
še vedno riskirano podietie   in   slabo BoIjSeviSka država sloni na odpravi pri-
naiaganje kapitala. Za diplomacijo tvori ruska trgovina neizogibno medstopnlo. Nezaupanje, ki more odpasti le polagoma, kakršne bodo pač izkušnje po priznavanju sovjetske vlade. Rusija pa pride na konferenco s konsclidacijskimi nameni samo takrat, kadar se bo na zapadu respektirala moskovska volja. In Nemčija? Nemški socijalisti hodijo v
London, kjer uvidijo, kako je angleška delavska vlada v svoji zunanji politiki previdna, še toliko boli, ker nima doslej zadosti trdnih tal pod seboj. Ona sedaj tipa okoli in išče trdno črto sredi obilice problemov. Macdonald je znan kot prvovrstni taktik ter je s svojo zunanjo politiko sele v stadiju preračunavanja in skrbnega tehtanja. Pri tem ima pred vsem dovolj vzrokov, da se opira
v glavnem na Francoze in jih ne bri-skira. Pri sprejemu nemškega poslanika Hoescha v Flvseiu v Parizu s strani predsednika francoske republike Mille-randa so bile spregovorjene prisrčne besede o odstranitvi težkoč, ki vladajo i
"verz Elvsstad:
2)ama v borbi z dvema.
Asbjorn Krag je zmajal z glavo.
»Ne,« je odgovoril, »ker bi bili sicer sledovi kolesa vidni na mehkih tleh. Skočila je s kolesa in ni dalje voziia. Toda za vraga, kje je ostala? In kje je kolo? Tu so tla povsod tako mehka, da bi bil viden vsak sled. Niti najmanjšega sledu ne morem zapazit!.«
Krag je znova z največjo pozornostjo premo-tril vso cesto. Njegove oči so premotrile mostič in železniški most in se ustavile ob deročem potoku.
Potem je pogledal na uro.
»Sedaj je 7,« je deal, »in domnevam, da je nas begunka prehitela za kakih 35 do 40 minut. G. župan, kaj-ne, Vi gotovo veste, kdaj vozijo vlaki tu mimo?«
»Natančno mi je znan čas prihoda in odhoda vseh vlakov v Soderk5pingu,* je odgovoril župan.
»Potem pač lahko tudi izračunate, je-li je tu mimo vozil kak vlak pred približno pol ure?c
Župan se je zamislil.
»Prav res,« je dejal, to bi se lahko vjemalo. Ob tem času je tu mimo vozil brzovlak v Helsing-borg. V M 7. mora biti v Soderk6pin*u. Vjema se torej na las.«
»Potem ml je vat Jasno*« k vzklikni Kras.
45|*Begunka je videla prihajati brzovlak in si je hitro I to«, je dejal. Asbjorn Krag se je smejal. Takoj na| zasnovala načrt. Spoznala je, da ji ne bo več mo- to pa se mu je zresnil obraz, ko je zagledal žalost-
vatne lastnine, na gospodstvu proleta-rijata, na uničevanju buržuazije in njo-nega miselskega načina. Da bi se ta te-: melj evolucijonarno predrugačil, je pa nemogoča, ker komunistična stranka ni dovolj močna za izvedbo takega preobrata. To bi se moglo zgoditi samo z revolucijo proti stranki, pa naj bi jo vodil kak dosedanji komunist ali kdo drugi. Rusiji se da pomagati samo s temeljito izpremembo fundamentov gospodarskega življenja, samo z zopetnim u vel javljen jem privafnogospr:darskc^i sistema. Za to pa boHševikov ni dobi'?. Jasno je. da de jure-priznanje ne pomeni boljševikom nič drajreca nego novo bazo za kreditne operacije. Kdor ima dosti denarja, da ga posodi na bolj-ševiško hipoteko, naj to stori, toda naj ne bo presenečen, ako nova Rusija — in ta pride — ne prizna takih dolgov. Tako govori ugledni Čeh sredi širokega razpravljan'a o Rusiji po vsej Evropi. Ogromna večina je za zblizanie, ker pričakuje od njega znosnih odnošajev s sedanjim ruskim režimom in si obeta po
goče uteči s kolesom, čim prično v raznih krajih uradovati telefonski uradi. V svojem obupu se Je odločila skočiti na vlak. Preko tega starega, napol razpadlega mostu pač vozi vlak zelo počasi. Istočasno je hotela svoje zasledovalce spraviti na napačen sled. Prijatelja, meni se zdi stvar čisto jasna. Kolo je vrgla v potok, splezala na most in posrečilo se ji je se povspeti na brzovlak. Domnevam, da se gospa Sonja nahaja že v Helsingborgu.«
Policijski poročnik je jezno prekinil svojega tovariša:
»Gre tu za damo, ne pa za kakšnega akrobata.«
»Dragi prijatelj,« je odgovoril Asbjorn Krag, »kakor vidim, poznam jaz gospo Sonjo mnogo bolj, kakor Vi. Napotiti se torej morava v Melsingborg. Ako me vse ne moti, morava biti tamkaj pripravljena na mal doživljaj.«
XXIX. POGLAVJE. Mož, ki je bil pravi
Dočim je župan takoj spoznat da je bflo Asbjorn Kragovo domnevanje docela pravilno — sledovi kolesa so vendar govorili zelo prepričevalno — je poročnik vstrajal pri tem, da dami ni mogoče pripisovati takšne spretnosti. Ko ga ie Krag vprašal, kje bi naj po njegovem mnenju potem ostala, je iel tajinstveno in potrto namigovati da je morda šla v smrt in skočila v potok. »Raie
no poročnikovo lice. Ta mož je v resnici ljubil gospo Sonjo.
Izkazalo se je. da jim ni mogoče priti pred 10. v Helsingborg; dasi je bil Krag zelo nepotrpliiv, vendar se je moral udati v usodo. V Soderkopingu je župan poklical služinčad malega hotela in utrujeni potniki so si dali prinesti okrepčujoč zajutrk. Nato se je poročnik, ki ie bi! popolnoma izmučen, vlegel k počitku. Asbj6rn Krag pa ni poznal, kakor se je zdelo, nobene utrujenosti. Ko se ie poslovil od župana in se mu zahvalil za ljubeznivo pomoč, se je vsedel k mizi in napisal več pisem in brzojavk. Ker so bile vse brzojavke naslovljene na danske policijske tovariše v Kopenhagenu, je bilo jasno, da se je njegovo delo ob pisalni mizi tikalo tajinstvene begunke gospe Sonje. Ko je svoje delo končal, je vzbudil prijatelja in odšla sta skupaj na kolodvor. Ob 12. sta bila v Helsingborgu. Ze ob svojem prihoda v Helsingborg je Asbj5m Krag nadaljeval s svojimi poizvedovanji. Tudi tu se je moral čuditi, s kako odkritostjo je nastopala begunka. Postajenačelnik je na njegovo vprašame izpovedal, da je zjutraj opazil mladeniča z dekliškimi potezami, s polnimi črnimi lasmi in z obleko, ki mu ie bila oČividno prevelika. Tudi nosačevo pozornost je pred kolodvorom vzbudil ta mladenič, ker je vzel kočijo, dasi se nahaia hotel takoj, za voga lom in dasi ni imel prav nobene prtljage.
Ta pojasnila so na:bolj presenečala policijskega poročnika. Asbjorn Kragova trditev je bila torej popolnoma pravilna. Lepi gospe se je posrečilo* da se je povspela na brzovlak s spretnostjo, katere bi ji nikdar ne pripisoval. Očividno je vstopila v vlak, ne da bi je kdo opazil, ker bi jo bili sicer gotovo prijeli. Nato je vstopila v kupe in kupih pri sprevodniku vozni listek pod pretvezo, da je prekasno prispela na kolodvor. Popolnoma brezskrbno in v prepričanju, da je spravila svoje zasledovalce na napačno sled, je nato izstopila v Helsingborgu in se napotila v hotel, ne da bi smatrala za potrebno, da bi se skrivala.
Od rrenotka, ko je moral policijski poročnik vse to priznati, ni več ugovarja! svojemu prijatelju. Pojasnila, ki sta jih dobila v hotelu, kier se je nastanila gospa Sonja, 50 ga še bolj presenetila.
Ljudje v hoteln so potrdili, da jc dopoldne prispel tjakaj mladenič, čegar zunanjost se ie popolnoma vjemala z ODisom. Odkazali so mu majhno sobo in ker so v hotelu zahtevali plačilo vnaprej, ker je tujec prišel brez prtljage in je sploh bU sumljive zunanjosti, si je dal menjati precej visoko novčanico. Potem je vprašal, kdaj odide prihodnji vlak v Kristijanijo in si čas odhoda zapisal v svojo beležnico. Nato je odšel v mesto in ko se je vrnil, je nosil pod pazduho velik paket. Nato je ostal še približno eno uro v svoji sobi. Ko je prišel iz sobe, e nosil popolnoma drugo obleko, ki je bila mno*ro , elegantneiSa in ki mu je tudi bolje pristojala.
stran. 5.
»SLOVENSKI   NAROD«   dne ?4 februar]« ittttt
dobrih trgovskih stikih rusko prilago-denje zapadu. Rusija se po-reša na svetovnem trgu in ker treba to pugreša-nje odpraviti, hitiio k ni^j drug za dru- \ gim in v Moskvi čakaio. da prideio vsi. j Posebno se prdviza Italia. ki boče biti prva  v  Rusiji.   Na   širrsko  snuje svojo ekspanzijo na  ruskih  tleh in te dni Je italijanska vlada ustanovila narodni kreditni zavod za pospeševrr-': italijanskega   dela v inozemstvu.   Pmigracija v Pusijo ima skoro pričeti na djbelo. Politično stoti Itallfa daleč" pr^Z od Pusiie. kolikor mogoče dale?, saj «n znani no-tran i boji v I taliti zndn;a leta. ali gospodarski Interen! narekuj: o pri "zevanje Rušil.   !tali:a si heče utrditi in razširiti svo;o industrijo z ruskim premogom, ki jei bo dotekal iako po cen-in se bo mogla tako izkopati izood vpliva dragega angleškega   premoga. Tu prihaja na dan za Ifatffn vafen moment. V krogu veleli *i hoČC z ruskimi   produkti   pridobiti švć^lriefse gibanje in več:e Bveffavljarffs.   To so italiianski velikopotezni načrti, k1 rn b se morda porušili z nameni drugih dr žav vred, ako hi ra«'    "~ nova Rjusfta kakor io pričakuie dr. Kramar1. Pa aH je pričakovati v krat1--':-       Pii<%::! '*rf*r izpremerrbe? Te/k o. Bo?fstev*fci skrbite dobro tudi za npravni naraščaj. Sinovi delavcev   študirajo In s * vzgajalo po
Leninovih raukili ter se spic'einajo 9 državno službo. Sovjetska vlada si z njimi jaradi bodnčnost. Oi ta h^Če biti krepko na km^tsko mj*<:n Bo1*$gviški listi bfcvaiajo. da mora vlada v času. ko jo pri^en^io prizna\rati trmi?« 7 *?ave, posvetit^ vso svojo skrb kmetskim vasem. Kmrtf';srvo potrebtrfe izvoz za svoje pridelke. Nakupovali stnve v Inozemstvu, bo lahko, proda *a ti domaČe pridelke, pa no teŽfe Konkurenca z deželami, ki ima'o organi rane tre? bo zahtevala mnogo tn*da V obnovi kmetijskega gospodarstva s? morn zdm'e-vati državno in Rtrankamkn đ^frjvtnVe Tako se hoče utrditi v prostrani rn^:^ sovjetski režim. Evropa prinaša od misli na boi proti sedan.fi -'i vladi na njeno priznavanje. Ah je prav ali -moti?
Mirovno 1e!o,
Volilni boj v Italiji.
Ako smemo verjeti znakom, Izvl-rafočim iz nemškega pollt'^neea meteža, se v Berlinu končno pripravka|o na obnovo ustavnoprimernih razmer. Tudi Bavarsko, strezniuje pritisk grenkih preizkušenj. Notranji položaj v nemških deželah je bridek, zunanji polo*a: nad vse resen. Napovedujejo se direktna pogatanja med Nemci in Francozi in obveščeni ste o njih tudi angleška in italijanska vlada. Nemci:a ?ima je poslala noto pač zato. da bi bila vsa pozornost Anglije in Itali:e obrnjena na ta pogajanja. Ako vspejo, se otvaria široka pot k nadabnjemu porrirjevanju evropske napetosti. Pri Macdonaldu je bilo odposlanstvo lige Društva narodov, ki mu je izjavilo, da je vse delovanje Društva narodov izpostavlieno stalno škodljive- , mu sumničenju, ker ni v njem udeleže- ; na Nemčija. Macdonald je rekel, da tre- ; ba vprašanje Društva narodov spraviti j v sklad z drugimi vprašanii mednarod- j ne politike. Teh pa je mnogo. Plete se j vez. ki bi spravila v nekako skupnost ; razne spore med narodi, ali šibka te še i in često se vtrga. pa je treba potrplie- j nja in vstra?an;a. razgovariania in pri- | STOvarjanja. da se znova utrdi. Mirovna j misel si gradi pot z velikimi težkočami j ali reči se da. da napreduje in da se v najbolj nemimib deželah ust al *a prila- j godnostno razpoloženje. Macdonaldov nastop pospešuje mirovno pHzadovanie, kateremu je zvesti bojevnik napram Vzhodu in Srednji Pvropi Mala antanta.
Gotovo je, da Macdonaldova vlada re : opusti svoje pacifistične smeri, dasl ne
pričakuje takois"niih    velikih    uspehov, j
Stdaj ni čas, rr;<?Mti na daljno bodočnost, j
ampak čas je za delo    Trenotia trena ;
izrabiti v dobrem obnovnem smisli, po«- ,
VLADNA    VELELI STA   iZHOTOVLJENA. — NASTOP OPOZtCIJB —
NARODNOSTNE MArfSlNE.
e. — Trst, 21, febr.
do potegovali le v oosamnih okrofjlh za manjSinjske mandate. Demokratska opozicija se koncentrira na imeni bivšega ministra Amendole in ministrskega predsednika Bonomlja. Ololitti kandidira s svojimi ožjimi DrWta*t edino le v Piemontu in sicer z manjiinjsko listo. Fašistovskl disidenti, tako imenovana skupina »Patria e Lfbertfct. je proglasila abstinenco. Popolarl nastopiio, kakor ?e rečeno, v vseh okrožjih, a le z manj* šinisRimt listami in približno ion kandidati, med mirni SI bivšimi poslanci. Med znane-Š'mi Imeni so: Anite, Pc Oa^pcri. OroncM MatUie, Mauri. M'cheli. Rodino. B^'-ši večkratni minister Meda je izrazil želio, da bi ga ne kandidirali, in
Vladna vele lis ta za volilna okrožja
je izgotovliena in končno potrjena po Mussoliniiu. Na tej listi, ki ji je Se vnaprej določena zmaga, se rrhaja 355 kandidatov, ki so razdeljeni a posamezna volilna okrožja takole: Piemont 31. Liguri.ia 12. Lombardija 47. Reneška fz južnim Tirolom) .^5. Juliiskr Krajina (Trst. Videm. Pula. Zadar) 15. Pmilija 27. Toskana 25. Marke 11. Lac;:: in Um-briia 20. Abruci in Melise 14 Kampanja .12. Apuli^a 21. Kalabriia in Baziii-kata 19. Siciiia 38» Sarđrfrtfc > V treh klinih okrozjh. v Lacijn - Urnbri;4 Abrucih-Mojise in Apuli i je faSlstsv-ska stranka postavila tudi rrran'šrns^p kandidatsko !is: >. ki Šteie v celoti 13 kandidatov ^> zrrzz* tudi s temi kanji !aturami bo potemtakem kompaktna vladna v^čma v bodočem parlamcti-n štela 368 poslancev od 53S in ostane vsem ostalim parLi»Hcwta.i iifni r.Ku-f»"nam samo poslans' h mardatov.
Ako bo volila tudi Peka. pride k ten
tlom še en mandat.
Vlad^a velevata vsebuje 170 poslancev pravkar minule zakonoda;ne dobe" 'n s'cer 37 fašistov <s i>r(st«*ltlttj na-c:--r>a]Ts<' 2* do^n!rar«5f^:h liberalcev in ?p^r-cv. 1f* pri«*riscv n^?rnlne. so-c''^Ino demol r^c;;c. 7 bi^'ših ptpllevcev. 1 refor?r:iQ*n ter .1 bivše posktnee, ki mc*'7Tnrsv n:sn pripadaj nobeni sfan-k? med n'imi bivšega zborničnega pred-sednfka De Nicnln k? :e nosilec P^te za Kampanio (Napol0. dočim »e biv§i mi-nisn^kr predsednik Orlatido nos;l^c liste za ^iciliv« Miissolmi ie nosilec 1:ste za LoTr*ba*di*o in ,io ^reicmu kandidature |
«s si-t-.r- f)e : k ne kandidira tudi v I boina poga:an'a. celo tudi prav v z Kauranil kako? :? bilo nrvrtno d"lo- j niih trenotkih in so se ravno tako Ten)   R\s    mini 'liski pred*edn9s 5a- i nen^trpbn-m rz^a^ali v »avn^st. Poga-
se ie t^j žrli^ DgođUO. Od boli znan:h so-ci;?bstov kand'dira'o T-azzari ^mpk<:ima-list) v Piemnntu. l.ombarHiii in T.aciiu. Tum-i in Treve«« fun?tarca\ v Lr'mbar-di:i.    KomiTni^t? in 1 - pKelllf^Ttta :"on.'lci
ima:o skupno i*<:to.   Oraziadci   ,:    •)
kandiT%■■a v f igofSL
NemSka nai ^dn">sfna mait'STita ko-in<r.r '~ znano, ^osl^i še ni konč-^ve-liavpo do!°čiTa evr»?ih kandidatur. Od bivših poslancev kaniffdfra samo Tinzl. ? k?CHl"^Tne stranke. d*^č;m pa ♦ri?o ^'"nlfer. Peut - Kttcottntsl in jrrn^ Tf-nho-^rtbT^rtr r^^}^n^n kpn.dir'r/u-
ro. T* dn? bo vsek^or nemški na (ni s       r'7 vpralsfiie kandidatov.
Kar se t'če primorskih .Tugos.love-nov, ?e sporazum el^de enotnega na-stona pri volitvah vsekakor d^se*en vkbub nrliubim in vsekakor nepotrebnim incidentom, ki <n orihaiah" v medse-
zad-po
oris-
!and*a kanvi'*<; "r\ v Aptitfi. pa *i nosilec liste NosUei 5:-i * v Tr>skaTu je znani p/s:ik Sem Bcn ki "e bil r-«<!nnec v p-\:Č7ndr< zal m tami do!»* d rhn «c. f*akf-r že znano n^iloc vlanne liste v frlno- r mh <; lane^ Giunta kar po-n.cna ^sevak^r po k t»»n "^tnvon^ke-m na*r d?: - skratnj og a nek sega v to -^rožie.
Ka- .e ';-e onozrciJc, rrtstooiio samo popolari ter socialisti in komimlsll z ^seokmžnlmi ii^tatni. ostale stranke kakor ooozici analni liberalci, liberalna
iania glede kandidatur pa so še v teku Tmenu;eio se stara in nova imena, toda j stvar še ni godna in je ne ka^fe pred j končnhn    zaklmrkom spravPati v jav-j nost. Ker te zadnii rok za predložitev k?"dlda*skib Pst določen na 26. t. m. ob 16. le skra;nl cfls. da se stvar reši kar na »hitreje, in kakor le razvidno 12 ob-j vesela   trzaškesra   pollf^neg3 društva j »Fdinosti*. ne na zaupn'škem sestanku. * ki se bo vršH v nedeVo. 24. t. m., konč-i no dolnči kandidatka Vsta. ki bo. upai-mo. tava, dn bo odgovarala d*»r?^sVim
in sociialna demokractta.   demokratski j razmeram In potrebam našega naroda
c*"v:čent5. Nittiianci. repubKkanci. se bo-    v Primoriu.
Zaklhfčdi n^fffionerja procesa t skupščini.
Obtožba pret: bivšemu pravosodnemu ministru s 127 : 67 glaso-vom, — Zaklirček načelne debate o proračunu.
— Beojrnd, 23. frbruaria. (fzv.) Politični proces, ki s:a ie opozicHa provocirala s predlogom obtožbe proti bivšemu pravosodnemu ministru, je bil snoči pozno v noč ob 22. zaki:uČen s
^em vzraste gotovost za uspeh. Kadar j se spravita Nemčba in Pusiia v okvir 1 evropskega plodnnosnejra  udeistvr*a- i nja. se kmalu poka2? CvTOPa konsoli- | dirano napram Ameriki. Takrat prično tudi   sjedinjene države malo drugače govoriti ž nio. kakor doslej. Okoli Nem- I Čije se suče v slavnem odškodnina za \ Frarcijo. okoli Pusije pa zahteve dragih ! dr/av in privatnikov. Sovjetska vlada j je prtvoRla v ustanrA'itev odbora, ki na; j doječi višino zahtev države in pridat- j niko\ napram inozemskim vladam, katere zahteve so narastle iz tine tnter- ; vencih v Rusiji. Te zahteve za t/,*rtibe, I ntrpl.iene z intervenciio,   bodo na:brže j prescerale znesek zahtev inozemcev. 7a j fzvestne odškodnme bo treba radikalnega ukrepa, drugače se fTvropa nikdar ne izvije iz niih. Cas teče in seie med ljudstva spoznanie. da morajo priti *xr-malri odnošaii, da nas zajame nosno medna rodno življenje. £naki so tu, da si »nerda letošnje leto,   prvo po vojni, rasluži pridevek mirovno.   Dve imeni svetita %* tem trudu: Macdnnaid in Be-neš. Krepko se hočejo oglasiti k mirovni črti letos tudi pacifistinje.   ki bodo Zborovale v kratkem v Ameriki. To bo glas žena. ki že komaj čakalo miru in r^da v svojem domačem jrospodlristvu, katero jim razkraja mednarodna negotovost
tamim glasovan:em, kareres:a izid Je bil že vnaprej določen, namreč da bo radikalna stranka kompaktno s pomočjo džemi eta in še nekaterih drugih poslancev odktrmifa predlo* o obtožbi. Proti obtožbi je glasovalo 127 poslancev, za Obtožbo samo f>7.
Obtoženi dr. Laza M a r k o v i ć je skušal v svojem zaklinčnem govoru z vso niemu lastno retoriko in duhovi-tostio zabrisati težke udarce demokratskih in ostalih govornikov. Njegov govor je bil sicer miren 'r hladen. Po končanem govoru se ie obtoženi poslanec v smislu fdol )či1 zakona o ministrski odgovornosti odstranil iz dvorane, ker tak poslance ne sme glasovati. Iz dvorane pa se ie tudi odstranil megov radikalni protivnik posl. Mihailo Ran* kovic, katerega govor ni kljub veliki napetosti odgovaral pričakovan u. pač pa ie izzval mnogo krinke v opoziciio-nalnih krogih, ker je pa- šalno napadal in obdolževal demokratske in druge bivše ministre ravno istih nepravilnosti.
Dvadnevna debata o obtožbi ie pokazala gotov političen uspeh. Debata !e razbistrila položai v radikalni stranki. Pašiću se je z niegovo avtoriteto po-; srečilo v teh dnevih politične borbe ob-! drrati strogo   in   krepko drsciplmo v j svo'etn klubu. Vsi radikalni poslanci do zadn«ega. tudi Pankovičevi tovariši, so se strnjeni udeležil? glasovanja in na ta način preprečili gotov političen proces, ki bi se imel vršiti pred državnim sodiščem.
Radikalni krogi skušajo na političen način komentirati odsotnost muslimanskih poslancev, ki se niso udeležili snočnega glasovan a. marveč so poprej odpotovali v Sarajevo, kjer se vr5i jutri v nedelio 24. t. m. plenarna seja glavnega odbora JMO. na kateri se ima odobriti načrt sporazuma o opozicijo-nalnem bloku. Muslimani se niso mogli udeležiti glasovanja, ker je brzo vlak odhaial že ob 19.30. Tudi polovica poslancev SLS se ni udeležila glasovanja.
V naslednjem kratko poročilo o popoldanski seji.
Popoldanska seja Je pričela ob 16.45
Posl. Mihailo Rankovlć (rad.) te krat-zeodovino, kako je sačti Akcijo
«Prot! bivSemu ministru dr. Markovfću, smatra, da ie dr. Markovic" kriv. To vprašanje P* nai redijo s stalšča zakona pravniki V nadalinem svojem govoru je Ran-kovfč napadal nekatere demokratske člane bivše koalicijske vlade, če§ da so tudi oni zagrešili take nepravilnosti, da bi morali biti pozvani pred sodfSče. Koncem svoiega govora je iziavfl. da ne bo glasoval za to. da se Markovie izroči sodišču, glasoval pa tudi ne ho oroti, na kar se je iz zbornice odstranil. Njegov govor je Izzval na strani opozicije Živahne protestne In ogorčenje.
Posl Rista Jo}:* (dem.) Je kot bivši mrnister reagiral na obdoI?.irve posl. R^n-kov'ća, iziavliajoč. da ni kot minister zlorabi ial svoiega položaja, da hi osebno obogatel ni br1 bogat ko ie postal minister in je ministrski sede^ zapusti! kot člnvek brez premnSenia. Ker kot minister zlorablja! svoiega položaj nitf v osebno nti v drutrih privatnikov korist. privolhiie v vsako sodile, v sodiftče tega foruma, v državno sodišče, v navadno sodriče in celo v sod'Šče, v katerem bi bili vsi sodniki sr.mo rad:kal1. Ako se d*>?ene kaka nepravilnost, takoj od'o?,? mandat.
Posl. Ojoka Popovtf (dem.) je podal kot bivši m'mstcr, katerega ie tudi napadel Rankovič slfčno fzinvo s Dristavkom. da je prtoravlien takoj položiti svoj mandat, če se dezene kaka njegova nepravilnost.
Posl dr. Marlrovlć (rad.) je kot obtoženec hne* zakliučno besedo, skušajoč v dve in pol urnem govoru pobiti vse od opoziciie očitane mu nepravilnosti in zavrniti   anrumente   demokratskih govorn'kov.
Predsednik Je kliuh temu, da je * zahtevalo še več govornikov besedo, ob 21. zaključa debato, ter odredil v smislu zakona tafitn glasovanje. Pred glasnvanem ie opozicija odločno protestirala proti načinu razdeljevanja neenakih Hstknv. na kar je moral predsednik odrediti novo enakomerno razde'itev. Glasovanie je blo končano ob 22. Rezultat: 127 glasov za prosti prehod na dnevni red In 67 proti. S glasovale le bilo oddanih prazn'h. Proti predloga na obtožbo posl. dr. Markovića je glasovalo 99 radikalov. 10 Turkov, I demokratski disident, 1 Radićev disident in ie nekateri drugi poslanci. Proti so glasovah* demokratje. Jugoslovenski klnb, zem-Ijoradnikl In nekaj muslimanov. Nemci so oddali prazne glasovnice.
Za danes ob 9. dopoldne določena plenarna seja trna nnda!ieva*i načelna debato o državnem proračun«. Ta debata se lasa danes ali pa prve dni prihodnjega tedna rakmielH. «a kar sledi specijalna debata o proracaaa. Rad'kainl klub bo sedaj vse sPe koncentrira* na to, da £1m*>re}e reSI drfavni proračun m se bo s forsirani-mi silami vrgel na parlamentarno delo, da aa reitio is oataJi aaiauiaejli aakoaL
OPOZIC1JONALNI BLOK.
— Beograd. 23. februarja. (Izv.) Na« zelniki opozicijonalnih skupin Ljuba Davidovie. dr. Korošec in dr. Hrasnica so se včeraj med dopoldansko skup* sčinsko sejo sestali na kratek razgovor, na katerem so ugotovili sadnje modalitete glede podpisa sporazuma o opozi* cijonalnem bloku. Dr. Hrasnica je sno« či odpotoval v Sarajevo, da predloži sporazum v odobrenje glavnemu stran* kinemu odboru, ki se v nede'jo sestane na plenarno sejo. Dr. Korošec odpo= tuje pO informacijah iz krogov Jugo* Slovenskega kluba nocoj z zagrebškim brzovlakom v Ljubljano, da poroča vodstvu SLS O doseženem sporazumu.
Prihodnji teden se skliče tudi p!e* nama seja glavnega odbora demokrat* ske stranke, ki bo slurr^ s poslanskim demokratskim klubom razpravljal r načrtu sporazuma gle'le ustunovitve opoziciji --f;'nc2a bloka. Kakor por' danaSnja Pravda«, nodo formnlrosti o odobren* > sporazuma izvršene v d tih dneb.
NASA PROPAGANDA NA ANGLEŠKEM.
Stališče balkanskega rdbera. — 7an:tnivo  predavanje  o našir notranjih razmerah.
— /Jeograd, 23. februarja. (Tzv.) Iz Londona javljajo, da je dne 20. t. m. imel prof. Dragutin Subotić v bal« kanskem odboru zanimivo predavanje o odnošajih med Srbi in Hrvati. Pre* davanje ie bilo v angleškem parlamentu. Predsednik balkanskega odbora sir Ed» vard Bovle je pred pričetkom preda* vanja prof. Subotića imel kratek po» /dravni govor, v katerem je predava* telja pozdravil kot starega prijatelja io tovariša, ki ga poznajo mnogi člani odbora, izjavljajoč obenem, da je pred nekaj meseci predaval Stjepan Radić v tem odboru o temi »Srbo« hrvatsko vprašanje«. To predavanje je dalo po~ vod ?a ostre napade beogradskega tiska na Balkanski odbor. Kot predsednik odbora mora izjaviti, da balkanski odbor niti ne zeli, niti nima pravice se vmešavati v notranje zadeve in stvari katerekoli države na Balkanu. Odbor samo želi, da se točno informira o po* loža ju na Balkanu, da more vplivati pravilno na javno mnenje v Angliji in da nastopa samo tedaj, kadar se bal' kanski problemi tičejo tudi angle&ke runanfe politike, osobito da se ohrani na Balkanu mir, kar posebno želi odbor,
Predsednik je končno a povdar* kom izjavil, da Balkanski odbor ne so* glasa s stališčem Stjepana Radića, ne so^aša pa niti ne s politiko sedanje vlade v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, smatrajoč, da pride do skup* nega sporazuma med obema spornima strankama in da se doseže srednja lini* ja so'uciie v srbsko*hrvatskem sporu.
Predavatelj je na to med velikim zanimanjem tolmačil odnošaje med Sr* bi in Hrvati, dokazujoč na podlagi ustavnih določil, da so zagarantirane enake pravice Hrvatom, Slovencem in Srbom in da naša ustava ne pozna ni* kake razlike med plemenom ali vero.
Predsednik se je predavatelju top* lo zahvalil za stvarno predavanje, iz* ražujoč želio.naj se v londonskem tisku objavi ceTotno predavanje, ker je lep donesek za pravilno tolmačenje odno* šojev v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
— London. 22. februarja, (izv.) Svofečasno Radićeve protidrzavne član* ke priobčuioča reviia »Near East« pri* občuje članek dr. Subotića o makedon* skem problemu. Č!anek opisu ie objek* tivno nelojalno bolgarsko politiko in cilje Todora Aleksandrova. Danes 22. t. m. ima naš znani prijatelj Scotus Vifltor Seaton Warson predavanie v Fabian Soctetv o razmerah v naši kra* Ijevini in o Boćarski.
DOVOLITEV POSOJILA MADŽARSKI.
— Pariz. 22. febr. (Izv.) Snoči ob 18. ie bila seja reparac"jske komisije, ki |e sklenila, da se Imnjo dvigniti znveznikom nr's*oječe zastavne pravice nad državnimi dohndki na korist m^dnar^dn^ea posojila, ki se ima dovoliti Mad/arski. obenem je bil izdelan nočrt za cdnlačilo tega posojila-
Vesfi iz Bolgarije.
Bcj z anarhisti. — Sprememba v pokojninskem zakonu.
— Sofja. 22. febr. (Izv.) V sredo so ob!astl izsledile v neki hiši v Sofiii trajno zbirališče anarhistov. Zbrani anarhisti so sprejeli policijo z orožjem in vnel se ie hud boi. Ker ni bilo mogoče prisiliti upornikov, da kapitulirajo, je policija zažsala hi5o. Drugega izhoda nI bilo. kajti anarhisti so bih* tako dobro utrjeni, da jim policija ni mog a do živega. Na obeh straneh )e bilo več ranjenih. Boj je trajal do ene ponoči. Dva anartrsta sta hotela pobegnkl tz goreče hi$e. toda poiiciia jima ie *o pravočasno preprečila. Oba sta bila na mestu ubita. Ostali anarhisti so deloma zgoreli deloma pa pofcinH! od bomb ki jfh je policija metala v niso. Ob I. ponoči Je vse utihnilo. Od hiše so ostale samo obžgane Stene. VrSe se preiskave po mestu. Or« bržčas za večio oriraniznciio. Id je snovnla načrt za strmo*! a verne vlade. — Vlada je pripravila nov zakonski načrt glede spfc" membe dosedanjega pokojninskega zako-aa. Finančni minister Todoiov je že pre-
gledal ta osnutek, po katerem se bo število upokojencev zviSjIo. Predvideva se tudi zviša, nie vseh pokoinin ra 5n*&. 411^ odnosno 30%. Maksimalna poko.n'na ie zvišana od \2 iis 18.1)00 levnv. Polntnj invalidov in vdov ic bo po tem iaKonu mamp zboijsaL
•
|M
^rešu nngciiilljeRO blago.
Odredbe finančnega ministra.
— Sn^ak, 22. fehruaria. (Izv.) ftnzn! špeki'lantie in tihotapci so nagom+IMi na Očki »n BaroŠu silno mno.^o raznovrstnega blagra z upanjem, dn im p«"-iJe d--žav«, na roko in stori to. kar le zr*^reVi!*t že pri evakuaciji ?:"vak.i da OD-OSti to blncro pri evakuaciii vsnk*» caruie. Tudi \ 7amctu :e polno bl^irn 2 onn'- im namenom. Nekdo je nripeliai te d» i na Peko štiri vac ne špirita. Roba je bila tranzitna in tako svobodna carine in r>otrn?3rine. Takoi je pripel:ft! rviho na n.lto in tam Čaka evaku.ici'e ter z nto oprostitve vsake cn^no. To blasiX do-
, Tz .ft»<ro«;^avfie. po'de potem nazaj. Dob'čl<a?eljni Spelralantje upiio nn do-
j ber u«peh. Preb!vafstvo na StfMni 'e v strahu, ker se nnnaia na Oc!ti ::i v Baroku okoli 10 vagonov hencim In špirita. Ta eksplozivni materrn! predstav Ha
• veliko nevarnost za Sušak in R.k > Do-sl*j je bH dovoz eKsplozivne^ca materi-;ala na ncito strogo sabnanien,
— Peogrpd, 23. februarja. Ctav.J Finančnemu ministrstvu prihajalo poročila, da so z ozirom na ?ZD'aznitev Ho!-te in BaroSa tam nakupljene velikanske
množice Macra ter skuSafo Ipekulnntip na ta na«!in hlagn odtegniti zacarinien.nl in eventualno preprečiti plr.ćilo drngih trosarinskili pristo bin. Finančni minister je včerai izdal na pod'ngi skl-:pa ministrske konference« navodila, kako imajo carinske in finančne oblasti postopat? povodom iznraznitve Oelte in Baroša od stran' Tt.nliJe. V -m?s!u teh navodil imajo vsi trgovci in lastniki plakati za vse tem nakopičena Mago predpisane carir^'    n  druge monopoKske
istnibine.
IZMFN.TAVA FATnTKACIJ RIMSKEGA PAKTA.
— Beograd, 23 februaria. (Izv.) ?noči ie prispelo iz Pima uradno poročilo, da je izvršena ratifiknciia rimskega pakta od strani rimske vlade in da >e kra!5 podpisal ratifikacitski dekret. Mussolbll ie v ministrsk2m svetu ugotovil, da je celokupni !ta!i anski naiod sprejel sporazum z največjim zadovoljstvom.
TRGOVTNSKA POGAJANJA Z ITALIJO.
— Beograd, 23. februarja. (Tzv.) V zunanjem ministrstvu so se včeraj ob 17. nadaljevala podajanja o trfiovinski
I pogodbi z Ita'ijo. Načrt pogodbe je v podrobnostih razpravljala prva sekcija. Proučevala se je predvsem konzu'arna konvencija. Odobreni in sprejeti so bili
i členi od 1 —10. Pri slednjem čTenu so delegacije sprejele nekatera določila ;* rezervo, da jih morejo še točno pro«
; učiti. Stavljene so razne pripombe k prvotnemu italijanskemu ončrtu o kons zu^rni konvenciji iz leta 1022. Zuna^; minister dr. Ninčič je ob  19. sprejel italijansko  delegacijo,   ki  je ministru podala svoje mnenje o metodah ra prav. Delepaciia je tudi ministru sn roč^a. da prispe v kratkem v Beoer predsednik delegacije,  senator dos B r o C c h i. ki pozna trgovinske odnr Saje v Trstu in v Primorju ter je stro* kovnjnk v trgovinskem pravu. V P. grad prispe tudi polkovnik Politt. kot strokovniak  za pomorski prorr Kot  predsednik   ifaliian^Ke delegac fungira aača mi delegat Belli.
Jurjosfaviio.
— Trst. 23. februaria. fTzv.) Parišk »Mntin* priobčuje danes oficijelno ;.y javo jugo slovenskega poslanika v Parizu, v kateri trdi poslanik, da je jticn slovenska vlada v posesti važnih doku* menfov in dokazov, da namerava Bolgarska to spomlad izvršiti napad na Jugoslavijo.
če se to zgodi, tedaj pride Bolgar* ska v veliko nevarnost, da stavi svojo eksistenco na kocko. Jugoslavija ne bo trpela, da bi Bvlg^rska permanentno motila mir v Južni Srbiji.
ODLIKOVAN MORILEC DASKALOVA.
— Praga, 23. febr. (Izv.) K*kor poročajo Hstl. e Preje! morilec bfvseea br,'s-iT-skega minisrra Daskalova Cičenkov od voditelja makedonskih komitaSev Todora Aleksandrova pismo, v katerem ga makedonski odbor obvcSča, da je odhlcov^n t častn m odrnakom Makedonske organizacije. Obenem se Izreka v pismu zahvala odbora vsem porotnikom, ki so bili ra morilčevo oprostitev. Cičenkov se bo moral ponovno v prihodnjem zasedanju zagovarjati rad! umora.
RUSKO-ROMUNSK1 STIKI.
— Bukarešta, 23. februaria. (Izv.) Za \2 marca ti. na Punaju določena konferenca ruske in romunske de?~gacije le na predlog ruske sovjetske vlade odložena.
Stev 46
» S L O V r N ? K 1    N A    O D «    ine 24. februarja 1924.
Stran 3.
ZAGREB PROTI IZROČITVI PEKE ITALIJI.
— Zagreb, 23. februarja. (Izv.) Za snoči Je bila sklicana izredna seja občinskega sveta, na kateri se je sprejel protest proti reškemu sporazumu. Seje so se korporativno udeležili občinski svetovalci večine, demokrati so izostali, ker jih ie načelnik večine pismeno pozval, da morajo priti na sejo v črni obleki s črnimi kravatami. Občinski svetnik dr. Prebeg ie prečital kratko protestno izjavo rad; izročitve Reke Italiji, sestavljeno v duhu frankovskesa poliiič-nega programa. Izjava tudi naslaša, da hrvatski narod ne priznava in noče priznati vidovdan ke ustave. Izjava je bila sprejeta od navzočih članov občinskega sveta stole med petjem »JoS Hrvatska ni propala!«. — Današnje ^Novosti« Dripominjajo ironično, da bi mestni zastopniki lahko nastopali po javnli lokalih kot kako občinsko pevsko društvo z zastavo.
DIMENZIJE KORUPCIJSKE AFERE V PRAGI.
— Praga, 23. februarja. (Izv.) Znana afera bivšega predsednika Praška radi špi-ritnega trusta zadobiva dan za dnem večje in senzacijonalnejSe dimenzije. V afero sta sedaj zapletena celo ministrski predsednik in vodja asrarcev švehla in novi senatni predsednik Donat. Ta je bil upravitelj talnega fonda špiritnih tovaren ter je brez kontrole razpolagal s fondom okoli 11 milijonov čK. Donat je naklonil agrarni stranki 5 800.000 čK. Uradnk agrarne stranke Obcr-thor je začel spravljati zadevo na dan. Kot odškodnino za molčečnost je prejel od stranke 1.000.000 čK nagrade. Zadeva je končno prišla v vsej obsežnosti na dan in danes nagtesaio listi, da je agrarna stranka opeharila državno blagajno za prilično 18 milijonov čK.
VIŠINA NEMŠKEGA KAPITALA,
— Pariz, 23. febr. (Izv.) Srrokovnjaški odbor je ocenil celokupni znesek v inozemstvu naloženega nemškega kapftafa na dve m'IIardl. V Nemčill sami se nahajajoč! kapital cenilo strokovnjaki na 640 m"l.jonov nemških zlatih mark. Premoženje nemške državne banke nI vračunjeno.
NEMŠKI KOMENTAR O DVIGU DINARJA.
— Berlin, 22. febr. (Izv.) Tečaj Jugo-slovcnskejra dinarja se ie zadnji čas znatno izboljšal na berlinski borzi. Borzni krogi spravljajo izboiiSanje dinarja v zvezi z istočasno sklenitvijo italijansko- jugoslovanskega prijateljstva.
»Vos'sche Zeitung« javlja, da Je sporazum odprl italijanski industriji pot v Jugoslavijo. List doznava od posebne strani, da v skorajšnjem času otvori ena največjih Italijanskih bank v Zagrebu Italijansko-jugoslovensko banko kot samostojen zavod 2li pa prevzame kako tamošnjo banko.
ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET.
— Rim, 22. febr. (Izv.) Ministrski svet je dovolil 50 milijonov za izčiščenje dovoznih kanalov v pristanišče v Benetkah.
Nadalje je skleni! odpustitev erarnm kreditov napram deželni upravi v Istri za predplačil« s strani bivše avstroogrske vlade, s strani finančne uprave za Julijsko Benečijo, osrednjega urada za nove province m civilnega komisarijata.
Ministrski svet je odobril načrt, ki dovoljuje konverzijo po 10% za krone, deponirane po juridičnih osebah in trgovskih družbah V Zadru se imenuje posebna komisija, da pregleda Številne rekurze. Za to deflnirivno likvidacijo se (Predvideva stroškov 5 mf!ijonov lir.
GRSKA-PEPUBLIKA FRANCOSKEGA TIPA.
— Atene, 22. febr. (Izv.) Prod Venize-
losu naperjeni list »Politika« prlobčuie neko negovo privatno pismo, Iz katerega sleci, da smatra Venizclos za idealnega predsednika Zaimlsa. Venizelos priporoča ustanovitev grške republike po francoskem tipu in nikakor ne po ameriškemu, ker daje predsedniku v roke preveliko oblast.
VREMENSKA NAPOVED.
— Dna a*. 2. februarja. Uradna vremenska napoved za 23. t. m.: Splošno oblačno, tnpatam sneg. temperatura sprva blizu ničle, pozneje pada, živahni severozapadni vetrovi
! tržaškega Škofa Fogarja m to sedaj goriški faSisti zelo zamerijo slednjemu, ki bi bil moral po nihovem mnenju zavrniti Fai-duttijevo spremstvo. Faldutti upa vendar priti v Gorico.
— Z Gor škga. Novi občinski svet v Gorici bo sklican na dan 1. marca. Takrat izvolijo župana in občinski odbor, ki ga tvori šest asesorjev in 2 namestnika. Zupan bo najbrže prejšnji dolgoletni župan Glor-gio Bombig, prvi asesor bo odvetnik dr. Mario Verzegnassi. — Plesni venćek »Pevskega in glasbenega društva« v Trgovskem domu je uspel dobro v vsakem ožini. — Dne 1. marca priredi goriški dramatični krožek maskerado v Trgovskem domu. — V Standrežu pri Gorici je otvorila »Lega Naziona'e« otroški azil. v katerega se je vpisalo takoj nad 60 otrok! Včasih je bil Standrež zelo narodno zaveden!
— Goriška trgovska zbornica je sklenila, obrniti se do pristojnih oblasti, da se uvede znova ponočna vožnja za raznovrstne izvozne pridelke na bohinjski železnici. Odvažali bi se iz Gorice ob 19.45 z zvezo v Bohinjski Bistrici in Podroščici tako, da bi bilo blago zjutraj prihodnjega dne na Dunaju. Tako kakor je bilo pred vojno. To je nujno potrebno, ako hoče izvoz zgodnjega sadja m krompirja goriškemu kmetu res kaj koristiti.
— Iz Istre poročajo, da znašajo po občinah volilne legitimacije, med katerimi je zelo mnogo netočnih in povsem napačnih. Tako se delajo jugoslovenskim volilcem zapreke, da ne bi mogli glasovati. Zato se pozivajo vsi oni, kateri ne dobe pravilno izgotovljenih legitimacij za volitve, naj zahtevajo nemudoma pri pristojni oblasti, da se jim popravijo.
— Dve ruski ladji v Trstu. 20. trn. je prispela v tržaško pristanišče ruska ladi-dija »Bič«. To je prva ladja z rusko zastavo, ki je prispela v Trst z raznovrstnim blagom. V Trstu Izkrca 1963 ton semena za solnčnice. Mornarjev je na ladiji 55. Zastava ie trgovska, rdeča z znaki republTke. Napovedan je Prihod druge ladije *Kras-nedar«, k! pripelje tudi razna semena.
— Iz Idrije poročajo o žalostnih razmerah pri rudniku. Dela se tako, kakor da bi bil rudnik pasiven, dasi je v resnici aktiven. Plače dobivajo uradniki in zlasti deiavci neredno. Koncem decembra je bil odpuščenih 26 nameščencev, ki niso dobili doslej še nfkake pokojnine kljub raznim prošnjam.
— V Voloskem je umrl c. Ivan Bajec umirovljeni okrajni gozdar
Pr?'*tiof?R vesli.
Miška Krajina.
— Premeščenje slovenskih sodnikov. Sodnika Boškin v Cerknem in Ra-kušček v Tolminu sta premeščena k tri-bunalu v Trstu, sodnik Kernev ie premeščen iz Tržiča v Krmin. Sodni svetnik Komavec pri okrožni sodniii v Gorici ie premeščen k preturi Vipiteno in sodnik Sušanj v Postojni k preturi Monguelfo. Tako sta Slovenec Komavec in Hrvat Sušanj premeščena nekam v Italijo v čisto postranske kraje. Oba sta izborna sodna funkcijonarja in posebno dobro ime uživa svetnik Komavec, ki živi Ie svojemu poklicu in je Izboren uradnik. Z njim izgine s sodnije v Gorici zadni slovenski sodnik. ^ Komavec in Sušanj nista bila zadnjič z drugimi vred odpuščena, zato pa sta sedaj premeščena, kar se lahko tolmači za migljaj, da naj gresta v pokoj! Nekaj se je govorilo o izpremembi postopanja s Slovenci po prijateljstvu z Beogradom, toda tiste izpremembe ni, pač pa se je po*toDnn;e še poostrilo!
— Faidutti v R:mu? V Gorici se vzdržuje trditev, da se nahaja že dalje časa v Rimu bivši goriški deželni glavar, poslanec, prost Faidutti, znani avstrijakant, ki Je pa s svojimi visokimi zvezami samo pospeševal Italijanstvo v Prhnorju. Fašisti ga ne puste v Gorico. On je še vedno goriški prost !n je nameščen sedaj menda v Vatikanu. V Rimu je spremljal na kolodvor
= Dvolična klerikalna politika. Beogradsko »Vreme« poroča iz Ljub* ljane: »V ponedeljek se vrši v Ljub« jani seja izvršilnega odbora klerikalne stranke. Kakor se trdi, ostanejo kleri* kalci zvesti svojim prejšnjim sklepom, t. j. da se pogajajo za ustanovitev epo-zicijonalncga bloka izključno samo na temelju svojega programa, ker obstoji sicer nevarnost, ^a bi pri volitvah pvU šli med dva ognja. Na eni strani bi jih napadli Radićevci, na drugi pa sloves« ski demokrati.« <— Ako je ta vest beo* gradslcega lista resnična, petem je do ustanovitve opozicijonalncga bloka še zelo dolga pot.
== Stališče Hrvatske zajednico. Naša včerajšnja vest, ki poroča o fuziij Hrvatske zajednice z Radičevo seljačko stranko, ne odgovarja resnici. Današnji »Obzore demantira   vest   v daljšem uvodniku, pri čemer iznaša neke načel-ne politične pravce Hrvatske zajednice. Po »Obzcrovih« izvajanjih jc ustanovitev opozicijonalnega bloka v Beogradu definitivna. Bloku je določen program in trstika. V bloku bodo za enkrat sodelovali: demokratska stranka. Muslimani in slovenski klerikalci. V ta opozi-cijonalni sporazum pa se doslej še ni pritegnila HRSS, ker so prograniatične razlike prevelike. Ta blok mora razčistiti še neka vprašanja. Predvsem stališče g. Pribičeviča. ki se drži v ozadu in ki mora v kratkem   pokazati svojo pravo barvo. Bloku se še niso priključili zcrnljoradniki. Vendar tudi v tem slučaju blok še ne more nastopiti, r,ko Radićevci ne sodelujejo in ne pridejo v narodno skupščino, da nadkriliio radikalno stranko   z  njenimi nemškimi in džemijetskimi zavezniki. »Obzor« dvomi, da pridejo   Radićevci   v narodno skupščino pred volitvami, ter pravi zato, da ne vidi drugega izhoda v današnji situaciji, kakor v tem, da se sestavi drugi blok iz Hrvatov,   Slovencev in Muslimanov.   Z današnjim blokom izgublja federalistična zveza vsako meč in celo svoj raison d* etre. V Beogradu se Slovenci In Muslimani vežejo s srbsko stranko, v Zagrebu pa ostajajo na cedilu hrvatske stranke, namreč HRSS in Hrvatska zajednica, kojih program se bitno razločuje od Marinkovićevega samoupravnega   načrta.   Med sedanjim opozicijonalnim blokom in Hrvati pride prejkoslej do spora, ki ga izzove Pribi-čevič. Tako bodo na eni strani stali Hrvati, na drugi pa opozicijonalni blok iz Slovencev in Hrvatov pod vodstvom demokratov. Hrvati in Muslimani bodo na ta način zastopali interese srbskih demokratov.  Zato  zagovarja »Obzor« izstop Slovencev in Muslimanov iz parlamenta, ožje sodelovanje s Hrvati in svobodne roke napram radikalni in demokratski stranki.  Skupina Slovencev, Muslimanov in Hrvatov bi Štela nad 100 poslancev in   bi   vedno predstavljala moč, s katero treba računati. Ta zveza : ie naravna tudi zaradi tega, ker so se j Radićevci izjavili, da sodelujejo v par- ) lamentu pod gotovimi pogoji, i
1
= Sertanck Male antante v Pragi. Po poročilu »Češkega Slova«, ki je v ozkih zvezah z zunanjim ministrstvom, ima biti prihodnja konferenca držav Male antante že meseca aprila v Pragi, čeprav je bil rok za to konferenco na zadnjem beogradskem sestanku dole* čen šele za mesec juli. To vest produ* cira list kot brzojavko iz Beograda.
= O  glasovanju  proti rimskemu paktu. O priliki debate o rimskem paktu je nastalo med opozicijo nesoglasje. Klerikalci so predlagali, da pri glasova- j nju zapusti celokupna opozicija narodno j skupščino in tako onemogoči vlad] kvo- j rum. Demokrati in zcmljoradniki pa so • bili nasprotnega mnenja. Predlagali so, da ostane opozicija v dvorani in da v j Čim večjem številu glasuje proti vladi. • Demokratska stranka je pa končno svojim pristašem pustila prost j roke tudi v tem vprašanju. Na ta način se je skrčilo število opozicijonalnih glasov na 31.
== Zastoj v rusko - romunskih pogajanjih. Pred par dnevi je prispel na Dunaj zastopnik ruske sovjetske republike, Joffe, da razgovarja z romunskimi odposlanci o rusko - romunskih od-nošajih. Ta poga:anja so se morala prekiniti, ker je ruski poslanec Joffe nenadoma obolel in so ga morali oddati v dunajski sanatorij.
Poizvedbe.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA  V LJLBLJANL
Drama. Začetek cb 20. ur; zvečer. Petek 22. febr.: Hamlet Red A. Sobota 23. febr.: Tri maske, Smešne pre-
cijoze, Priljuden komisar. Izv. Nedelja ob 3 pop.: Mogočni prstan. Zniža-
ne cene Izven. Nedelja ob S zvečer Osma žena. Izven. Ponedeljek 25. febr.: Beneški trgovec Red
Opera.
Začetek ob pol 20. zvečer.
Petek 22. febr.: Tosca. Red B. Sobota 23. febr.: pop. cb 3. Gosposve:ski sen. Znižane cene, dijaška predstava, j Nedelja 24. pop. ob 3. Mignon. popoldanska . predstava pri znižanih cenah.
★  X -z
TRI FRANCOSKE ENO-DEJ ANICE-
(I) Gospod profesor Friderik J u v a n-č i č. temeljit znalec iranceščine in poznavalec francoskega slovstva in duha. si je prizadejal že marsikak trud. zbližati Slovence duševno Francoztvu. Sedaj je s skoro skrupuloznim čutom za nijanso preve-cei lepo in dobro tri francoska dramska dela pisateljev: Charles M e r e, Georges C o u r t e I i n e in naposled  Jean Baptiste
=   Nova   SOVJStska   repub!!ka   — I Pceuelin, ki se je nrizival Moličre.
nemška. Nemške kolonije ob Volgi so ! vložile na sovjetsko vlado   v  Moskvi { prošnjo za ustanovitev zasebne sovjet-ske republike. Tej prošnji so komisarji v Moskvi ugodili. Nova sovjetska republika bo obsegala 14 okrožij, uradni jezik postane ruski, nemški in ukrajinski. Sovjetska vlada v Moskvi si pridrži sa-mo komisarijat za zunanje zadeve ter ■ komisarijat za zunanjo trgovino. Vse ostalo se organizira popolnoma   samo- ! stojno po moskovskem vzorcu.
= Mednarodni strokovnjaki o stanju Nemčije. Mednarodni strokovnjaki, ki so preiskovali stanje Nemčije in njeno plačilno zmožnost, so zapustili Berlin in se vrnili v Pariz. Komisija še ni obelodanila svojega poročila. S tem večjim nemirom pa se razmotriva njegova vsebina. Nemci so bili prvotno zelo optimistični. Strokovnjaki pa so si menda ustvarili o Nemčiji sliko, ki se precej približuje stališču francoske vlade. O kakem predlogu za povratek nemŠkib kolonij ni govora. Komisija se je prepričala, da so vodeni kapitalistični krogi Nemčije investirali po vorni velikanske kapitale v dragocena podjetja, na pr. v izboljšanje in v izpopolnitev 2el?zp*5::egn omrežja, v konstrukcije telefonskih in brzojavnm zvez, v izboljša ije pristaniških naprav, v gradnjo fcr-gevh skega brodom a ird. Komisija je tudi ugotovila, da :e Nemčija po premirju :zJcIaIa nič manj kakor 13.900 lokomotiv i,i 40G.G0G vagonov. Komisija bo po vsej priliki upoštevala to odlično gospodarsko in finančno stani-u Nemčije.
= Pegajaaila med Londonom in Moskvo. Med Londonom iu Moskvo so se te dni zaključile priprave za kot ferenco, ki vrši v sredini marca v Londonu in na kateri se bedo razpravljala tekoča vprašanja med Rusijo in Anglijo. Angleško komisijo bo osebno vcelil Mac Donald, ki gn bo podpiral podtajnik v zunanjem uradu, Ponsoabv. Konferenca se del! v dve sekciji, v politično in v gos;:.--Jars'-t. Za prvo :e določen višji uradni!; zunanjega urade. Gregerv, za drugo pa tajnik v trgovinskein ministrstva s^ir Sidney Cr*ampiaa^L
= Lako pes^cpe«o z naSTri fcr?4ti na Cr?k-;n. »Južna Zvezda« \l Bitolla poroča iz Vodene na Grškem, da je tamkr. Šnji stari duli vnik Janovič čital kakor vedno za pravnike evangelij v staroslovenskem jeziku. Ko js grška oblast to izvedela, je smatrala njegovo opravilo v cerkvi za velik greh in strašni prestopek, prišli so orožniki, ki so starca zvezrii in ga odgnali v zapore, kjer so ga držali 3 mesce. Stari svečenik je na vprašanje sodnikov odgovarjal, da ie Kristus naročal svojim apostolom, da naj govore v onem jeziku, ki ga razume narod in da za to on ni ničesar zagrešil, ko se je ravnal po njegovih navodilih. Grški sodniki pa se niso na to nič ozirali. Gorje je manjšinam po vseh naših sosednjih državah.
== Angleški konzuli v Rusiji. V angleški spodnji zbornici je izjavil dr* žavni podtajnik zunanjih zadev Pon* sonbv, da namerava angleška vlada ustanoviti konzulate v sledečih ruskih mestih: v Moskvi, Odesi, Petrogradu, Vladivostoku, Harkovu in Tiflisu. V Arhangelsku se ustanovi konzulat, čim se pristanišče otvori, v Novorosijsku , in v Nikola jevsku pa, ako nanese jo po* ] trebe. Angleška vlada čaka samo še na pristanek ruske vlade.
Maskarada
ljubljanskega SOKOLA
—  da« 4. marca 1924 —
v Narodaem domn
Georges Courteline je bi! rojen L 1860. v Toursu. Najprvo je pripadal kot pisatelj oni naturalistični struji, ki jo Francozi na-zlvajo »Comedie rosse« in ki gre za tem, predočevati zlasti grde značaje ter odbija po Podlosti razmer in surovega Izražanja nastopajočih oseb. Dva avtorja te struje sta pri nas vsaj po imenih morda znena, Henry Becque in Ju!es Lemaitre. Med Francozi znana imena so Še: Ancev, Jullien, Bo-niface, Oramont, Mčtenier in Courteline.
Pozneje je Courteline postal eden najboljših francoskih humoristov. Njegova glavna dela: »Un cliem serieuxc (roman, pozneje tudi kot komedija); *LMoire et Potiron« {rom:n in komedia); >Lcs iem-mes d' amis« (roman); »B labonrochel (roman in komedija; igarna tudi že pri nas); ! »La paix chez so!« (komedija); »La Cron-' che« (komedija).
»Priljudni komisar« se je prvič Igral v slavnoznanem »Teatre Anloine« dne 9. febr. 1900. Glavni v!ogi sta bili v roknh Sirrm sveta znanega Anfoina fn Oćinicrja.
Charles Mčrč je mlajši od Crurtelina. Glediški list gledišča Antoine, ki ml ga je g. prof. Juvančič stavil na razpolago, kaže sliko gladko obritega, elegantnega mlajšega moža temnih očij in Ijubeznjfvo-inteli-genfoega izraza P&rfžkeg i eleganta v an-gleSko-mcdnarodni opremi lica in frizure. V £*ec!*Skcm Usta je vsebina Merejeve tri-dejanjske igre *La Captive«. Gre za problem matere, k: ima iz dveh zakonov dva sinova. A očeta sta bila iz dveh velikih držav, kaceri sta zašli sedaj v vojsko; mati pa živi kot domačinka v državici, ki je soseda onih dveii velesil. Oba sinova, oziroma brata, si po tragični usodi seda i stojita nasproti v cbeh sovražnih armadah. Ma~ lo državico naziva pTsatelj Leubourg, velesile a Neustrie In Gallemark. Torej pač • Lnksenburg Nemčija in Francija. Draga Merejeva dela so: »Races de Soleil« (roman); '»La tragedie corirernporain^ (kritična studija): »L*bydre« (drama); »Les horn-mes de ro?e* (drama); rl.e iestln du roi« (drama;.
»Tri maske* so bile  prvič igrane v Parizu dne 25. aprila 1908 na »Teatre M6-; visto« in jih ie spre.el na svoi repertoar tu-l di »Odčon«, ki je francosko drugo narodno j gledišče.
še par besed o MofiĆru, čeprav je svetovno znan. Le v posveženfe spomina onim, ki se za gledišče zanimajo. Rodi! se je sko-i ro, rj. 6 let potem, ko je nekdo Se večji j umri, namreč Shakespeare. To je 1022. Bi! ? je  sin dvornega  t&petnika In kraljevega komornega  sluge.  Absolviral  je Jezuitski I kolegij nekako gimnazijo) de Clcrmont v Parizu, potem poslušal filozofa GassenJ'ja, na.ro pa je absclvira! juridićno fakulteto v Orlčr.nsu ter ss vrnii v Pariz kot licencija t prava. Kmalu pa je pokazal posebno ve-se'je cio gled'Sča in najbrže  1&43 sam posta.!  Igra-ec  pri  novi  trttp:,    p-i  V-itcri je spoznal  tu-d! svojo  poznejšo  taščo Made-leine Beiart. Zakon 40 letnega MoIIera z 19 letno Armande Bčjart je bil zelo nesre-! čen.
i Sorodstvo se je protivilo tema, da je Jean Baptiste postal igralec. Ta poklic, Čcprav lč vsakdo rad v gledišča zahajal,, je veljal ; za tako nečastnega, da so celo Moriera, ' dasi ga je bil že dolgo časa protežira! sam 1 kralj in je vžival največjo slavo, morili i pokopati ponoči in brez sodelovanja cerk-! ve!
Tzročetka ?e trupa »L"iiiu^rre theatrec igrala po provinci. Moličre je za njen oder prirejal italijanske komade, večinoma surovo komiko brez individualnih značajev, in je tudi sam pisal stvari take vrste. Radi denarnih težkoč so ga za nekaj časa za-orli celo v stolp za dolžnike. Pri tem bo-hemskem življenju je pa Moličre študiral ljudi in razmere. In naučil se je glediške tehnike in učinka.
Leta 1658. se mu je ;pcsrečilo igrati v Parizu pred samim kraljem. S tem so se mu pota ugladila, dasi se to lepše bere, nego je bilo res. Molierovo gledišče se je v Parizu stalno zasidralo, ko je takoj prihodnje leto prišla na oder prva njegova nravstvena komedija »Les Prčcicuses ri-dicules«. ŠtiriintridesrkTat za povrstjo je šla igra čez oder.
Potem so jI sledile v razdobju 14 let vse Pesnikove še danes slavne komedije. Zadnja ie bila Ita 1673. »Le Malade ima-ginaire« (Namišljen bolnik), in pri četrti predstavi se je 51 letni, na pljučih težko bolni pesnik in igralec zgrudil sredi odra ter par ur nato umrl.
Z Moličrom je umrl svetski umetnik. Izza svojih časov Je     do dandanašnji*
dni ostal   največji   nedosežn! KomeJ'jaJ. Našemu slovanskem., čutenju si .. ;es-pearov naturalistični genij biiže.   In Je :% Shakespeare s len ocean brez meja, ie Mo. j ličre tudi morje., a dejal bi morje bolj pre-glednih oblik, kakor recimo, Sredozemsko. Igrane MoUera je tudi danes vezano ' na zgodovinski slog, na slog Is tod i Pariza. Negove figure so študirane zgolj i na francoskih istodobnih rojakih in se izražajo  ter* kretajo  po   te,; ir^.U r,av;.c\;h. A v njih tiče večno veljavni vseČtoveŠk! tipi. Satira ne zadeva samo tedanje Francije, nego človeka   vseh drb in narodov. Zato  pripada  Moličre  velikim  genijem in živi dalje povsodl, koder korala evropska kultura.
A zato bi si g. proi. Jav^nč.č Iztekel veliko zaslugo za domačo presveto, če bi se mogel polotiti prevedenja vseh pesnikovih glavnih del. Saj so nam Francozi, zlasti njih klasiki, doslej ostali tako zelo tuji. Eden Oton Zuoančie ne more zmagat! VSesa. Poleg mnogih Slaikespearov nam je prepustil na kongemjalen način Rostau-dovega »Cvrano de Bertterac«. JuvaočiC ni poet. Toda pokazal na in je. da zmore tudi on jako lep prevod francoskih avtorjev in celo Molera. Zato: Vivar.t $eqneB* tla!
Se o tem nekaj, kaj bo »Precljoze«. Danes rabimo mi S!o\enci to besedo navadno za dragocen nakit. Precijoze pravzaprav bi po naše morali reč! »precljozni-ki« in t precijoznice«) so bili ljudje, ki so svoje »fine« manire in svojo izobrazbo r> 7-kazovali na poseben, zurr.etnjačen način. Po ljubljanski bi jim rekli »afne«. Kastala je tedaj taka moda. In sicer v salonih raznih visokih dam. kjer se je zbirala parttka jeunesse doree in izobraženi svet, pesti filozofi, glasbeniki, vojskovodje, vlšia duhovščina, sploh vse. kar je veljalo za fino m imenitno. Občevanje, izražnme in . mdi nazore pa so si ti ljudje spočili, v neko ne le za nas, nego tudi za mnogega sodobnika smešno cbiiko pretirava Rja. ostadnosti in panimiranega bombasta. Pristne strasti, resničnega čutenja naravnega vedenja v teh ljudeh ni bilo. čeprav so venomer govorili o ljubezni, pastirskih icVai; in vftetV ki požrtvovalnosti. V govorici so nninu-vadneiše pojme izražali z nemogočimi op:-sovanji in ta govorica je bila naroda docela nerazumljiva. Potegoma je :a moda 'Prodrla tudi v province in seveda tudi drugam v Evropo. Že v plesne učiteljskih poklonili, razmahujočem zavihtevanju klobuka pri pozdravih, stop-'cnnju z nogama Itd. se nam kaže prečudni ncoktis one dobe. Pa bodimo kar mirni; saj d^ne« ni drugače. Takih moških in ženskih »afen* je večkopreveč; le oblika je druga. Dunnj Fr je pred leti ustvari! tip »giger'a-, kateri je šel za tem, d'< ka?e pole? pretirano moderne obleke čim ttajborj beda<t Izraz lica in se dela, kakor bi sploh popolnoma govoriti ne znal. To ;e tip Iz polpreteklega Časa. Danes so pa drugI na vrsti. Njih zrcalo so rfizne modne revije, v katerih se nam kot idealni tip današnje elegantnost! predoćujejo v nemogoče gliste zvaljana ženska in moška telesa s premajhnimi usti. histeričnim pogledom ter krempljem podobnimi prsti. In zveriženo morajo pozirati.
Vsaka stvar je pač rbenem reakcija na karkoli. In svet je bil tudi za Molierove dobe precej surov. Večne vojske, zlasti tudi tridesetletna, gotovo niso delovale blažimo na družabne odnošaje. Pa se je po-j.o vii drag] ekstrem, precljozncst. Vrhutcga je pokret renesanse napravil vedo in umetnost popularno in ji v dobrih in slabejš*:; oblikah kot modo zanesel v salone. Tudi je vpHvala starorimska in grška noblesa. ki Jo je svet vedno bolj iz.pozna.val. Vrhtt-tega do skrajnosti izvedena dvorna etiketa Lndovikov v vezi s Francozom !acfnhn nagnenjem do take mere vljudnosti, da preroda   prehaja v »-pocukranost«.
Tudi drugi pisn.telji so si vzeli prc. -iozne^e na piko. tako par let pred MoJi -rovo tem grof de Cram^il in nbbe de Pure. Toda Molierove genijalne vdnrnosri n! doseglo nobeno teh del. M, £ *   *r t*t
— Nedelja v narodnem gledul šču. — Kor ljudska opera se vprizorj v nedelj % 24. t. m. opera »Mignon«, in sicer kot n"d-
ska predsrava z znižanim5 cenami. Začetek opere tr»čnr> ob 3. popoldne, konec pred 6. uro. Vlogo Lotharija poje pri predstavi g. Betetto. ostale vloge so v navadni zasedbi. Sodelnje tndi operni bnlet. V drami se vprizori popoldne Milčinskcga narodna igra »Mogočni prstan-' pri znižanih cenrh. Začetek točno ob treh. Zvečer ob S. uri pa komedija --Osma ženn« z Nablocko, Pati to in Rogozom v glavnih vlogah. V p nedelj ek zvečer ie Beneški trgovec za red B.
— Proslava stoletnice rolrtva s' -da!e!Ja Bedrllta Smetane   v LJubljani Ves kulturni svet praznuje   v ned^l , dne 2. marca stoletnico rojstva ene največjih glasbenih   velikanov, očeta nesmrtne narodne opere »Prodana nevesta«, slavnega Ceha Ecdrilia Smetane. Spominsko slavnost se priredi tudi v Ljubljani, in sicer se poje ob tej priliki v soboto, dne 1. marca Smetanova opera »Poljub« kot slavnostna predstava. V nedeljo, 2. marca pa opera -^Prodana nevesta«, ravno tako kakor slavnostna predstava.   Obe operi se pojiern med tednom ponovita, in sicer »Prodana nevesta« kot ljudska in dijaška predstava, združena s kratkim predavanjem o slavnem skladatelju. Izmed Smetanovih oper so se uprizorile do sedaj na našem gledališču 4, in sicer »Prodana nevesta«. »Poljub«. ^Dalibor«   in »Tajnost«. Prva premijera »Poljuba« je bila nekako pred kakimi 28 leti. Stoletnico Smetanovega rojstva pa proslavita tudi Zveza godbenikov za Slovenijo, in sicer s simfoničnim koncertom, na katerem bodo izvajali Smetanov ciklus simfoničnih gesnitev »Ma Vlast« (Moja domovi-
SStran 4.
#?LOVFNSICI   NAROD««   dne 24. februarja I9V4
Sokolstvo.
na). Glasbena Matica v Ljubljani priredi pa za gojence glasbene šole in konser-
vatorija izčrpno predavanje o Smetani. | — Sokol Vič priredi v soboto L Predavanje je prevzel muzealni ravna- 1 ▼ Sokoisketr. domu na Vfču veHko maska-teij dr. Josip Mantuani. Pa tudi v okvir Jerajevih mladinskih predavanj je vzeta Smetanova proslava, na kateri se bodo izvajala razna Smetanova dela in pojasnilo njegovo Življen e in delovanje na podlagi skioptičnih slik. Po tem razporedu sodeč, bo proslava stoletnice Smetanovega rojstva častna za Ljubljano In ves slovenski narod, Ici ceni v umrlem skladatelju enega največjih duševnih velikanov, katerega dela segajo vsakemu do srca.
— Diiaštvo, kakor tudi vse ostalo občinstvo opozarjamo na današnjo vprizorl-tev narodne opere Risto Savina »Gospo-svetski senc, ki se poje danes popoldne ob treh v opernem gledališča Cene so znižane kakor pri vseh dijaških predstavah.
— Hudoiestveniki v Beogradu. V no* ▼era Narodnem gledališču je snoč« priredil Hudožestveni teater prvo predstavo. Vstopnice za tri predstave Hudožestvenikov so bile že pred 15 dnevi povsem razprodane In je naval k predstavm velikanski. Snočni predstavi Cehova »Striček Vania« so pH» sostvovali vse člani kraljevega doma, kralj, kraljica m ostalL
— Bo| za Intendantsko mesto t b^o-zradskem gledališču. Za mesto odstopivs?-ga gledališkega intendanta Milana Grofa Je nastala v beograds^em literarnem, kulturnem in mestoma tudi političnem svetu velika borba. Za intendantsko masto le prijavljenih že več kand:datov, kn;ržemfkov in drugih kulturnih delavcev. Kot k^ndJd.iti ae imenujejo: esajist Dušan S. Nikola-Jevič. bivši predsednik Jugoslovrr^kega novinarskega udruženja. knrzevnik MIlan Dimovfč. pisec dram Dragutin H te, ITledaliŠki ravnatelj Milan Predič in Sef P. B. I v k o v f Ć.
— Oglelte si V. umetnostno razstavo »Kluba Mladih« v pavilijonu p^d ThroWetn. Odprta dnevno od 10. do 12. in od 14. drt 17. ure.
S. K. HERMES priredi v soboto dne 33. t. m.
»PLESNO MAŠKERADO« t-i    v hotela »Be!lewue«. s-j
Književnost.
- , — Ljudska visoka »ola. DozdaJ deset teberno obiskanih predavanj na ljudski visok-; iolj v Ljubljani je dokaz, kako sHno aanimanje vlada zanjo zlast! pri širših slojih, katerim >e namenjena. Da ustreže vse-atpiošni želji in utre pot tej zanimivi, zdravi in potrebni ljudski duševni hrani do naj* iirsega poslušalstva, je »Zadružna knjigarna« v Ljubljani pričenjala ta predavanja \ Do datuma Izdajat! v malih, tudi vn?me okusnih zvezkih. Kot prva snopiča sta izšla predavanja dr. Karla Osvialda: »O potrebi nove aocijalno-etične orientacije« in Alojzije Ste-■bijeve o »Zaščiti zanemarjene dece in mladine«. Slede nadaljni. Cena — tri dinarje ca zvezek — je nizka. Univ. <prof. dr. Karel Oswaid uvodoma poljudno razviia cilj in smer ljudske visoke 5oIe. Zanimivo podaja duševni profil današnje dobe In najvažnejše kulturne uplive na versko, socijalno in državnopolitlčno življenje sodobnosti. To predavanje je program in nekake osnovne konture vse hvale vredne Ideje najširše ljudske plasti seznanjati s Pojmi znanosti, kapitalizma, socijalnega razvoja m moderne morale Je to prvi znanstveni nastop in poiskus v naj-prfliudnejši besedi rn v kar možno kratki obliki zaezlti pot današnjemu materialističnemu usmerianiu časa In dvfgniti zanimanje za višje duševne vrednote pri vseh slojih, katerim *e vrednote Biso bf'e do sedaj dostopne. Znana socija-Hstična pisateljica Al. Srebjeva v drujrem anopiču razpravlja Široko rečeno o problemih ubnštva s posebnimi oziri na današnjo mladino. DanaŠnia družba in njeni kazenski zakoni ubijajo naraščaj s svojo »kulturo« v zvezi s krizami dobe, v kateri Živimo V prvi vrsti je to pereči stanovanjski problem, nepopolna mladinska sodišča tn nesoc'jalno stališče javnosti in zastareli poimi o Človekulinbiu. Predavateljica dtrra zanimive socljologe in navaja vzorno urejena mladinska zan/etiSča v Ameriki. Mladinsko vprašanie — danes morda najboli pereče — je pisateljica načela z ljubeznijo in odgovarjnioče čnsu ter potrebam. Brez dvoma bodo našle te drobne, zlate knjižice pot do vseh src in glav, ki so odprta dobrim namenom duševUo razrvauih dni. v katerih živimo. To ie Želja nesebičnih predavateljev in založbe — ter namen visoke Šole. Knjfž'ce se dobe v Knjigarnah in pri poverjenikih »Zadružne knjigarne.
— »Ženski Svet« Februarska številka •Ženskega Sveta« prinaša sledečo vsebino: Zora M.: Obrazi In duše, X. — Marija Sklovska - Curie. — Dr. J. Olonar: Mlada leta Pavline Pasove. — Iv. Zoreč: Valerija, hči cesarja Diiokleciiana. (Povest.) — Dr. Iv. Lah: Oabrijan in Sembilja. (Spev.)
— P.: Socijalna va?mt domaČe vzgoje. — Dušan Beg: On. (Pesem.) — Izveska: Društvena poročila. — Po ženskem svetu.
— Materinstvo. — Gospodinjstvo, — Kuhinja. — Ročno delo. — Književna poročila,
— Razgovori — Priloga te številke Je posebno bogata. Prinaša 2 garnituri ženskega perila. Temeljni načrt za moško srajco, dve lični otroški oblekel s krojem .eno posteljno garnituro z risbami za ročno delo in še več drugega koristnega in ličnega za pridne Jenske roke. V marčevi številki Izide prva krojna priloga. Uprava opozarja cenjene naročnice, da se one. ki Žele Imeti krojno prilogo, pravočasno priglase in doplačajo tozadevni znesek. »Ženski Svet« Izhaja v Trstu enkrat na mesec in stane letno 48 Din, polletno 24 Din. S krojno prilogo ki bo izhajala leto štirikrat, letno 60 Din polletno 30 Din. Naroča se pri ge. Mili Prunk, UuaUaoa, Karievftka ceata JO, fc v
rado naslovljeno: Orijemalska noč. Pred* Prijave mask s' sprejemajo od ponedeljka do petka zvečer od 7.—8. v garderobi So-ko'skega doma. Vstopnina za ras^e 10 Din za nemaskirane 12 Din.
— »Lum pačil Vagabund«. Na odra »Sokola Moste« v Mostah pri Ljubljani priredi agilna podružnica ferjalnega saveza »Tehniške sred. šole v Ljubljani«, dne 24. tm., t. i. v nedeljo ob 19.54 (ob pol oe-mih) šalotgro »Lumpadj Vagabund«, (kl na i se ne zamenja s prireditvijo v »Ljudskemu domu!) Sodeluje salonski orkester, ki bo izvajal več komadov, med drugimi tudi fantazijo iz »Troubadour-Ja«!
— Za ples Sokola I.. ki se vrši pastno
soboto dne 1. marca v Kazini, se je priela-silo že lepo število mask. Plesalo se bo vse plese, da bo Dosetnikom vsestransko ustreženo. Precrprodaja vstopnic v trgovini brata Albin Turka. Prešernova ulica 48. pri Fran Pleterski. Vodnikov trg, in v društveni pisarni Sokola I. na Taboru. Za člane znižana vstopnina samo v predprodail.
— Sokolsko društvo v LjuMIanf priredi v telovadnic? Varodnetra doma dne 22. marca pozdravni večer, snojen s telovadno akademijo s sodelovaniem godbe Dravske divizijske oblasti na čast delegatom glavne skupščine Jugoslov. Sokolskega Saveza.
Glasbeni vesfnik.
— ITI sTrifonTčnl koncert Muzike dravske divizijske oblasti, pod vodstvom dr. Josipa Cer ina se vrši v ponedeljek, dne 17. maTca v Unionski dvorani. Na tem koncertu bodemo imeli priliko spoznati skla-datelia Milenka Paunovfča in se izvaja na •'jem niegova jugoslovanska sinfoniia, katero ie posvetil kapHniku dr. Josipu Ceri-nu ter mu »e ob tej priliki z lastnoročno pisano partituro poslal sledeče iskrene vrstice: Gosp. dr. Jos. Čerinu. Štovani gospodine kolega! »Sa nestrpljenem očekujem dan izvodnienia moje ».Jugoslavenske sym-phonije« in dozvolfte mi, da tu svoju sym-phonuu posvetim Vam u znak trainog prijateljstva i poštovania. 2e!eo bih. da na programu prilikom izvodjenia njenog stoji, da je ova Vam posvečena. Partitura ostaje kod Vas. Mnogo Vss pozdravljam i do skorog vidtenia u Ljubljani. Mflenko Paunovi, I. r. muzičar. Beograd  12. II. 1924.
— Koncert rugoslovepske komorne glasbe in sicer drugi po redu, kf ie bil določen za dan 3. marca 1024 je preložen na ponedeljek, dne 10. marca 1924. Na tem koncertu se bosta izvajala dva izvirna jugoslovanska kvarteta in sicer Kon^vfčev ter Stolcarjev. Njima sledi delo svetovne slave dr. Dvofakov kvartet v d-molu. Občinstvo, v prvi vrsti pa abonente teh komornih koncertov, opozarjamo na to aPremem-
ITa dva oficirja Imata tndl rekord trajanja In daljave z vrnitvijo na kraj. odko-■ der sta odletela: 5300 km v 37 nrah 25 mi-1 nutah. Tudi to pot sta dobila bencin od drugega aeroplana v zraku.
Rekord trajanja s tovorom 1500 k? ima angleški kapetan Hill (1 aro 20 minut), bošm s tovorom 2000 in 3000 k? pa Zedinjene države: poročnik Harris (1 ura 19 minut).
Svetovni višinski rekord ima Francoz Sadi Lecolnte, ki se je dvigni) do 11.145 m. Drugi Francozi imajo več višinskih rekordov s tovorom.
V razredu vodnih aeroplanov (hldroavl-Ionov) Je dosegel Italijan Parsaleva največjo hitrost: 280 km na uro in Italijan Bi* ard najboljšo hitrost na 100 km: 20* km. Ostale rekorde Imajo Angleži in Američani Američan, poročnik Schur ima za h'dro aviione rekord trajanja (11 ur 16 minut) in razdalja (1275 km). Toda tudi v tem razredu ima višinski rekord Francoz namreč* Laporte s 5535 metri.
Slednjič imajo Francozi vse rekord- letanja brez motorja: trajanje (8 ur 5 minut) ponesrečeni Mancvro!: višino (545 m*l De-scamns; razdaljo (R100 m) poročn;k Th^ret.
Kar se tiče rekordov, so torej prve Zedinjene države, druga Je pa Francija.
— Pevski zobr   Glasbene   matica v
LJublani. PričenŠi s prihodnMm tednom se vrše pevske vaje takole: Ob ponedeljkih fn četrtkih soprani in alti, ob torkih in petkih tenorri in basi, ob sredah mešani zbor redno ob 18.15. Ker je koncert pred durmi, je točno in redne obiskovanje pevskm vaj nujno potrebno I
Turistika in spori.
— Turistov?- i klub »Skala«   ima svoj
redni občni zbor dne 6. marca ob 20. v prostorih restavracije prj Levu. Dnevni red: Nagovor predsednika poročilo tajnika, blagajnika In pesa mala odsekov. Volitev novega odbora. Slučajnosti. Udelfžba rednih članov dolžnost.
— Slovensko lovsko društvo v LJubljani ima svoj XIII. redni občni zbor dne 19.
marca 1924. ob po! 10. uri v steklenem salonu restavracije na Južnem kolodvoru v Ljubljani. Dnevni red: 1.) Poročilo o društvenem delovanju; 2.) Poročilo društvenih računskih preglednikov; 3.) Podelitev od-rešnice odboru. 4.) Volitve (event.) 5.) Določitev pristopnine, članarine in ustanovni-ne; 6.) Določitev nagrad društvenim funkcionarjem: 7.) Samostojni Predlogi, ki Hh ie poslati do 11 marca do 18. ure odboru Slov. lov. društva.; 8.) Interpelacije; 9.) Slučajnosti. Ako bi ne bH sklicani občni zbor sklepčen, se vrš: pol ure pozneje prav tam drugi občni zbor, ki je sklepčen ne glede na Število udeležencev. Pooblastila so v smislu § 2. VI. odstavka društ. pravil dopustna, vendar sme zastopati vsak član na obCnem zboru samo še 5 drugih članov. — Dr. Ivan Lovrečič, predsednik S.L.D.
— Društveno  glasno  »Lovec« Letnik
1924 (štev L 2. 3, 4.) te tešel in preme jo to številko le oni ki so plačali članarino. Opozarjamo, da smo pustili stavek shraniti, da 'ahko preskrbimo rudi onim, ki bi se priglasili po tej objavi, dovolmo število novih na tiskov. — Slov. lov. društvo v L>ub-lani.
— Nova podružnica spd. Slovensko planinsko društvo na7nanja, da se vrši 24. tm. v gostiln: Arnejc (preje Rozman) na Jesenicah ustanovni občni    zbor podružnice
SPD. Začetek ob 15. popoldne in sicer nepreklicno I
ZRAKOPT.OV5TTVO. AVTJATISKI rekordi dnc i. januarja.
Kot vsako leto Je Mednarodno zrakoplovno udruženje (Federatlon a*ronautiqoe Internationale) s L Januarjem objavilo Seznam a v fin tiskih rekordov.
Ta listina ne prinaša ničesar novega, a v kljub temu Je silno zanimiva, ker kale velikanski napredek v vožnji po zraku. t
Vse hitrostne avijon^ke rekorde imajo ▼ posesti Američani ali bolje rečeno ameriška armada: največjo sploh doseženo hitrost 429 km na uro poročnik vVllllams, tudi vse ostale hitrosti do daljave 5000 km Američani. Slednjo sta dosegla poročnika SmJtfi In Fichter s 142 km na aro na ta način, da Jim J« v zraku pripeljal drug aeroplan
gov organizem malone izčrpan. — V Moskvi ni nikaka tajnost, da je Rvkov bolehen in da mu oslabeli živci lahko kmalu odpovedo svojo službo.
O S. Marden:
Ka^:fc ljudi r*refi!ijenio?
(Prirtdti dr. F. S.)
1. ) Ljuć;  ki jih ni mogoče kupiti.
2. ) Ljudi, katerih        ta pomeni afa
Aljeksjej Rykov.
Novega predsednika sovjeta liu-1* skih komisarjev SSSR in Lieninove^a naslednika Rvkova opisujejo takole-On ni zmeren komunist, temveč seks tant. To jc človek, o katerem smo si lahko takoj na jasnem, kajti ni mu do tega, da skriva svoje lastnosti. Obraz mu je pravo ogteda'o duše. Visoko m Široko čelo, bleda, suba lica. goste obr» vi, mračen, često divji pog'ed. Dolg nos, izrazita brada, ki kaže nenavadno silo volje. Rvkov se neprestano prijemlje za lase in zato je njegova fri» zura vedno ▼ neredu. Surov napram nebi in drugim ne dopušča nobene kri* tike ali protesta, kadar se je za kaj odločil. Marksovc m Ljeninove ideje so ga tako osvojile, da spada med naj* bolj zagrizene in agilne komuniste. So« vraži vse. ki so se prislinili k stranki zavoljo neobbodnosti ali častiblepja. Po njegovem prepričanju je komunist samo tedaj iskren, če je sin priprostega očeta in če je dokazal marksistično na* ziranje z večletnim izgnanstvom ali je* čo. Rvkov sovraži sovjetske us^uzben* ce; njihova lakomnost, lenoba in raz« vrat mu preseda. Zelo sumljiva mu je tudi inteligenca, ki kaj rada protestira proti surovi disciplini v komunistični stranki.
»Kako naj reformiramo mase«, je Izjavil nekoč, »če niti kadri nase stran* j ke niso dovolj disciplinirani in vedno pripravljeni podpirati stare zablode?€ Rvkov hoče restavrirati rusko samoza* vest. On hoče zamenjati staro buržu* azno moralo z novo. priprosto in suro* vo moralo, ki bi se ne opirala na noben element prejšnjega ruskega intelektu* alncga življenja. Zato tudi maje z ra< mo. kadar govori Lunačarskij o naci* jonalni umetnosti in prosi kredita za univerze, knjižnice in muzeje. Cemu vse to, pravi on. Ali nimamo važnejših in nujnejših stvari? Telesne potrebe je treba zadovoljiti prej nego intelek* tualne. Lačnemu človeku je porcija ka* še več, kakor najlepši govor ali knjiga. Rvkov ne fantazira o organizaciji Ru* Sije. Sestavil si je že davno načrt in sedaj ga samo realizira. Zato pa ni treba govorov in fantaziranja, temveč dela in faktov. Poleg tega ne more trpeti nepotrebnih manifestacij in na= rodnih tribunov. Pred njimi beži in boljševiških praznikov je sit do grla. Ne hrepeni po časti in bogastvu. Realen politik, malone asket v svojem zaseb* nem življe ju se oklepa Rvkov samo ene misti: kako bi spravil Rusijo po poti, ki jo je začrtal pokojni L jen in, do splošnega blagostanja. In da doseže ta svoj cilj, je pripravljen hladnokrvno žrtvovati življenje polovice ruskega na« roda. On je pristaš nove ekonomske politike, toda samo zato. da nakopiči I novega bogastva, ki bi omogočilo sovjes tom zopetni komunstični eksperiment, j Ta politika mu je navadno sredstvo za j prilagoditev primitivnega sovjetskega j režima k potrebam države in prebival* j stva. Nova gospodarska politika je v j njegovih očeh koncem koncev zelo j elastična in vodi Rusijo na videz k ; vpostavitvi kapitalizma, toda, kadar bo treba, se lahko spremeni v aparat za nove komunistične eksperimente
Rvkov je rojen S'ovsn in kot tak je fe opetovano trdil, da Rusiji lahko in celo mora živeti brez ostalih držav. Po njegovem mnenju ie človeštvo eno. Rusija pa čisto nekaj drurjega. Zapadni narodi se morajo potruditi k nam s predlogi, je izjavil lansko leto. Od njih mi ničesar ne pričakujemo, oni pa stav* Ijajo v Rusijo velike nade. Naj se pre» pričajo, da t nate strani ne bo niti po* liričnega, niti gospodarskega popušča* nja. —
Rvkov je izboren delavec. Dobro se počuti samo v svojem majhnem ka* bi ne tu v K remi ju, kamor vodijo ozke umazane stopnice, ki vedno smrde po ribah in kislem selju. Tekom šestih let ga je prenaporno delo zelo izmučilo. Ves čas, odkar je na krmilu sovjetska vlada, je delal izredno vestno in mar* da je jr zadnjem času
nar* i
«4» i
nost.
3. ) Ljudi H cenijo značaj viSje kot gastvo.
4. ) Ljudi  kf imajo mnenje in voljo.
5. ) Ljudi, ki vidijo božanstvo v vsakdanjem ž vlienju.
6. ) Ljudi, ki so veČii kot njihov p; lic 7) Lj»di. ki ne oklevajo   poprijeti M
priložnosti.
8. ) Ljudi, ki se ne droZuo se zlem m nizkim.
9. ) Ljudi, ki ne l7gufcljnk> svoje samoti inos:r med množico.
10. ) Ljudi, ki niso strahopetn« wtl v enem delu svojega značaja.
11. ) Liudf  ki so v ma'ih stvareh r?. tako polten*" kakor v velikih.
12. ) Lhsdi, ki ne pravijo, da zato tako delnio  ker »vsi druei tako delajo«.
13) Liudl, kojih čssthVernost ni omejena 'e na nj nove sebfčne želje.
14. ) Ljudi, ki so priprnvjeni žrtvovati zasehne interese  javnemu biagru.
15. ) Ljndi ki štejejo 100 cm na meter 100 1 na hektoliter.
16. ) Človekoljubov, kojih desnica ne ve, kaj dela levica.
17. ) Ljudi", k? nimajo enega meri!« poštenosti za trgovino, drugo pa za zasebi iivljenie.
18. ) L jod?, ki ne gledajo na vsak pred log s stališča: »Koliko nr to prinese dobi: ka?«
19. ) Ljudi plemenitih, ki ne iščejo v vsa kem človeku, ki ga srečajo, eventualnega dobička
20. ) Duhovnikov, ki -HŠijo močneiši glas kakor hvalo Ijudstv, večje dohodke in lepo cerkev.
21. ) Ljud . ki so zvesti svojim prijateljem v veselih in žalostnih dneh, v srečS in nesreči.
22. ) Mladih mož in žen. ki lahko stoje ravno m neodvisno, medtem ko se drugi priklanjajo, prilizujejo, m se trudijo, da bi se priplazili do službe in moči.
23. ) Ljudi, ki ne verujejo, da so naviha-nost, prekanjenost, lažnjivost in prebrisanost najboljše lastnosti za vsestranski uspeh.
24. ) Državnikov, ki jih ni mogoče zastrašiti ali kupiti, ki ne zvabljaio ljudi na volilnih shodih, ki ne igrajo z marijoneta-rm* in ki v svoji politiki niso podvrženi osebnim motivom.
25. ) Ljudi,, ki imajo program, da opravljajo svoje dolžnosti tiho in neopaženo. medtem ko si drugi okrog njih pridobivajo bogastvo in ime. pri tem pa zanemarjajo svete obveznosti.
26. ) Pravnikov, ki ne prigovarjajo svo-jlm klijentom, da bi jim prinašali pravne spore le zato, da bi lahko iz njih iztiskali honorarje, dasi ved6 prav dobro, da oj nobenega upanja da bi pravdo dobili.
27. ) Zdravnikov, ki se ne delajo, kakor da b« poznali bistvo bolezni, ki pa je v resnici ne poznaio. in tudi ne takih, ki preizkuša vajo na bolnikih zdravila, katerih učinki fim niso znani.
28. ) Novinarjev, k! se ne okoriščajo s tujo nesrečo, ne jemljejo dobrega imena iz razloga, da bi zvišali krog svojih odiemal-cev niti takih, ki pišejo brezmiselne in sramotilne članke le zato, ker si to želi njihcv šefredaktor.
29. ) Ljudi, ki se ne ustrašijo, kadar jc tieba zavzemati se za neljubo resnico, ki lahko s povdarkom reko »ne«, dasi ves svet pr.avf »da«.
3<».) Lludi. ki imajo pogum, da nosijo obnošene ob'eke in ž;ve priprosto in skromno, ako ie treba dočim njihovi tekmeci zapravljajo denar z dragecenimi nakupi na nezdravih »emelnh
31.) Liudi, ki so dosegli tako oblast sami nad ^eboj, da lahko prežive nainbnpncj-še trenerke, ne dn bi storili al' rekli kaj reprie* ~-ra,  izgubili  razrmlovenje    ali pa
zašli '■: nnovesja.
Še o rastlini soj.
Poročal' smo že, kako važno vlogo igra v prehrani takozvana rastlina soj, ki je pri nas še malo znana, pač pa jo poznajo dobro v Ameriki in nekaterih drugih državan, kic si te Že priborila splošno priljubljenost Sojeva zrna lahko služijo kot tečna in dobi a jed, obenem pa je mogoče izdelovali iz niih olje« milo in dr. Pro-Čez noč V slano vodo, ki se potem odlije. Čez noč v slano vodo, ki se potem odlije, napeta zrna pa se v nekoliko manj slani vodi kuhajo V vodo se navadno položi malo sode ali pa pepela. Zrna se kmalu skuhajo in potem lahko spretna kuharica pripravi iz njih različna jedfla. Kitajci pravijo o soiu, da ie «meso brez kosti«, in to JC tudi res so" vsebu'e dvakrat toliko beljakovin kakor meso. maščobe pa več. kakor vsako. Ie tako mastno meso. Med ori-
ientskiml narodi je soj zelo priljubljen. Uživajo ga kot vsakdanjo hrano, pri tem so zdravi In krepki, dasi )e v Evropi razširjeno mnenje, da je soj strupen. To je seveda gola izmišliottna. slčnia onim govoricam, Id so spremliale krompir na poti Iz prvotne domovine k nam. Na Kitajskem. Japonskem in v Indiii izdelujejo iz sojevih zrn mleko, s katerim hranijo deco, bolnike in starce. N'ti na misel ne pride tem narodom, da b" *e Izogibali sofevega m'eka. Cei da k »Ucodliivo. Nasprotno, predpostavlja jo ga celo živalskimi, ker so se Iz Prakse prepričali, da i« bofj redPno. Seveda ie treba za vs«k pridelek poznati način, ksko se pripravi, sicer kot hrana ne bo vnorablirv. Tako ie tudi s solem, ki ga kuhajo In pripravita jo na sličen način kakor fižol, bob aH lečo.
Soi pa i« poleg tega tndl važen Industrijski predmet, ker daje. kot rečeno, moo-
* go olja Izdelovanje olja iz sojevih zrn : je dokaj komplicirano Potrebne so močne stiskalnice, če mogoče hidranične. Onjš.m pa je ta proces, če predhodno na moč mo zrna v slani vodi. Soje v o olje ie po kakovosti Prvovrstno. Že iztismena zrna predstavljajo Izborno sredstvo za prehrano domačih žtvali. kaiti v 1 kg suhega soja je približno toliko redi'nih snovi kakor v 15— ; 16 kg ovsa Tudi sojeva slama je dobra in kot krma na dk ril kile pšenično. Na Ang'e-škem je zelo razširjena posebna omaka. , ki se tudi izdeluje iz soja Ta omnka velja za delikateso in se servira v vseh resrav-rac? ah Na Kitajskem jo izdelujejo v Ogromni količini.
Iz navedenega sledi, da b; tod! pri nas soj ne sme' biti tako malo znan kakor je bil doslej. Ko smo zadnjič priobčili neVaj podatkov o tej koristm stročnici, se ie oglasil ravnatelj meščanske lole v Ormožu g. J P r i j a t e ■ j. ki rudi navaja fz lastne Prakse mnoge vrline soja. On pravi, da le mogoče i? reh 7rn pridobivati ce'o kavo \p Je mnenja da bi soi pri nas dobro uspeval Morda ie še kdo. ki se zanima r.a to vprasanie. P^bro hi hi'o če bi poljedelsko ministrstvo poskrbelo za potrebne mfor-maciie *n proontra ndo v |a vnos ti, kakor tudi za eventuelna navodila n kako imi-mo dobiti snieveea semena Ker pa se to bržčas sploh a'f pa vsai v d^'gednem času ne bo zgrdi'o. bi lahko preveli in;:-iat?vo dn?^* faktorri na pr. nnša Kmetiiska družba, čnsi «o te*k» in če hi se soj rhne-se? kot dobra hrrma. bi bilo to v sp'ošno korist V sosedni Bolgariii se zan:mavo ?*nj ter raziivilaga^ z zadostno količino semena, dn bi ga 'ahko p^slnli tudi n*m 7adr'-I dve lerl so R.^Igari pride!a1; toiko soia. da ie zavzel važno mesto v industrin ki" prav pridno Tzde'uie olje. Tore* ve5 i'v^hnn^:! m sr'bčnrcti. več znrimanja za Stvari, ki drugim nfl n že davno prinašajo lep zaslužek.
G. dr. Albert K r a m e r. minister n. r., nas je naprosil, da priobčimo to*le njegovo izjavo:
»Da bi omilil porazni vtis iznesenih. obtožb proti svojemu somiš-jenilcu. (e narodni poslanec g. Mihajlo Ranković oklevetal nekatere bivše demokratske ministre, med njimi tudi dr. Žerjava in mene. Izjavljam v svojem in v imenu odsotnega dr. Žerjava, da se v poln mi obsegu pridružujeva iziavi prijatelja Riste Jojiča in se glede korektnosti svojega poslovanja kot ministra pod» vrževa vsakemu sodišču in vsaki anketi.
Proti meni je bil očitek g. Ranko« viča že enkrat, in sicer ob nastopu ProtičafCoroščeve vlade iznešen v par# lamentu od strani g. Stojana Ribarca. Jaz sem takrat pismeno pod pričami pozval g. Ribarca. da pristane na anketo o mojem poslovanju, kar je mooel tem lažje storiti, ker je bil v resortu trgo* vine in industrije moj naslednik. Gosp. Ribarac na moj poziv ni ukreni! ničesar. Privatnim obrekovalcem pa sem dal že opetovano priliko, da nasro* pijo pred sodiščem dokaz resnice. Na meni ni ostala senca krivde.
Svoj in dr. Žerjavov pristanek na Jojićevo izjavo sem te'ecrafično spoi ročil predsedr '.u demokratskega klubf g. Davidoviču.
Dr. Albert Kramer.«
Društvene vesti.
— Zelo Interesantno predavanje v dru-i Stvn »Soča« v Llubllani se vrSi danes v
Soboto 23. t. m. v salonu pri »Levu*. Na tem večeru predava namreč prvič v društvu »Soča« ravnatelj trgovske akad-mije z. dr. L. B o b m o zelo važni temi In si^or: »Pomen morja«. K velezanimivemu predavanju vabimo člane, prijatelje in znanec, posebno iz trgovsk h kr< gov. Prčetek točno ob pol 0. zvečer. Vstop orost.
— Veliki pustni korzo. Slavčeva ma-Skarada. pustna nedelja dne 2. marca, v velSki dvorani hotela Union Posrbna. kakor tudi osebna vnbila odprdejo. Priprav*, za okusno d. kora^jo. os b?to slikarska dela so v polnem teku Sodeluje g^dba drav. div. oblnsti. Predprodoia vstf>onic v trgovini g. L. Čeme v VVolfovi ulici. Ceni. po-setn kom priporočamo, da se prepreči naval pri blagajni, naj si nabavijo vstopnice kolikor mogoče že v predprodail.
— II. primorski ples. Primorski akademiki prirede s sodelovanjem častnega komite*a primorskih gospi na pustno soboto, dne 1. marca II. primorski ples. Odbor.
— Orlana Vič priredj v ncdclio dne 24. sebr. v Sok. domu predpustno vescucn s plesom. Začetek ob 20 zvečer. Dost-i-ne maske drbrodo<le Zdravo!
»Boris Godimo v«
je klasično d^-Io filmske umetnosti. Dejanje, vršeče sc v Moskvi in deloma na Poljskem, nam prikazuje zgodovinsko borbo za carsko krono med nasilnežem Borisom God inovom in lažiscarjem Dimitrijem, ki je bil proti svoji volji postavljen na ruski prestol — Vsebini filma je pretresijivo*£anljiva. deja« nje sila interesantno in napeto, režija pom» pozna in kolosalna, kakor ae morda se nI videla pH enemu ruskih filmov, predva:aio* čih se ▼ Ljubljani. Igralci reprezentira jo originalne ruske tipe in ves dogodek se vrsi v pravem ruskem miljeju in je to sploh film posebne vrste. Predvaja se še danes in jutri v kinu »Matica«. — Največji atrakcU jonalni film. film fenomenalnih, riskantnih avantur pa bo prihodnji film »Senzacija dnevnika .Harhor Citv Cazettc1« ali »Do« življaji ameriškega reporterja« Atrakcije v zraku, kot jih Se ni videla Ljubljana. — Od ponedeljka dalja.
Ste v 4*1.
rSLOVENSK) NAROD*4   dne 24 f*bniarfa 1924.
Stran 5.
Dnevne vesti.
V Uubuant. đn*
Redukcija in nadorodukcifa.
Iz krogov našega duševnega proletarijata nam pišejo:
»Zgornji nas ov se marsikomn ne bo zdel v pravem skladu, vendar pa je med naprodukcijo duševnega proletarijata in med ravnokar vršečo se redukcijo državn h in javnih nameščencev-nekaka reciprociteta. Ako bi se pri vseh javnih nameščencih zahtevala popolna strokovna in — moralna kvalifikacija, bi bila redukcija vsaj pri nas v Sloveniji popolnoma odveč.     V naše javne urade tudi povojne homatije niso na-tepfe nekvalificiranega uradništva. Ako se je pa to dogajalo nižje na jugu, naj se reducira tam, a ne pri nas. Na ta način bi vsaj dosedaj producirani naš duševni materijal ne ostal na cesti. Za bodoče pa je treba vse pravočasno ukreniti, da se izšola v državi le toliko naraščaja za vsak posamni poklic, ko tkor se ga res potrebuje V ta namen bi se naj za vse srednje šole določil ntime-rus c!aucus, kakor ga že imajo naša državna učiteljišča. SprejemaT naj bi se le učenci in učenke z najboljšimi odhod-nimi spričevali, oziroma le tisti, ki najbolje prestanejo sprejemni izpit Potem bi se ne dogajale sedanje ktirioznosti, da   število   dijakov na naših srednjih šolah od prvega do zadnjega razreda večkrat za polovico pade.   dočim na nčitelj:ščth če^tokrat skupno maturira-jo vsi. kakor so b:li sprejeti v 1. letnik.
Z reduciranjem sredniib šo\ posebno g?mnaz;j, s čimer ravno zadnje čase ponovno groze iz Beograda, pa se namen ne bo dosegel. Prijav;lo se Ho pač za toliko večje število učencev in uč^nk na preostale zavode, ki bi morati dohiti paralefke, torej bi se ne pr branio ne na učnih močeh, ne na prostorih. Afro se pri mimstrstvih sploh vodi statistika o nameščencih, potem ne ho te?l'0 izračunati, v katerih pokl'cih se odpira bodočnost, v katerih kategorijah pa je fe danes zabarikadirano. Dolžnost učne uprave bi torej bila, da pred koncem šolskega leta obvesti vsa ravnateljstva srednim So! v državi o tem, v katerih uradniških poklicih je več nade, da potem ravnateljstva svottm abt-runienrom zna »o svetovati študij na vl^oVih šo'ah. Kdor se vkliub temu posveti študiju, pri katerem n; izgleda za namestitev In napredovanje, moraJ si bo p°Č posledice sam pripisat?.
Torej ne reducirati srednim fol, temveč po resnični potrebi omejiti snre-Jom v nrvi razred na do'očono števi/o. FrHro domina bi b:la redukcija ž"en-sV'b učiteljišč po samostanih. Glede ženskih učiteljskih moči se kaže že danes nadprodukcMa. Za tak naraščaj popolnoma zadostujete državni ženevi učiteljišči v TJuMiani in Marho-rn. Pazun teh pa vzgairio učiteljice še žencki samostani v LjnhJjani. SVnfji LoM ?n Mariboru. Ne bilo b- liheralro. ako bi b^teM samostanom kratiti ta njihov privilegij .toda vzgajaio naj si le naraščaj za lastno, to je samostansko šolstvo Ts*o na i bi velia'o tudi za gimnazijo v šV-ofovm zavodih. Ahiturijon-tom te gimna7lie nni bi bila orlnr'a edinrj pot v bogoslo^'je al' v nrlvnfne pnVlire. Ako bi se *PrPje1 tak pogoj ter se sporoč'1 pri vstopu roditeljem in učencem, bi nritisV v samostanske zavode močno pooustil.
★   ★ *
— O slovanski   vzajemnosti. Naš
članek o slovanski vzajemnosti reproducira praška »Narodni Politika« in pripo-min'a: Misel, sprožena v Luibliani. je res krasna. Bilo hi umestno, da bi poklicani krogi o tei ideii razpravljali in po zrelem preudarku pričeli znova delovati Nekdanii češki delavci na kongresih slovanskih novinarjev se tudi znova lotijo dela.
, — Brez kraljeve slike! Poročajo nam: Po prevratu je viša šolska oblast naročila okramim šolskim svetom, naj poskrbe. da si Šole naroče" za šolske sobe kraljevo sliko. To je bilo pred petimi leti Danes pišemo 1. 1924, ali na deželi so šole. kjer ne dobiš v nobeni Šolski sobi kraljeve slike, rrarveč samo križ in sliko sv. Aloizra. To so tiste zagrizene klerikalne šolske občine in njih krajni Šolski sveti, ki plešejo, kakor jim »Slovenec« in »Domoljub« žvižgata, proti oblastem pa nastopa o naravnost renitentno. Ali bo treba proti takim upornim ljudem vzeti res korobače v roke?!
— Davčne kontne knr*e.  Pod tem
naslovom smo včeraj v svojem listu v gospodarstvu objavili članek. Včerajšnji »Trgovski list« pa obiavlia pod tem naslovom še sledeče priobčilo finančne-ga delegata gospoda dra Karla Savni-ka: »V poslovanju z davčnimi kontnimi knitgami so se pokazali pri davčnem uradu za mesto Ljubiiana obžalovanja vredni nedostatki. ki Hh bo mogoče radikalno sanirati pač šele. čim se knjige vnovič nalože t. j. z letom 1925.; ob tej priliki bo tudi prevdariti. koliko sta sistem in tehnika kontnih knjig vobče priporoči M va. Naročil sem, da se to vprašanje že sedaj resna vzame v pretres.
2d\ februar ta /924.
Da se pa odpravijo največje Inkonvijence, sem danes omenjenemu davčnemu uradu zaukazal. da denarne zavode, delniške družbe in druge večje davkoplačevalce v Ljubljani vnese že za leto 1924. v posebno knjigo, za katero naj se sicer porabijo sedanje tiskovine, ki naj se pa datirajo taka da se po možnosti doseže preglednost spisov.«
— Uspehi pri pravnozgodovinskih Izpitih na juridčni fakulteti. Za februarski termin od II. do 21. t. m. se je oglasilo k pravnozgodovinskemu izpitu, ki naj se na naši univerzi redovito opravi po prvih treh semestrih juridičnih Študij. f>0 kandidatov, od katerih pa je v resnici pristopilo k izpitu samo 52 (lani 46, predlanskem 41). Napravilo je ta izpit z odličnim uspehom 8 (lani 10. predi. 12). z dobrim 16 (lani 12. predi. 6). z zadostnim 17 (lani 18. predi. 14); reprobi-ranih je b'lo leto 11 (lani 6. predi. 9). Ce se primerja za vsa tri leta percentualno številke kandidatov, ki so padli, se pokaže za letos razmerje 79 proti 21, za lani 87 proti 13. za predlansko leto 78 proti 22 odstotkov. Porast Števila mladih pravnikov-kandidatov torej ni podal razmernega porasta v napredku pri študiju, kar se vici osobito tudi iz znatnega in doslednega padan.a števila odličnja-kov.
— Vladna podpora brezposelnim.
Po poročilu iz Beograda »e ministrstvo za fociialno politiko nakazalo Osrednjemu uradu za zavarovanie delavcev v £agr«.bu znesek FtUM Din kot podporo brezposelnim.
ss Konferenca o Železniškem prometu z Italijo. V železniškem ministrstvu se je vršila 2. t m. konferenca o železniškem prometu med našo Vralje-vmo in Italijo. Koniercicc so se udeležili naši in italijanski delegati. Na konferenci so obširno razpravljali o obmejnem železniškem prometu na Sušaku, Rakeku, pri Bohinjski Bistrici in v Planici.
— Plemeniti rojaki. V svrho pobijanja nepismenosti sta se zavezala Dubrovčana Miho M i h a n o v j ć in Paško B a b u r i n a. ki živita v Južni \meriki. da bosta s podporo države na svoie stroške zgradila potrebna šolska poslopja za osnovne šnle v vseh vaseh, kjer do danes nima o šolskih zgradb.
— Ljubljanski vol'lni imeniki. Ker se je pokazala potreba vspričo naraščajočega števila volilnih upravičencev, se je Ljubljana razdelila na 18 volišč. Z ozirom na mnogoštevilne nove označbe in prekrstitve uličnih imen so se volilni imeniki na novo prepisali in predložili višji instanci v potrditev. Volilni imeniki za volitve v občinski odbor štejejo 12.621 volilnih upravičencev, oni za volitve v narodno, oblastno in sresko skupščino pa 13.132 volilcev. Potrjeni volilni imeniki bodo v kratkem javno razgrnjeni vsakomur na vpogled, kar sebo pravočasno ob avilo.
— Letošnji nabori. Po razglasu mestnega magistrata pridejo k letošnjemu naboru rojstni letniki 1900. 1901, 1902. 1903 in 1904. Mladeničem, ki so v nabornih letih, se je do konca februar a zglasiti v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. Več je razvidno iz razglasa.
— Se^a občanskega sveta ljubljanskega. Občinskega sveta redna javna seja (nadalievanie seie z dne 24. odnosno 31. januarja 1924) bo v torek, dne 26. t m. ob 18. zvečer v mestni dvorani.
— Rojstni |e*nl\ le ston*t « 1. la-nuarjem t. I. v vojaško d Unost. Vsem tega leta v LjuMianf rojen;m mladeničem brez Izjeme In pa izven Ljubljane rojenim, v Ljubljano pristojnim mladeničem se je do konca februarja zel a siti v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu.
— O knlukn se te dni dosti govori po Slovenlii. Tud: v Liublian? si hodi'o kn'u-karji pridno ogledovat svoje — alternative. Pa računal in računa io svoj de: u ta i po dnevih urah in glavah. Ker se po navadi prikaze n» koncu računa velika svota in ker je zlasti v Ljubka ni. pri pretežni večini prebivalstva, ki pač še ne o'eše »fo-kseI«-trota In drugih novodobnih bar-ple-sov. kaj malo denarja in drobiža, se misli velik del kulukarjev oglasiti na efektivno delo. S to namero te treba računati, da ne bo pozneje kakih zadreg radi — lopat, krampov in dmtrib takh potrebščin.
Posl. Dragutin Pešic" (dem ) ie kot prvi govornik v obširno zasnovanem govoru raznioM-rva' pravno pod!ago za obtožbo proti bivšemu pravosodnemu nVnfstru v smislu zakona o ministrski odgovornosti. Govornik ie v šestih slučai h na podlagi spisov in dokumetov ugotovil dr. Marko-vleevo odgovornost pred sodiščem. In to: I.) načfn podelitve koncesHe židovski tovarni špirita v Subotid. 2.) zadeva budimpeštanske Altruist'čne banke. 3.) prodaja sladkorja in s'adknrne tovarne. 4.) tiskanj obvezni" za vono odškodnino, 5J slučaj Teokarović* Y Komo. in 6.) razdelitev zemlje med dobrovoljce. Razmotriva-joč podrobnosti obtožbe le govornik med drugim omenil, da »e bila držnva pri proda.H sladkoria rz sladkorne tovarne na Ču-karici oškodovana za 150 milijonov dinarjev. Posl dr Marković le postni silen bogataš, a Izvora bogastvu ne more dokazati. Kakor ie bil v Parizu obsojen Rolo paša. ker ni mogel dokazati, odkod ima ; denar, tako bi moral bitf pozvan pred sodišče tndi bivši pravosodni minister. 1
— Star« trgovina. V Kopitarjevi and Je stara trgovina s klobasami. Branjevske posle opravlja sosed »Slovenec«, ki nam obeta izposlovatl v ljubljanskem občinskem svetu koncesijo za izdelavo in prodajo klobas. Zelo smo mu hvaležni za uslugo. Rade volje spreimemo koncesijo za izdelavo, glede prodaje pa se bomo tudi v bo-dn£e obračali na staro, dobro vpeljano trgovino. Za dobro kvaliteto jamčimo.
— Slovence, docent aa beogra JsM «■'-rcrzl Fakultetski svet beogradske univerze je pozval našega roj; ka g. Volka Kopri v n i k a, šum. inženerja in absolvirane-ga pravnika, sina prof. Janeza Koprivnika v Mariboru, sedaj inšpektorja v ministrstvu za šume in rude da prevzame honorarno docenturo na gospodarski fakulteti v predmetih šumar<;kega prava in šumarske politike Niegnv brat g Ivan K o p r i v n i k Da je 6. februarja promovirat za doktorja vsega zdravilstva na univerz} v Gradcu.
— Ra1| ell neea nle*a v Unlonu, ki ga prirede klerikr-lna a* ad^mska društva »Danica«, »Zarja« in »Borba«, je nastal v \\e» • nkalni stranki hud vihar. Ortodoksni kleri- \ kalci. na čelu rm sam škof dr. Anton Bona-verm.'ra Jeglič, so bili silno ogorčeni, ko so izvedefl   da so njihovi zaščitniki iz >Oani-ce« .-»Zarje« in »Borbe-- ves ad ent skrivaj plesali v Kazni prepovedane plese. Hoteli i so elitn > orired;tev na vsak način preore- I čiti. Kmčno ie škof baie pnred tev vendar- j le dovolil, toda samo pod pobojem, da se ' pletejo samo Kolo. Četvorka in Beseda. A | tudi teh nlesov se smeio udeležiti člani Ma-riinnske koneresracije samo kot aledalci. V j Marijanski komrregaciii pa se uved? stroga preiskava proti vsem on'tn. ki v« sr udele-ž^'al; nlesnih veselic, o katerih so b le v »Slovencu« v adventu vs^k »ejen notice te-ie vsebine:  »Člane kaMii*k?h  akndemičmh j društev obveščnmo da ce v«šf sestanek danes ob določeni uri in na določenem mestu.« Ti ses'pnki na d ločenem mestu so b'l* — plesne prired tve v Kazini  .kler so »Danl-čarii«. »Zarjani«  In  »Borbaši«  uživali pre-povr-rlan sad modenvh od cerkva prepovedanih pl?sov kakor tango. Java blues fo^-trott in kakor se že imenujejo ti cerkveno prokleti plesi.
— Smrtna fcosa. V Renčah na OorisVera le umrl v cvetu mladosH g. Aloizij 2 I gon, absolvent državne srrdnie trhn'čne šole v I luMMni. iz znane renske narrdne ohft*»l|i. Pokojnik ie bil izredno nadarjen mladenič, poln narodnfh idealov. Pokopali so ga v sredo 20. t. m. Blag mu spomin!
— Stroge za prevoz trvpla p^sn^ka Stritarja le komitet za prevzemanje lužne železn:ce v Beogradu na prošnjo flublian-*kp občine črtal, za kar mu gre javna zahvala.
— Osebne vest| s pošte. Reducirani s pravico do odpravnine so: pošfaria J. Panter v Ptuir fn Fr Rifeli v Ljubljani; p~šta-rfce oririma poštarii Miroslava S"bic, Ana Kratochwi11. Josip Eisenropf. Plda Piščanec v Uubl;ani. Vilma K^vačič In Ol-ca  Moser v Novem mestu. M"r'ia Perčfč
Jesenicah (Oor.), Mira OUnšek In St. Peresne v Mariboru. Ksria Kuralt In Ma-riia Fftgnnelli v Celiu. Jožica Z«brič na Vrhniki Hermina Leiteeb v Crnomliu in Mnriia Turk v Kamn;ku: začasni poštarji oziroma poštarice Viasta Trs»enink v Slov. Bistrici. Josip PiHpK v Ljubljani in Anica Vrečko v CeMu.
— Cellske vesti. U m rl a lev Celki eospn Tereziia Božič, mat? odvetnika g. dr. Božica v Celju v sprosti 75 let. Pokojnica je slavila leta 19?!. s svojim, pred dvema mesecema umriim možem, v Cellu zlato poroko Od enaiste-ro otrok jih živi deset, vsi napredni in odločno mrodni. kakor ie tudi on<» bl'a od svoje mladosti vedno narodnn in napredna žena. Nai H bo lahka zem'Hca. — V mestnem gledališču se je v petek zvečer »gra'a v tekoči sezon? petdeseta predstava. Uprizorila se ?e kot prva slovenska operefa »Mamze-Ile N:*nn'-he« Orkester je dipcira! ravna-^eli Ol.ishpn^ matice violinski virtuoz g. Karel ?ancin. Na odru pa so nastopil' razni čari znanci ter svoie vloee pod spre'no reži«o g Janka dovršeno igrali in peli Ole-dnHŠče ie bi'o nap"1n?eno do zadniega kotička. V nedeiio ob 15. pop. se uprizori »Revček Andre^ek« kot ljudska predstava pri zn;žanh ccn~h v torek pa se ponavlja »Mam^e'le N'^ouche« z« B-ahone-ment. — Odhorova se i a L i u d s ke-Z a vseučilišča se vrši v ponedeljek ob 20. v mešxanski šoli.
— Mar*b-TS»e vesti. Predavanle o Češkoslovaški. V četrtek večer je v Na- I rodnem domu    Jufcoslov.  . češk >s!ova*ka ! Lijra priredila prvo javno predavanje, zdru- j ?eno s sk:op«?čnim? slikam* o Ce€ko«!n^a- t 'ki. Na to predavanje ie bM povnbli n go«p. t prof. dr. I.ah Iz l.h.bljane. k' ie naš-l oblo j poslušalcev. Predavanle je bilo tembolj za- ', nimivo. ker je g. predavatelj v slkah rirt- i kazal  vse važneiše kraje    Če'koslovaške. j Oo^nod 0'edavateli se |e delt časa punud:l j pri Zlati Pragi tei  pikaz- I mno^o zanimi- j vih stavb ter zeodovinsk h spnmcn«'ov cerkva. razn:h knjižic »td. Nalb^M pa ie ude- j ležnike zan ma'  praski  Sokc Uk\  zl*»t.  Oo- j spod predavatelj ie za svoie   predavanje I *el navdtišeno od hravanje. — Carinska konferenca. V četrtek dne 21. t. m. se Jo vrnilo nad'd'evanje carinskih konfereuc ■ Razprava ie bla to pot zelo zanimiva. Olav- j n? materijal za k^nferen-o ie tudi to po» doprinesel carin ki posrednik g. Maric, ki Je znan kot ed°n naib^llšm strokovnjakov na tem oolju. 2p1 pa. da le bla naša trgovina in industrija tudi to pot zelo skromno zas'o- , oana. čeprav bi lu morala zanimati vsaka razprava, oziroma vsako vprašanje   ki se ob tej pril k? tem^lilto razrpšuie. Trgovski gremil le zastopal a. predsednic VVeiTl Re- | ?ili sta se tudi dve vpraašntf iz obrne i ne občine $>t. m. Prvo vprašanle se tiče izvrza kmetijskih izdelkov. Izvv ktieti|<=kih Izdelkov |e urejen le v vel'k?m obsegu. Za Iz-vo7n:čarie v ceFh vagonih itd.    Za nnlle-dclce v ožinm rbmein^m pasn pa b" b Io koristno, da b' smeli tudi v manjši k^l'čini prodatati svoie prdelke č«»z melo al; jih uoornbiti za zamenjavo drugih potrebščin.
S tem b; se km^^^l^m v tem ons« prihranili veliki stroški, ker morajo sedaj aa
trg v Maribor .kjer so cene vsled velike ponudbe včasih tako nizke, da iih morajo Prodajati v izeubo. To vprašanje se Je rešilo tako: Carinska uprava ne more nuditi več ugodnosti kot so predvidene v čl. II. naknadnega sporazuma SMS in Avstrija Za predmete v tem členu nepredvidene pa velja člen 95. car. zak. in za<. o izvozu. More se pa prosilcem pomaeati na ta način, da se sorazmerno zviša vrednost hlaea, za katerega ie v svrho izvoza predvidena santo ustmena prijava in katera (vrednost) ie bila dosedaj odrejena na 100 Din. — Rešilo se je tudi še drugo vprašanje iz obmejneca kraia št. Ilj. Rokodelci iz tega okraia namreč žele da če so primorani hoditi po zaslužek preko meje in ni potreba tam prodajati zaslužek, ki ga d« be v naturi, ali pa Ce pri-neso domov avstrij-ki d^nar. ?a ne moreio v Št. Ilju izmenlati Zato žele. da smejo t?.k zaslužek v naturi vzeti seboj. Sklcujelo se pri tem. da |e b Io tako dovoljenie iz nnše strani ie izdano in da tudi Av«triia isto d'^-voljenje prakticira za svoje ljudi ki prihajalo k nam To vprašanje se je rc*'Jo z ono-zoritvijo. da velja dovoHenle v smis'u sporazuma dodatek člen točka II. samo za po-Ijeprivedne in šumarske delavce in sicer za kratko dobo enega tedna, nikakor pa ne velja to dovoljenje tudi za rokodelce.
— Poročil se le Puna in 1«. t. m. gospod Avgust Janša, bančni uradnik, sin našega rojaka g. A. Janša, kontrolorja drž. tiskarne, z edč. Joszi S tur m hčerjo vladnega svetnika in profesorja Josipa Sturm. Mladi par se ie podal v haljo. B lo srečno!
— Prevedba poš+nega urada I Ju h lin na 2. Na predlo« pnštneca In brznjavneea sveta ie bla z ministrskim odlokom t dne 18. jan. 1924 pošta na glavnem kolodvoru v Ljubl'nni prevedena iz 11. v I. red.
— Iz drž. službe. Za na mestnega učl-tella za realistično skupino je nastavlien na drž realni zfmnaziM ahs. phll. z. Stante.
— Davčna poletja. V Rimu se je otvorila Posebna šota za davčno policijo. V tej soli bo fzvežbanih okoli 600 tajnih policistov, ki bodo Imeli nalogo, da preprečilo vsako Izmikanje pred plačilom davščin. Gorje kmetom'
— NMemnfno r* elefctm5*evce Je mestna občina radi visokih stroškov neko-Bko povišala
— Šentjakobski gledalski oder. V nedeljo 24. febr. »Vražji Rudi«.
_ Češka mladež na Jadranskem bregu. Cehi so si ustanovili svojo »Jadransko družbo morskega kopal šča v Crkvenld za češkoslovaško mladež«. Društvo deluje pridno In pošlie vsako leto znatno število m'adeži v starosti 8 do 18 let v morsko kopaVšče v Crkvenld. Kakor čitamo v čeških listih, pr'de tudi letos precejšnje število češke mladeži v Crkvenico.
Prestrašen jo zamore9 popihal. Misleč, da vrag ga je »naštrihal*. Zdaj bil je bel od nog do glave, Za  mito   »Z l a t o r o g*   je vse potno a/a ve/
— NatečaL Uprava Ljubljanskega ve-lescima razpisuje dve nagradi ?f\ najboljša pIhkatna osnutka in sicer prvo v znesku Oin i5u0 in drugo D n |O00. Osnutek za p'aka'ni lormat 65x95 cm. pripravlien za tri- aH It riharven tisk. Osnutke je vpo-slati do dne I. marca tek. leta na vele-se-mski urnd zapečateno in op.emli^no z šifro. Vse podrobnejše informacije dae ravnateljstvo velesejmskega urada, (telefon 140).
— Olepševalno društvo v Rožni dolini
pri LJubljani, ki ie slavilo lansko poletje na Impnznnten način svojo 25 letn'co. si je osnovalo svoj pevski zbor in dramatični odsek Največje socijalne važnosti je sklep zadnega občnega zbora, da sc je uvedla posmrtna podpora za člane drnš'va na ta način, da Plača član za vsak smrtni slučaj prispevka 5 D:n Ker ie pričakovati, da bo š'evllo plačujočih č'anov naraslo na 4'HV dobili bi sorodniki za slučaj smrti 2 **> Din posmrinine. Slično Institucijo ima društvo vpokoienih učHel'ev in učiteljic. — Z'dnio nedeljo je društvo na slovesen način izročilo častno diplomo, ozir darlo najzas'u-žreš'ma članoma gg. PetrovČIču (predsednik) fn Iv. Mihe'čiču.
— Požar v VVolfovI atlrf. Snoč: okoli 18 in en *etrt so pnsanti. ki so šli mimo trgovine Klein v VVolfovi tilci. opazili, da se vali iz nie gost dim. Opozorjen le b 1 tak | v bližini stoječi stražnik, ki ie alarmiral požarno straža Med tem ie trgovec Klein nd-prl trgovino. Na 1'ce mesta prispeli gasilci so o*eni takoj pogasili. Ogenl le nastal ker so se vnele v bližini pečt $e n: hniaj če police, škoda znaša okoli I? 000 Din Gospod Klein nI zavarovan. Požar bi lah o hnel katastrofalne posledce kar so k sreči preprečil t-*kol prihiteli gas let.
— Streljanje v tvnlskem gozd«. Najemnik lova v tivolskem gozdu to moral odslej vsak nameravan lov iavno razglasiti, da se ne pripeti kak« nesreča.
— Iz raznih krajev države. V noči od 18 na 19 ie zgorela nrožniška postaja v selu Počivania. v okraju stipskem. — V SkopMu se *e vršil 20. trn. ponovni proces proti boVarskemu komiti Angelku Nikoli-cu ki ie Ml pred IsHm sodiščem že enkrat oh«nien na smrt. vendar le Vnsn^sko so. di$če obsodbo razveljavilo. Angjeiko Je bil
1 zopet obsojen na smrt. V Zemunu je nast2l 2u. tm. v galanterijski delavnici Svetislava Petroviča požar. Blago je zgorelo popolnoma škoda znaša 400.000 i^n — V Beogradu je bil aretiran neki človek, za katerega se ne ve od kje je In kako se piše. Pri prvi aretaciji je trdil, da se p še Liubi-slav Srečkovfč. Po poklicu je Čevljar. Za tem ie pobegnil iz zapora. Ko je bit zopet aretiran, je izjavil, da se piše Dušan Lu-kič Medtem je eden naših orožnikov r njem spoznat bo'garskega orožnika Dušana Jovića. Ta Jovičić je bil po prevratu radi nckeca zločina, ki ga je l/vršil med vojno, aretiran, vendar Je pobegnil. Medtem te policija našla negovo ženo. ki ie izpovedala, da se piše njen mož Lrabomir Putn kovic in da ga ie nI videla tri leta. Pr>!i:iia sedaj ni na iasnem, koga Ima pravzaorav pred seboj.
— Polcliska kron ka. Na Poltcllo so prlspee tekom včeraršnjega dne sledeče ovadbe: 2 radi tatvine. 4 radi kalienja nočnega miru. 5 radi prestopka cestno-po-licliskeea reda. 1 radi prestopka itz'ašev. Predpisov. 1 radi nezgode In rad! umobol-nosti. — Tatvina. V gostilni »2ab;nk« na Polinnski cesti je bil Martinu Toplaku It zetene iame ukraden kovček, v katerem so se nahajali različni predmeti v vrednosti 7*8 Din. Toplak je moral baš v vojnke.
— Nezgoda V klavnici je udari! konj s ko p:tom po glavt mesarja Antona Hauptma-na. Slednti je dobil težke poškodbe — Lov-ru Pičmanu »e bila ukradena listnica s 1<X)0 Din m raznimi listinami na gl. kolodvoru.
— V noči od 8 —9. tm. je bito na drž. kolodvoru vlomljeno v železniški voz štev. 60.079 Ukradena je bila ti njega ba'a ženskega manutakturnega blaga v vrednoatf. 3225 Din.
MARŠAL   ANGLEŠKEGA POSLANIŠTVA.
Večkrat, kadar so članj kakega poslaništva v Beogradu te^efonično zahtevali angleškega poslan ka so dobili po telefonu odgovor: »Tu maršal poslanstva!« Aii ta maršal je bil čuden človek. Nikdar ni za-haal v družbo in nikdo ga ni poznal. Ni ga b: n niti na intimnih čaiankah angleškega poslaništva videti. Morda bi ta »mRršal poslanstva« ostal za vedno zagonetna osebnost, da ni te dni prispela na oddelek javne varnosti uprave mesta prijava ka« varnarja Marka Hirscha Iz Slavonskega Broda, s katero javlja, da se v Beogradu nahaja oPasen pustolovec Leonida Maršal ki e njemu v preteklem letu ukradel 62.000 Din «n pobegnil. V centralnem prijavnem oddelku je bilo ugotovljeno, da je Maršal pred 6 meseci prispel v Beograd in da tam vrš službo kuharja v angleškem poslaništvu DO ie takoj aretiran. Pri zasliševanju le navedel interesantne slučaje Iz svojega iivlenja. katero je pravzaprav lz samih pustolovščin. Potepal se je po celem svetu. Za časa vojne ie bil mornariški častnrk. po prevratu je šel v Egipt, nato v Palestino, od tu v Trst rz Trsta v Jugoslavijo. Živel le večinoma od samih sleparij. Pri kavarnarju Hlrschu Je bil za*poslen kot sluga <n ga te v družbi nekega Madžara oropal ter pobegnit v Dcograd. Sedaj ta e baš hote) poroči L s neko angleiko vzgo-jrteljico
— poskusen samomor. V Zagrebu se
le z nožem sunil dvakrat v prsa 26 letni Stjepan škorca, knjigovez. Težko polko« dovanega so prepeljali v zagrebško Zakladno bolnico. Samomor je (svrsi! radi bede. v kateri se Je nahajal.
— Na novo se le uredila m povečala trgovina z pohištvom Kolrzej Oprema stanovanj družba z o. z. Ljubljana Gospo-svetska cesta 13. Priporočamo nje ogled zaloge biaga od najboljše do najnavadnej* Se vrste. Opozarjamo posebno na spntnt* ce po Izredno nizki ceni, dalje na tapetniške izdelke m vso ostalo kar spada v to stroko. Izdeluie se vsakovrstno pohištvo po naročilu naisnldneje In najceneje. Zaloga in zastopstvo smirna preprog.
— Slabost? Slabo spanje? Ncrvoznost? Neveselost do d<la? AH se večkrat prjav-liajo različne b^li? Dober prijatelj v takih štabih dneh le pravi Fellerjev Plzafluid! Dobro služi za umlvanle In obloge, ravno tako kot kosmetiknm za usta. glavo, kožo! Močnejši, izdatneiši in boli delujoči kakor franro«ko žganje! S pakovanjem In poštnino 3 dvojnate aH 1 specfja'na steklenca 21 dln-»rfev: 36 dvo|na»ih ali 1? *oec;l**!nth steklenic 2M Din in 10% doplatka razpo-«'lia lekarnar Pogen V. Peller Stubt-ca. Donia   Plza'rg št. 2.1* Hrvatsko.
— Nalcenelše In nalnoveiše obleke sg trbilo s a m n v šelenburgovf ulica *t. 3 pri
UMUJU u BMM—BL
Samo Ac dva dnll
29L, ^4. t. m. ko!n«*'no filmsko delo
Boris Godnnov
K«nf> V»t|rB
LTSTNTCA UREDNIŠTVA.
Og dr Plan. v K in L. P. v P Poslano preiHi. Porabimo prihodnji teden. Uredništvo.
Borzna poročita.
ZAGREBŠKA BORZA. Dne 23. februarja. Prosti promet
Devize: Curih 13.97, Pariz 3 47, London 3.49, Pi-na 014, Praga 236, Trst 3.49, NetvvorV po 5. *1,
INOZEMSKE BORZE.
— Corlh. 23 lebnnrla (Izv.) Današnja predborza: Beograd 7.20, Berl'n !..?0 Amsterdam 215.°0 Newyork 577 ?5. L' nd >n 24.RO Pariz 24R2. Milan 21.96. Pra<r' I6.sa Bukarešta 3 25. Sof ia 4 40. Dunai Qinoa|t,
— Trst. 21 f bruarja. Beograd 2***>0 — 29. Dunaj 0.012.1-0 0326. Prrea 67 40— 67.60. Pariz 9* 75 -90.25.1.ond n 90.4* 9J.60 Newyork 23.05 - 23 12. Curih 399-401.
Picšima sckckki Tatcrl
Sitan 6*
»SLOVPN9IC1   NMnOn«,   dne24 febniJlja
štev, 46
Gospodarstvo.
GOSPODARSKO PISMO.
Se nekaj o jadralskem tarifo. — Izvoz na-2lta, — Dviganje dinarja in draginja.
Na Dunaju,  19. febr.
V 5t 15. t. m. Je »SI. N.c poročal o pri-zadevanju Železu, strokovnjaka dr. Borka, da bi naša država upoštevala »jadranski tarif«;    s   tem   bi   država   obdržala letnih
okroglo 160 miiiionov dinarjev, s čimer bi nadkrilila letno odplačilo v smislu rimskega dogovora. Pisec dopisa razkriva Žalostno dejstvo, da so bila dokazovanja dr. Borka bob v steno, In obeča, da navede krivce s polnimi imeni.
Naj bi gospod dopisnik tudi Izpolnil svojo grožnjo, kajti ta zločin zasluži ek-semplarične kazni. Kolikokrat smo že grajati razne eksperimente, ki si jih dovoljujejo ljudje, ko zlezejo v sedlo potrpežljivemu državnemu osličku, brez sleherne bojazni za — odgovornost.
Pri tej priliki opominjam pazljive čitatelje »SI. N.«, da sem že v jeseni, takoj po prevzeti u južne železnice. ponovno pisal popolnoma isto kar pravi g. dr. Borko. Govoril sem o »jadranskem tarifut in njega katastrofalnih posledicah, ta" se že kažejo
V našem tranzitnem prometu, kako smo pri-Sli naenkrat do .. . preobilice tovornih vagonov, kar je konstatoval tudi »Trgovinski Glasnik«, in da Je vsled te na Še kratkovidnosti prišla zopet resno v ospredje — pre-delska železnica.
Po pravici povem, da sem se takrat zelo čudil, kako malo zanimanja sem opazil v celi Jugoslaviji za tako razkril je. — Ako bi bil poročal da je ciganka Hudornvič povila trojčke, ali da so v Kanalu ustrelil; re-d* k eksemplr.r jelena — kopitarja, kakršnega je pred 20 leti ustrelil notar Lo-kar v »Seči«, tedaj bi šla ta vest od lista do lista. Za t?kn gospodarsko škodo pa se ni nihče zanimal. —  Zdaj. po več mesecih,
prihaja na dan o*tra kritika železn. strokovnjaka, ki potrdi isto, na kar je nestrokovnjak opozarjal že na lesen.
V prejSnJ'h časih smo bili navajeni, da Je v takih slučajih zagrmela v parlamentu ostra interpelacija. Da !e prišel opomin v »SI. N.t na dan. to še ni vzrok, da so poslanci drugih strank molčali! — Ali bodi kakorkoli, dovoljujem si vprašanje: Ali naj bodo taki eksperimenti dovoljeni in — brez kazni?!
Čitatelji se morda še spominjajo, kar sem pisal o zapravljenem trgu za naše vino In kako grozi tudi zastoj našega izvoza žita in živine.
Kar se tiče — žita, imam potrdilo za svoje tedanje poročilo v ruski prilogr »Avstrija I Rosslja« tukajšnjega propagandnega Ksta »Oesterrelch nnd Osten«. — V Članku »Ruskoje zerno v Avstriji« navaja, i&a je sklenila dunajska »Getreidehandels-i«nd Treuhandelsgesellschaft« z rusko vla-ufe pogodbo za uvoz žita v Avstrijo. Pra-Mi da Je R. Izvozila pred vojno do 700 aatlUooov pudov žita. letos pa ga izvozi že So 220 milijonov pudov. Dalje pravi: Per-fVfje partiji rosskoga zerna uže pribili v JAvstriJn. V to že vremja ono stojit znači-jfeeljno deSevlje (ceneje) jugoslavjanskoga, areagerskoga 1 ruminjskoga zerna.« — Do-tstavlja, da bo Dunaj trgovski center tudi [ga vso Južno Nemčijo, kajti via Trst bo [ga vse te kraje rusko žito ceneje nego via i Hamburg. Pripravljajo se celo, da pojde zlito fz Južne Rusije po Donavi do Dunaja in bo zato še ceneje, da ubije vsako konku-'renco. — V glavnem bodo izvažali p'eni-jco in rž. ali sledili bodo se razni poljski pridelki, posebno sočivje.
Eto, taka perspektiva se kaže našemu 5i:u. Od voditelja »Srpskega trgovačkoga diušiva« (Serbische Handelsgesellschaft), ki ma svojo glavno podružnico na D., sem izvedel« da že dolgo časa ne morejo nič več predati. In v tem društvu so Izkušeni tr-Kovci, krkor n. pr. beogradski Bajloni, novosadski bogataš Djundjelski, Prva hrv. štedionica tid.
franke itd. Kako naj spravi ta pevišek ▼ sklad z državnim proračunom in 2 — draginjo v domovini? Ko je dinar padal, tedaj je tudi država hitela poviševati vse pristojbine, davščine in celo ves živež je sorazmerno rastei v ceni. Zakaj pa pri porastu dinarja ni opaziti obratnega učinka? To dokazuje, da ne domača vlada, ne državljani ne jemljejo tega porasta resno, — in posledica je, da nam porast dinarja v tujini nič ne Koristi. — Vse boljše učinke pa more imeti edinole pametna stabilizacija na neki višini, po kateri umerimo tudi cene vsemu temu kar imamo, pridelujemo in izdelujemo doma.
•
Stavka v avstrijskih bankah je danes skoro popolna. Na Dunaju je v stavki čez 20.000 nameščencev Rori do nadprokuristov. Ravnatelji so organizirali delo za silo, za najnujnejše (menične) posle. — Ne stavkajo pa zasebne ban-e: med nrrni ie beogradski Boskovič (ali Boschkovitz. kakor Se
tu po srbijasnko pise!) in Fran Pollak 'ki j oroden pa tod!, (!i se sprejmejo v sTuž-je danes pa edinole »Hrvatska eskomptna j bo vs- zarr.cj" 7?'1~;(* stavbe otfpiiščcii ako lepilni prostori v Bognerg,    rudari in delavci Trboveljske prerao^o-
Najnovejša poročila.
RESEN INCIDENT V NARODNI SKUPŠČINI.
Spopad med demokratskim in radikalnim poslancem. — Zaključek načelne proračunske debate-
— Beograd, 23. februarja. (Tzv.) Današnja seja je bila otvorjena ob 10.1S dopoldne. Pred pričetkom proračunske razprave ie skupščinski predsednik Ljuba Jovanović naznanil, da ie na Dunaiu po daljši težki bolezni umrl črnogorski narodni poslanec Rista P o p o v i 6 (federalist) ter se je pokojnika spominjal v toplih besedah. označujoč ga kot dobrega in poštenega tovariša. Sknpšivri? »e fr'a dnlte prsčifana resotec-ia trbo-beUsftifi nfđmiev, kl za*?tevr;o ureditev rađarsfciii rrerd rz'roma nrii n^vis^r'?.
banka« z i
pole?: Qrabnn\    Jadranska  in Slavenska
Stavkate. — Zivnostenska ne stavka, ker ie danes to 5e 5e"ka banka. Ko so v Prasri stavkali Čehi. so danHske fil ialke poslovale. Zato posluje zd"j Zivno na Du-aajn po načelu reciprocitete aH: Ausslci-chende  Ocrechti-keit. — Kdor fma nujne
kepne družbe. Zbornica ie nato prešla k nadaljevanju načelne debate o proračunu za leto \9&\—1925.
Posl. Mirtaflo Srećković (rad.) zastoprrfk niškega okroza, ie kot prvi govornik porabil pruiačunsko razpravo
posle z Dunajem, naj se nza dobo stavke    za to. da je politično na nekvalificiran
ravna oo teh navodilih, torej preko žhrao ali   Hrv. eskornptne.
★    * *
.__rr Zoper    nrrrteravario uk:n!fov
M;«:5trstva Šnm !n Rudnikov. Jugo-slovensko suma -sko udruženje ie. kakor smo bifoiiirit ani. vložilo energičen protest pri irrerodn'nih mestih. ŠtfftlaT-stvo v naši drznvi je ogror^nocca pomena. Pogozdovanje opustošenih krajev, ki meri o okrog eno Šestino vso površine rase države V zvezi z gozJarsko-tehnično zagradbo hudournikov, bo že samo zahtevalo čez eno stoletje smo-trenega in dobro organiziranega dela. Trajna zaščita gefedov in pogozdovarrja, gozdarsko liudsTco prosvetno delovan e. I pravilna razmejitev gozdov, trama pre-I skroa z lesom agrarno-reformnih upravičencev so sami ogromni problemi, ki čakajo svojega izvrševanja ravno od strani tega resorta kot najviše javno-upravne oblasti. Z druge strani pa pomen   tega   ministrstva kot vrhovnega
načm napadel svojega nasprotnika, agal-ftega demokratskega poslanca Agarono-vića. Govornik ni razrnotrival vprašania proračuna, marveč te v svoji politično-strankarski strasti šel tako dnl-^č. da je z govoTTtislce tribune v zliormci začel blat'ti rodbinsko čo«t nosi. Agatonovl-ća. Ta nedostojni izpad ie razburil de-mokratskega poslanca Agatonovića tako, da ie stopil pred govornika ter ga ndariL Radikalni poslanec Je prijel za revolver v žepu. potegnil na ie tudi rož. Nastal je kritičen moment. Demo-Icraiski posranci so gnvornilni vsklikafi: »Srretfal če imaš p?gum!« B!l ie resen trenotek! Osr?Ji posfenc! so posesll vmes ter prpprcči!i. 1a ni o^šio r*o hiii-Sega škaTTdala in d^ IragiCiilb prizorov PrejdsedrrlK je bU primoran se;o zaradi razburjenja in vrharniti prizorov za nekaj minut orekmrti.
Posl. Srečković ie nafn po odmoru nadalieval svoj govor, braneč vladin načrt državnega prorači«na. Pr^ra-
upravitelja državnih gozdov in domen j čun je dober, ker ie ta prvi uravnoteženi dovolj podčrtava dejstvo, da se naha;a j proračun po osvoboietifiL Proračtm :e v lasti države nič mani kot 3,741 551 ha j dobro delo sedanje radikalne vlade, ki
vodi namerno finančno politiko.
Posl. Rista J o i i ć (dem.) ie za tem
gozdov ali 48.60% vse šumske površine v Kraljevini. Tu ležijo ogromni, deloma še povsem zaprti in neurejeni, torej j dobil besedo ter ie v svojem govoru na najhitrejšega smotrenega dela zahteva- j vajni nedostatke proračuna jočj narodni kapitali. Sklenjene trgovske | in druge pogodbe   z   inozemstvom so tudi s tega vid;ka izredno dvignile po- \ men naših gozdov in komplicirale naloge narodnega strokovnega ministrstva.
Ing. R.
-g Boj zoper davčne knjižnice, ki Hh Sloveniji   upeljala   finančna uprava
Popoldne se sefa nadalfofe. Pr*i^a-kov.?f* Je, dn bo v nmedeffel: omogočeno spre*^*" proraSmi v načelo.
VC5?F"Tr-7 MESTIH VOJSKE.
— Becercd, 23. februarja. fTzv.") V pars
5čen v Kragujevac, na njega mesto priae general M. Filipovi ć. za komandanta vardarske divizije je določen general N i * kolaj ević, Miodrag Ristić postane pomočnik komandanta III. armije, dosedanji pomočnik Dušan P e š ić prevzame mesto inSncktorja gospodarskega oddcl'ra v general* štabu, general Milan K e d i <S, dosedanji na* čelnik  prometnega  oddelka   v generalštabu
postane komandant divizije v Zaječarju. Ge** ner.il Dušan Trifunovič je imenovan za načelnika izvestitcljskc službe v general* štabu.
»Pravda« dalje omenja, da prevzame se* danji vojni minister general Pcsič vodstvo generalštaba in da postane vojni minister general Bozo T e r 2 ić.
Te spremembe ra/lično komentirajo.— Nekateri trde, da pomeniajo te spremembe ojačanjc sedanjega režima, dočim so drugi mišl;enja, da so to debri predznaki skoraj« šnjim   novim   političnim spremembam.
VSANGLm/ CSi-FT.FAT..Š7AB SE PRESELI V PARIZ.
— Peoffrrd. 23. februarja. (Izv.) n?ir>r,.snja »PoMtika« Javlja iz .^romskih k!ar?ovcev: y>\Jčeraj je bilo fu zhoms vanje Vmn^rvih oficirjev. Zbor je da finitivno sklenil, se Vranglov gene* rp.lm šJch preseli iz Sremskih Karlov-cev v Pariz.«
ZA MENJAVA RATIFIKACIJ-Sinil LISTIN O SPORAZUMU Z ITALIJO.
— Rim, 23. februarja. (Tzv.) »L* Agenzia Štefani« objavlja: »Snoči ob IS.30 so bile v princi Chiei v salonu zmage zamenjane rstffikoeijsfze listine o sporazuma, sklenjenem med lzraVe= vino Italijo in kraljevino SHS. ki so bile pndpiscne v Rimu dne 27. januarja t. t. Pri tem mednarodnem činu sta fun«.^i= rala kot pooblaščenca: za Italijo Njegova ckscelcnca M u s s o 1 i n i, predse d« n;!< ministrskega sveta in minister v.u-itanjifi del, za kraljevino SMS g. An to* n i j e v i 6. kraljevi pooMašceni mfni* ster in poslanik v Rimu. Pri ceremoniji so sodelovali: generalni tajnik ministr* stva zunaniih de! C o n t a r i n i. gene« ra! Bodrero, ki je pravkar prispel iz Beograda, šef kabineta ministrskega predsednik marki Paohicci de Calboli Parone. In zastopniki ministrstva zuna« n|!b del Arlotto, baron Valentino, Roc* co in MamelL
je t
menda brez glavne krivde Beojrrada, se J poldne zelo komentirajo »Pravdano« Mor* napoveduje na vseh koncih in krnjih. Ob- ! macijo o važnih snrememhar! na vod;tmh č:nstvo jih ne mara in si želi nazaj svoje \ vojaških mestih. Včeraj je HT v vojnem davčne naloge trdeč, da sploh ne more ! uuuisfci&lva podpisan izkaz, s katerim se ime* razumeti, zakaj so se odpravile. Mi smo o ' wjc za npnmiika vojne akademije general tej novi uvedbi fiskalne novotarije že iz- | Ljubomir Pokornv mesto dosedanjega pregovorili in sicer, kakor čujemo, na do-padanie celo Sirokrh krogov. Sistem dav ne knjižice je namreč — pravi crakei, ka^
J?7*5JTf^ * TPOT^T OT>f>T>nn
PRVENSTVENA SMUSKA TEKMA. Snraska tekma za prvenstvo Slovenije ie nepreklicno dne 24. t m. v nedeljo na prnei POkojt5če - Rakek.     Vsi tekmovalci . odrđejo iz Ljubljane zjutraj ob 5.SO slavni 1: lodvor. Snežne razmere so Izborne ie to- \ rej Športnikom zagotovljen lep užitek Iz-letnikom - m-športn'ko-n se bo nudil z vrha pri Rakeku kr?sen po^cd na od d ilke tekmovalne proge. Prihoda prvih tekmovalcev j na Rakek je pričakovati ob 11. dopoldne. Za
lamentamih in političnih kr^«lh d.:nos d->^ j 1., 2. ;n 3. mesto so razpisana daril?.. Leg?-
0- generala Nikola icvić a. komandant d:i* j tekme za^rebskesa z'm^k^portnecea č- ; navakc divizije Milenkovič jc preme* ' veza na Pleš-vci pri Jaški.
tlmacije za prlov;čno vo^nio s^ razdeljene p^rrnnim kb'^^m. Polovična vožn:a se do- j bi dalje še pred odhodom vlaka rb 5.50 od i JZS. na kolodvora.
V-'k^r nam poročajo, se udeleži večja skupina smučarjev iz I.i'bPane smučar-ke '
pod- j
terega ne razume ne Peter ne Pavel. Ne veš, kaj si dolžan, ne veš. kai imaš p'aća-tl, ne vidiš računa, kako se ti naberejo davčne dužnosti itd. O tem bi lahko pisali na doigo in široko in marsikaj povedali, kar se čuje o računaniu rz zapisovanju po teh (»Steuernorizbuchelnih«.) Usodimo si pa le naprositi me rod a ine faktorje, naj ta Še slabše perspektive, pravi dalje moj I sistem čimprej odpravijo, ker se ne bode
• 48 litrov limonade v IS urah. V Se ran* ton Pacifiku so pili za stavo neki dobro« voljčki brezalkoholne pijače. — Italijanski Amerikance Marsan jc v tej borbi zm;-^! z 48 litri limonade, katero jc izpil v IS urah. Za njim je bil Amerikance Toni Kors, ki jo jc izpil 8 litrov, pa ga je že ^aCclo t a' -. > viri po trebuhu, da se moral umakniti. — Zmagovalec je seda i bolan.
* Ženske, ro^arice. Iz Newyorka per^-čnjo o najnovejši senzaciji na rločiuskeni polju. RazKrila sc ic skopina ženk, Ki i^vr-
5:ijejo  roparske  napade, vlome in  ki stre-
Ijaio na   Ij'.jdi-   Med   družin ss-r -ći!' DO—
llclfl  da      zelo vesele, ak;) Doslcual Pr ti v
ni'liovo bližino »n razni detektivi, ki jih zasledujejo, so dobili zlobna in jrrozlna pisma.
* Krematorij, Bruseljski poslanec r.r-
nand Cocq je Izdelal načrt zakona ki ?bnr-nici predlaga, mj dovoli osnovali v B Ijdji sežieralnicD mrllčev. n:v^i ^upe.n v fxel1esn, trlavnem bruseljskem nr^dmesti-! jako goreče priporoča seŽIgaltšče mrlfčev. ki ga aarlamentard nazivalo »fnur a Coca*-, kar zveni kakor »koksova peč .
• St?\- a™1?:^! ibarometerc. Pri in-ifeSkih kmetih ie <c skozi stoletja v rab! takozvani »stckleniški barometer« V trdno zaprli sifci\'en:e: ;<c mcaaaTca rdečkaste-g:a peska in rumenkaste tekočine. A.ka :rrm priti dež. se spravijo zrn :r». peska v oblika grrozdn. ako fma priti snes. se poftft£e!o v
notranjosti <;Aekicni:e bele pce.c :n vsebina izgleda kot slinasta tekočina C'ei' »Actr demic de France« so si pred kratkem ijcle-dali tejra nenavadnega oznanlevalca vremena k? jra imajo v neki kmetski družini neprestano žc 300 let.
vrli prijatelj Božanović, ravnatelj dunajske podružnice, se kažejo za bodočnost vsled porasta dinarja. — ako ne pade cena žitu razmerno še nad porast naše valute, kar pa je — težko pričakovati.
Tu imamo takoj vzgled, kakšen bo vpliv skoku dinarja navzgor. Sicer pa veste že v Jugoslaviji, da je zelo prispevalo temu porastu dejstvo, da sta posebno Avstrija in Italija zadnje čase v izdatni meri kupovali devize v dinarjih za — nameravane nakupe žita in živine na spomlad. Ta vzrok kmalu odpade in trg se umiri, cena dinarju utegne v takem slučaju zopet padati, kar nas opozarja na previdnost. Utegne se pa celo zgoditi, da tuji kupci niti ne pokupijo nameravanih množin našega žita in naše živine, vsled konkurence Rusije ii Amerike; — in v tem slučaju vržejo kupljene devize zopet na trg. Kaj ntegne slediti, ako se to zgodi?! Bože sačuvaj! Zato — pozor!
Ako je dinar v kratkem času poskočil v ceni za — recimo — 25 %. tedaj se mora ta skok navzgor poznati ne le v tujini, t. j. da za isto svoto kupimo po priliki za 25 % več blaga, marveč tudi — doma, t i. draginja mora vsaj približno za toliko pasti. Drugače postane porast dinarja za državo samo nesreča. Res ie, da plačamo svoje dolgove v tuj'rri z m?jim; svotami d narjev, aH ta ugodnost ne odvrja slabe strani tega skoka naSc valute. S tem, da se vsi naši produkti predragi za izvoz poslabšamo svojo trgovsko blanco. kar neugodno vpliva aa valuto, da mora lezti z^pet navzdol Na-£f odjemniki se obrncio drugam, in ako se navadijo kritf svnje potrebščine drugod, lili bo težko zopet pridobiti. — Opozarjam, da prav tak slučaj vznemirja že vladne kroge češke!
Ako torei d:nar pridobi 25 % na vrednosti, ted: i b morala pred vsemi drugimi domača vlada vedeti da dobiva na davščinah, taksah In prisfnibmah za četrtino --več] ako proračuna dohodke v dolarje ali
prijel. Zakaj bi se plačilne dolžnosti ne olajšalo pridnemu slovenskemu davkoplar Čevalcu, ki je v tem še vedno vzor vsem.
—g Uvoz gozdnih sadik iz inozemstva. Z ozirom na notico »V Ilustracijo naših razmer!« v Slov. Narodu z dne 28. oktobra 1923, v katere j se kritizira postopanje merodarnih cbiastev pri uvažanju gozdnih sadfk, smo od Direkcije Šum v Ljubljani prejeli nastopno pojasnilo. Uvoz gozdnih sadik iz inozemstva je carine prest. Pošiljki pa je treba priložiti deklaracijo producenta o proveni;enci sadik In da so proste trtne uši v smislu mednarodne Pernske konvencije z dne 3. nov. 1SS1. med Franck). NcmčMo, bivšo Avstro-Ogrsko, Portugalsko in Švico. Pozneje so pristop'le tudi Luksenburška, Nizozemska in Srbija (slednja dne 12. VIII. 1885. leta.) Navadno se zahteva takšna deklaracija le, če se pošljejo sadike z zemljo vred.
—g Novosadska blagovna borza 22. februari3-. Na produktni borzi not-rajo: Pšenica baška 79-80 kg, 2*&, dupl. kasa, 2 vag. 325, ječmen baški. pomladni, 68-69 kg, 1 vag. 325; koruza baška, za mare 1 vag. 245, za marc 100% kasa, 5 vag. 240, za ma-Hunij. dupl. kasa 5 vag. 260, za april maj, ab Tisa 2 vag. 257.50, banatska, Zen-ta 1 vag. 240. moka baza »0« 1 vag. 500 št. »0« 1 vag. 300. Tendenca čvrsta.
—g Sv'nj«kl sej^rn v MarPorn. Na sviniski sejem dne 22. t. m se je pripeljalo 75 svinj. Cene: 5 do 6 tednov stari Din 200 do 250. 7—9 tednov 400—450. 3—4 mesece 650—800 5—7 mesec. 1200—1300, 8—10 mesecev 1450—1650. I leto 1700— 2000. — Kilogram žive teže 20—22 50. kg mrtve teže 25 do 30. Z ozirrm na cene predzadnjega sejma se to pot kaže tendmea naraščanja pri srednjih prašičih, dočim so ostale cene vstrajale.
KOLINSKO CIKPFIJO ::  izvrstni pridatek za kavo, ::
• Pclno pr"d*gar!e v Ameriki. Sekta Metodistov nastavlja sedaj, ker ii manjka moških kandidatov. Številne renske v duhovski propovedn* sfažbi. Teko jih ie na deželi že vse pe'no. Moški pravi:o. da taka pridigarska S!:?:"ba pri metodistfh nese malo in da so nj'hove besede drage, ženske, k? so povsodi na svetu precej k'epe-tave. pa že !nž:e prenašajo n:?ko plačo.
• Lepo dekle aH denar. Č-"s~p's Ox-fordskega dfiaStva *TzIs« je stavila na svoje čitate^e vprašani? z nagrado, katero dobi. kdor pove najpoe-rarre"Šn oseba v Oksfordu. Pokazalo se je, da je to neki igralec. Nagrada je obsegala določbo, ca ima dnbfteli voliti med večjim zneskom denarja in lepo dijakinjo, katero bi lahko skozi eno lero vsako nedcTjo r^aoldne postregel s čajem Srerer? dobi tel j je bil neki dijak imenem Parker, ki se :e zeio r.eia-lantno brez vsakega rdi šania te.koj odločil za to, da spre'me nagrado v denarju.
• Rrskl nrgTjufl; v vlaka m~d Londonom in Hulom so na'li kovčeg majhnega obsega, v katerem pa so b"l? velike dragocenosti, pravijo, da s? nahaja m d n':mi br.'ljant. katerega je pokojna carica posebno ljubila. Paie so to bffljanti katere i" svoj-čas zloglasni Razputin odnesel iz Rusije.
* CTkloni ra šp"r.svem. Strašni in nenavadni cikloni so divjali po enem delu
BRoa
ruskega cnra
itm VEliiL.
trpinčenje in strašen umor lastnega Sina Alcksija.
Petek,       Sobote,       Neder a.
Razgled m s!:y:;;-,:::n sveti
— Kategorični protes i prr.ti p-Izna.-u sovj^tov. Resolucija rus'.. naselfa ne v Londonu, ki so jo podpis: li zastopnici vs.Ii političnih skupin protlboliševiške emljcraci-je in katera vsebuje kategoričen protest proti priznanju so\ietske vlade, ki je v človcš::i zgodovini brezprimeren usurpa'.or moči, je bila oddana Macdonaldn. — Za-stoon?ki političnih sktrpfn ruske eTnie:rac;ie v Parizu so izdali na ves civiliziran s\et poziv, v k:tercm protestirajo protj prizns-nju sovjetske vlade od evropskih velevlasti. Ruski narod, ki £4 je zase/a.ilo najhujše tiranstvo. kar jih ie kdaj bilo, ne m rc svobodno povedati, kako v srcu mi>li. To sili ruske rrdoljubc, ki jih je odšlo v tujino več ko 2 milijona, v svesti si svojih pravic in dolžnosti, da povzdignejo glas v pozdrav nedavni deklaraciji prezldenta 7ed -dir.jonih držav ter še enkrat protestiralo proti priznanja sovjetske vlade v Rusiji od drugih vlad. Prava nao dna Rusija n strpno pričakuje ure svojega osvobojenja. V sedanjem trenotk-i upira svoje oči na velevlast? Praneijo in Ameriko, k: se ni«ta med vsemi drtiaimi niti enkrat pomišljali, ki sta že takoj prve dni uradi, da sovjeti ne-zastopajo Rusije, čije ime sn un:čili, d t si njih agentje ne morejo lastiti prave đb naziva ruske vlade, da je rned njimi in Rusijo nakopičenih na milijone trupel. Videli sta. da znači priznanje sovjetov tolovaj^k' nanrd na ruski narod v najbolj krltlčtl Rl in odločilnem trenotkti, ko se narod trudi z lastno silo brez tuje p mrči vr č; s s be jarom   III.   internacijonale.  —  Prof. Alek-
5pam*je In pokrajina Alikanfe je razdejana. \ «lnskl*i  predsednik ruskega odbora v Tnr-
S c:kloni se je pojavila tudi povoden] in v Orilineli je segala voda do prvega nadstr p-ja. Več hiš jc porušenih, polja so pokončana. V Jaleji je voda porušila 10 km glavne ceste. Avtomobil med laleio in Kaloso je nad?l z visine 20 metrov v n^ki prepad. Ver oseb je ubitih in ranjenih. Veliki nalivi SO b'li zlasii v provinci MUrc:ja. Nastala so številna jezera. Vlada je poslala v vse kraje pora      kolik* r ji je b"lo mog^ee.
V Newyorku so im^li te dni grozno
; cijf: Fjodorov. predsednik frj ncoske sekcile j Ruskega narodnega tiiedinjenja; Ourko, t predsednik ruske parlamentarne sktm!ne v Parizu; pr^f. KartaŠOV, p^cd^ednik R::ske-i ga narodnega odbora in dr.
— Pr•",a:v:c j"'''"' a n: ■ me v Ameriko. ' Posl. rilinka je prisil, da bi mu daln ob-j last potni list v Ameriko, kamor se je na-i meraval odoeljati v propagandne namene. ; To dni pa je prejel pasi. HUnka iz Rožom-! berka uradn i   bvestilo, da se njegovi prrš-
gD snega. Prctr^^ne so b:le vse brzo-    nji ni ugodilo in re bo d bil potnega lista,
muc
javne zveze in na obrežju ie b:l ustavljen železniški premet. Zgorelo ie v Ne\vyorku židovsko svetišče. Peg n:lo ie pri tem 13 oseb.
♦ p-»rr*r!mor ru'kc^a pesn'ka. Z""ni pesnik in dramaturg Tcod~r Antlpov ie izvršil samomor. Sovjetska o1 last je preiskala nie-govo sJanovanie in surovi vojaki so mu odnesi? raza? knj;ge. ki so mu bile najliuhše ter jih ^^"Tali. Antfpov je nato nekai svojih rokopisov poslal prijateljem v inozem- | stvo p-^tem pa se je s samokresom ustre- ! II. ker se ni mogel potolažiti radi brutalnega ravnanja s strani vojaštva.
ker se je pr^t! njemu na sodišču v Ni tri zaj?Ia kazenska preiskava zaradi podp'ho-vanja in hvikanla.
us '     111 1 iMH'i—p........ 1 m
in dsrujffe
Crlcvni vrednih: RASTO PUSTOSLEMŠEK.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
IO! Sii MM
1 Fross Bu^sing. 1 Praga, oba 4 tone. generalno pfnra vijena, poino-guma<;tji, v prav d brem tnnu, na nrodai po l)ia 500 za komad pri .AGRAR.A", d. d. Čakovec.
mu d
t!g!a!tj e In oocratr.ia
•n elno
ter rre *udi na defek>.
Fo!"? c 7-Vnrin
V3:?      zaloga o;3v In
slamnikov ?e do si pri
I1W
družba z o. z., tovarna v Stobu, pošta Domžale
Prevzemaj > se tadi s*ari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-va'evič ? Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5.
Sprefemaofe v sredo.
Z^loca v Celju. Gosposka nI. 4.
Obnovre
Mestna prista.a potrebuje za svoje režijske konje za sedaj približno 3 vagone dobrih, suhih, zdravih pšentčurita oirobov*
Dobaviti bo iste sukcesivno po pol vagona mesečno, ker vsled pomanjkanja prostora ni mogoče cele množine varno vskladiščiti.
Tozadevne ponudbe je nasloviti na mestni stavbni urad do 1. marca 19j4.
Me s'ni rrsTstr^t
dne 23. februarja 19z4.
«tev 46
•SLOVPNSri   NAROD«.   las M ferboarfa IW4.
Stran "7.
nioCifO :
lepo In pooenl *V9
- sukno -
In kamuarn. hlače^ino. ceflr, tisk«.
nlne (diuH), p'au ©, volneno blago in vso manufakiurno robo knpitr edino v veletrgovini A. SterautK €•11. Kdor ne veriame. naj se um prepriča. Zaloga velikanska. — Trgovci engros cene. Cenik ustom.
G. P. Jurasek
* LJubljana f HflTI rt 12
Uglašujem ter po ratijan
glasovirje In harmonije, Specticlno strokovno in ceno'
Tir
9 4faV
na k tip
barva
v neprekosljivi dovrienosU
tovarna Sos. Reich
»•llaaakJ marnip 4.
Peter Semfco
i. fmoeoiorsaako »arrarl|e ttruant o ta atro|ar*t*o
liuftljaaa, *rt»evn»lt8 a»cs ?.
Otipajo po najvišji aoni «•*• divjačino i   lire, kan, dibuijcv. videt, zajcev itd.
Trboveljski premog in drva dobavlja
Dratfta iLIBlja
Ljubljana. Kralja Petra trg S
Plat'.-.o fpdl na obroka.
Telefon «20        1~S
Vino
belo. dobro, it leto 1921, 1922 iti 19/3» več sto bkil., prod« po ugodni ceni vlastelinstvo J. Sraor, Kaštel, p. Zlatar, Hrvatsko. 1303
ITIHLIOGLHSI
malih oglato.
vtatta baao^a 10 pora. - Najmanj« po Oln S -
Rob
•na
^RIH^BDRib
peciv ni prašek ia vanilin-sfadkor
ker je na? oljSi
in domaČ izdelek
Foto-vajenca
tU vtjtako — •prejmem.
— Naslov pov* uprava »Slov. Naroda«- 1410
Učenca
ta pekarsko obrt spre J. mem tako)   Hrana, »ta.
no van je In pranje v hiAi.
— Kami Bale. pak. moj, •ter. Roina dolina, posta Vič pri Ljubljani. 1341
Stirlseđežni arto
toaanke Laurin 4 K lemao t. v najboljšem ata. nju, ta aeno proda. — Joaip Pok. Ljubljana. Gradaika ulica 21 1016
TrapIoioTold sir I«
v brezkonkurrnCni k vali. teti nudi a vsaki količini po Din 31.90 za kilogram — Trgovsko podjetje K Mahorcič, Zagreb, Petrova ulica IS. 955
Razpis.
1329
Okrožni urad za zavarovanje delavcev ▼ Ljubljani bo  oddal  potom  javne  ponudne  obravnave  dela in
dobave za izvršitev osrednje kurjave, prezračevalne in naprave za gorko vodo, potem vodovodna dela ter dela in dobave za opremo kopelji in stranišč v novem uradnem poslopiu na Miklošičevi cesti.
Proračuniena vsota za vsa ta dela in dobave znaša okroglo 2.500.000 Din.
Ponudne morejo obsegati vsa navedena dela in dobave, nanašati se pa morejo tudi le na osrednjo kurjavo, pre?račevaTno in nanravo za gorko vodo na eni ter vsa ostala dela in dobave na drugi strani.
Zapečatene, na ovitku t napisom: »Ponudba za izvršitev osrednje kurjave itd.«, oziroma »Ponudba ze vodovodna dela itd. v Uradnem poslopju Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ▼ Ljubljani« oprero."j3re ponudbe jc vložiti najpozneje
do 26. marca 1924 ob 12. orl
pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljub* Ijani. Turiaški trg 4/1.
PonudSe. ki bi doSI* pozneje. nO bodo ▼ nobe^-m slučaiu vpoštevane.
Za ponudbe, oddajo in izvršitev razpisanih del merodajni predpisi, pogoji, načrti in proračuni so rePektanrom na vpogled pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev med uradnimi urami, oziroma si jih morejo tam nabaviti za naprsvno ceno.
V Ljubljani, dne 19. februarja 1924.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v LjttbljanL
Predsednik: Ravnatelj: Dr. Golia s. r. Kocmur s. r.
KnjigovodUnia
.: večletno prakao, imo. *nt tlo venskega in nem-<kega atrojepiaja — l*ce m^sta. — Pont»dbe pod •Marljiva/l404a na upre. ro »Slov. Naroda«.
ajnovejše konstrukcije so neprekosljivi 1 Zahtevajte ponudbe od glavnega zastopstva
OR!! J-Fill 1 L IMtl
Plačilni natakar
išče alufhe samo v boli« ftih obratih *a takoj ali pozneje. Letna apričeva. la. Vsesrrar tiso *mo*en. simpatičen. priljubljen, polten bi marljiv. — Dopisi pod »Marljiv K. 0./1415« na upravo »SI. Naroda«.
Znloea majhnih motorjev ir? prvovrstnih sodobno zanimivih fumov.
Prva slavenska irtfetovMntca
—-   USMJATIH OBLEK -
Drago Seharab
Litfbljana  • O«or>ol trg t
Izvežb^n knjigo-vodfa-bflancist.
obenem korespondent. i* znanjem več jezikov ter daljšo oreanlratorično prakso — ieli premenitl svoje dosedanje mesto. Nastop 1. marca — Po. nifdhe pod »rerfekten 1244« na uprav »Sloven« skesa Naroda«. 1244
I    protom |
PohiStvo,
skoraj novo — se poceni
prode. — Ljubljana, Kor lodvorsks ulica 25. 1390
Visoka omara
s predali in mala pisalna
miza naprodaj. — Sv Pe» tra cesta 51/1. — Ogleda se lahko od L—3 1361
Nagrobni
a po m on ilc
iz le peg t čistega marmor«
ja — te proda. — Poitve
se v upravi »Slovenskega Naroda«. 1393
Pohištvo,
raznovrstne spalnica. Je«
dilnice. kuhinjske oprave itd. — nudim po zrlo •Tgodnih cenah — Matija Andlovic, mizar Wn — Zaloga pohištva Y:dnv. danska cest s 6 1403
Orožje naorodnj I
Staro bosansko orožje — 4 handžsrji, 5 pištol. 2 nožnici is srebra. 2 nož* niči in pištole pa so a srebrom    in   kamen iem
Nov stroj
ta izdelovanje dvorezne cementne stresne opeke (Doppclfals, Svsrem Ga* ■parv) s reservnim gor« njim in dolnjim delom In nOO jeklenih modelov — prodam po smerni ceni —   Naalov  rtove uprava
afJov. Naroda«. 1212
Opeko,
It cementno strelno eno« in dvozarezno garantirano
tm 25 let. oddaja po brex» konkurenčnih    cenah —
tvrd'<t MIh"-1 Omahen. Višnja gora.    S pod rob«
n;mi pon»"lh*-TM in v?or» ei  vedno  ri razpoN^o
1250
Mesečno sobo
• posebnim vhodom v Snodnji Sliki — a hrano •H h res — iščem. — Piv 'ludhe pod »Soba *ixk-i 13o6« na upravo »Sloven-«kc»t Naroda«.
Dre solnčni sobi,
nrszni ali mchlovsni. a souporabo kuhinje — v okraju Tabor — Isće a 1. aprilom nlenjen sta« rejii privatni uradnik brcx otrok. Naslov po« v«    uprava »Slovenskega
Na roda«. 1325
Proda se večfe kmetsko oosestvo
iz proste roke z vsemi cjosnodarsVimi poslopji, z lepim sadnim vrtom, nii« vami. travni'-i in tfordo. voma V hiši se nahaia starš d^bro n^mana *?o. stilna ob ces^ SknfJa Lo« Va.kolodvor. — Na Jelio se proda ves gospodarsVi :n gostilniški »nventar — Vatančnei?« nn;^n»'i dai le: M. Krtttnik, Paifi-n« burg. 1300
I
?okah
Prvovrstni čevlji I
Najnižje cene pri Janko Kosu. čevljarju v *.
ni dolini pri Ljubljani.
1354
N
ovorojenče!*
(deklica) se odds v oskr« bo. — Ponudbe x navedbo plačila  pod »Novoro*
jrnčeki.V^n« na upravo »Slov. Naroda«
Lokal
v blirinl St. Jakobske sole ae takoj odda Okoli 0 m  dolg. 3 «4 n,
širok Treba samo preurediti ialoJheno okno in vrata. — Ponudbe pod »Takoj/1 ■»] 4« na uprsvo •Slov. Naroda«.
^•fn?ane — nanrodaj zs . ,r # _„ 20.000 Din.    Naslov po. 1 T7bf>rrtO  " ^el|a^a
ve uprsva Narods«.
»Slovenskroa 1369
Zidna ot»ekaf
normalno in močno ž«^a< na. priznanm kot n«ibo1i. sa kakovost, se nudi vsa. ko množino po dnevni ceni — Zaloga na d-ob* no- Opekarska cests IR — R Smielowski. arhi» tekt in r^estni stavbnik nosestnfk   opekarne ns
viču n?*?
gostPna.
na Zelo dobrem clas*t. oddaliens pol "re od Ma* ^ibors. se r tpvpptsriem in celim no«^sfvnTi vred radi druIfitsVfh rarmer Mgorlno proda. Posestvo r. gosr»orla»*skim poslop« jem obstoji \y. 10 oralov pol »a in travpiVov. — Po. n'Mbe se pr-^io pod: »Hostilna <t. ^7* — na Oglasni rsv^-^ Prta ^Tor# \\\ MaHboe MS4
W2
%Jn rstp't tlu'be v .slovenskem Nsrodn- pf»d ,Dobro In zonosfjiv« moč smo
prejeli   nad 150 ponndb, ns katere — žal — ne moremo posebej o^rovar'atl *n tem rol^m naznanjamo: f.JE OOOAMt
Globoko potrt! naznanjamo vsem sorodnikom, prita-teljera in znancem, da je nai preljubljeni fin, brat in svak
Hlojzij Žigon
absolvent đrtavno tehnltoo areinle iole v L|nbljanl
v 24. letu svo*e starosti, v torek, dne 19. t. m. ob sedmih po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se je vrtrl v sredo ob Šestnajstih iz hiše žalosti na pokopališče v Renčali.
Ren6e, dne 21. februarja 1924
Žalujoči stariSi: Joalo In Matifa. — Bratje: Ivan. z?d. mo ster v Ljubljani, Josln, Krlstlan in Frana * Sestre: Josiplna, Balona in Marila por. M*~?tf$ far ea'?!!
aorodnlkla
Komt>!etna orjrava
za prodaialno ae proda — Naslov po* ve itrtri«! »Slovenskega Naroda« 1331
Proda se moški koruhast olaSč
fStadtpelzmsnteh. Se nov — zelo poceni rsdl o d noto van ia.   —   Poizve s«-Pmle 17. 1411
Kranfcka
Z*e*ie!ka«
letniki 1«30— l«4g _ na-
prodal. — Ponudbe nod »Or. Prešeren 100/1101« ns   upravo »Slov. Nar.«
Wanderer-avtof
trisrdrtžni,   — moderno opremljen, se po "godni o*»nl   nroola    — TvrdVa Henrik  Kenda. Ljubl»a ns. I3RS
Zahvala«
Povodom bridke smrti ter nenadomestljive izgube našega nadvse spoštovanega in ljubljenega sina. brata in svaka
Hlojzija Žigona
vsem onim. ki so nas v času bridke bolezni tolažili ter z nepoplačliivo požrtvovalnostjo ljubljenca po no*i in po dneva samaritansko stregli in s tem izkazali največje sočutje izrekamo našo najprisrčnejio zahvalo. Isto se prisrčno zahvaljujemo prečastitemu gospodu dekanu in prečastili duhovščini vsem prijateljicam in prijateljem za podarjene krasne vence« čislanemu pevskemu zboru za ginljive pesmi ter vsem onim. ki so se časčeče udeležili veličastnega pogreba« a katerim so izkazali nepozabljencu zadnji pozdrav.
BaaftOf dne 21. februarja 1924.
tatalott ostalL
Proda «e »oerfekt«
rlobro obran »en. s pri« M?*po ?0 H^žsii »a^liJne vrlPcosH. Pers rvo d^go« von. — Naslov pove 'ip'uva  -5?!^   ->-<:' -ga *3n'
roda«. 13*7
Proda se oes
Optičar),   tri   leta star.
d«.br>r 7.h na lov. aH pa tudi za dnmtčc-es ču^a* ia — Vprašati je- Ca* silska cesta 219 (pol«j -ole),  Sp.   ?iska 13*6
Sesalni strof
za prrh.
H konjske aile. i novim motorjem, te ttkoj pro* da — K le, pove Fran Perdan. fTospoaka u1l*»a It 3. Linbliana. 1370
Brinfevo olje
sa kupi — Potn'dbe 2 navedbo eene na: Sreeko Potnik. Ljubljana, Me» telkova tdica 1037
Prazne sode
strojnega ali pa drugega mineralnega olja kupim vaško množino —- Odon Koutnv. trgovina z orod« iem in tehničnimi po. rrcMcinami, Ljubljsna. Aleksandrova cesta it 7.
1228
I NrremfčnitF |
Parcela
v lepi legi ob kanali/i« rani cesti pod TivoHjem se proda po Din 35.— za 1 ma. — Vprašanja pod »Nakup 35 1304« na cpr. •Slov. Naroda«.
r >da se eno-n«d*5troora F>?š?
z   gostilniško   obrtio v pometnem kraja tis (lo. *en«skem.       Nasiov po v©   uprava    »Slove«;'i* rp.i
Naroda« IVi^
Pooravila svilcnili klobukov, čc^ic
in sTamn;,'ov po naino* vej^ih obliVah — i/vrš ja — Modni salon Sv ^hlv» Ma«Ve. židovska uliea 3, Ljubljana 1383
Travnik in g^zd
13000 m». leži ta Roh nikom ob Večni pori. nHpraven za vsa!<o stav« btice, naprodal Cena 20 dinarjev ts mf. V po. štev pridejo samo Msti kitpcl. ki reflekti-sio nn eelo parcelo. — Natanč« na pojasnila da)e lastnik v Zfl  Siski 105. 1183
Stanovanje se težilo dobi
aeda'1 faa tem pat dobil le orton In* aereMa v ..mailta ogl-aii Slov Narod« O bil sem vać oonadb lm navgodnalto sprajeU — V druqih Iflatib aUaaaa laaal veealia.
LJubljana, 23. februarja 1924.
0?on Cbr sto!
Lerjo posestvo.
oddaljeno pol ure od Ma* ribora, obstoječe Iz lepe hi.še in gospodarskega noslopja. z 12 orali po* lia. travni'-ov In vino? grarta se ugodno proda — Polasni'a se d^be pod »Posestvo It. lORa od Oglasnega zsvoda Frsn VortiČ, Marihor. 1353
^Stanovante
Soba«
mirna in zračna, a hrano — se odds dijaku. — Naslov pove uprsva »SI
Naroda«. 1402
Ma!o stanovanje
dobi pn^tena samostojna post' "ilea. — Na*anč* neje: ^i^rijanaka ulica 17/n. 1417
Zdravilni
slatlnskl vrelec
v krasnem gorskem kraju, t urejeno razpošilja!'
nico slatine, več poslopij r. vsem konfor tom ra tuj« ce. a pripada iočimi go. zdovi.  travnjki  in njiva«
mi — takoj ugodno na« prodal. — Ponudbe pod »Top1ieW130rW na upravo Slov. Naroda«.
Odda se soba,
opremljena.   — event.
hrano, uprava
NasI
aslov
»SI. Nar
a.
pove 1400
Velika ?obaf
prazna, v sredini mesta, ^c* odri a a 1 marerm. — Ponudbe pod »Pralno 1395« na upravo »Slovcn« skega Naroda«.
Stanovanje.
primerno za izvrševanje obrti — ISčr d^ber kro« iač v okolici Lj"bljnnc. — Pismene pon»'dbe na •»pravo aSI. Naroda pod .Kroiač/l40S«..
Ženitev!
Rogati Inoremci In pre možni nemški gospod te *Hiio srečno renitev — Damam. t*«dt brez pre» mo^ria. da le d»s nemško Ooiasnllo A".sk Sfa^rev. P'-rlin N 113. Stolpisch« Strsssc 48 3n3
T«epa mosivna
soaTn^ soba
t eno posteljo (brušeno steklo in marmor), dalje več stoial xa cvetlice s nločevino In ena pnstefja ?a po*!e t zfmntco — se ooceni proda. — Vpm« šari: Li"bliana, Blclw«»i% ova ces*a 4/1. 1302:
Katera ifos^ođ'čnn
hoče potovati sV«»pno r m!ad;m int^Mnentnim fi^* coodnrn f^JUove nce ml v Ame**i';o. o7iroma Kana do. Pop°i ne'*aj gotovine. — Pon-trlbe s sliko naj se po^H^io na uprn^ vo   »Slov    Narnrla* pod
»Srečna bodočnost/1388*
Ženitev I
n^gsrl  Jnozemci in p**e«
možni nemški nospr ^Ije a*»1c src'r'e »enitve Ds«
mam. t"d? h~rr premr-Jenjs. rla!* cf'sVr. nem« *Va polasnila — Stabrev. R-rlin N 113, Stolp?s-b-<!t~asse 4«. 1230
Fo!o !
Pfr>čam dr-hro za »far* oh/e'-e Če\7/e in nnhišf\-o. — Prul-m na dom: do* ^fsn'ca rad^st"^ — A. I u r c č i č. Li"bl iana. 5v. TaVobf nabrežie 31 1401
Strojno o!etcnje
'farlne. čevtfmrska vhem 4 — IrvrŠMje nogavica »t rn^bolivcrta bombaža >n flo^a Podnlet'iie vsa vra*e nogavic; tank.- ?n debele. 1347
Prvovrstne r^e.
Ščuke in dr»«gr finejše. is rekočih voda — po naroa i 11 t tt'di stirove — ter *»rv*»vrstna vina — n- dl Gostilna \f?r|mar rTeža'^, ^v Jakoba trg 5. 1358
TraDistovs'ci sir
po bretkonkurenčnib ee* nah — n"di Anton Ver» bič, Llubljana. — Zia stonstvo ra Kranisko; industrija sira »Sani*«sa Vinkovci. 1418
Trgovina
na deželi se oddn v nt* i«m. — Potreben ksnital 75 000 Din. — Ponudbe ood »Trgovina na deteU 1407» na upravo »Sloven* skega Naroda«.
aa»
Nova nošOfatev
ribjega olja,
ralamčeno pristnega, naj« bolise norveška znamka* dosnela «—» Lekarna Ra-karčič, KaHovsks cesta <t 2. — Direktni Import Iz Kristfjanije. 1232
Pozorl
Pozorl
ntmfiam no tdšnkfh cenmh *fare obleke. fr\4fe nnht» Vvo itd Pridem t'Mi na dom: dopisnica zad^st^i* ie Drame Martin. L|»>b. liana. Sv. Jakoba nahr-* ie Jt. 29. 1352
Najnovejši modeli *yfvr>5Mli voz'čVov
:n dvoVr»f«a — naiceneje orl »Trf^una«. tovarna -f\""»':o'e* in nfrntlcfh ro. »fčfrov, L/*»r>r'»r«, Kart '"v«fc» cc*fa It. 4. — Cc» nikl    franko.    — 5>nrric-
maio sa tudi vsa po*>-"-vila ir.oi
POZOR« PFKART1!
Diamalt
tvornice Hfl-»!ie« in Sobota ka Dnnai. ^tad?a". p«** ';arskl ^'adni ekstra' t. »e na'boli*c nekar«!ko sredstvo ter prekaša vse ^Nfale dosrrfanic nado« t^estke — f^tivr, »te se slišnih potvorb. na i bo "r««ek ali tekočina« 7,%* h*r»vsit" samo originalni
Diamalt«? — Cavn« /a« »onatvo   «a   1 -p^'m-j io: Pdvsrd Du*anec. Strpaš« oav*»riev«   ulica   br 10, 7a«JTeb 12 0SJ
■ai«t»ff*a)fftai olovonailia
pleUa ii ncarska
delavatea
Iem BHeell. atuaofaka o. 1f9
se priporoča. Izvršitev točna ene smerne, 2380
PREMOG
lep. črn. t 4500 kaloHamt, dala it tvoiega rudnika Stati
aba zPo. t. v Ljubljani WoMova ulica l/l — po Din 300 postaja Ormož, Din 350 postaja Ljubliana la Dn 400 v Ljubi lani M dota dostavljeno ta 1000 kg.
Krmar in izdefovateli čepic
Ellgll Eber
Lfabllaaa. Kongretnl trg $t, 7
f tahaj tata) fii^tviilt1 ttli \ »i. rtt, aaff. tvn/irK aattatJajai ria> Al aMtl
Prvovrstno 6000
najboljše kakovosti it najlepše bačke pšenice nudi po konkurenčnih cenah
Vlak* Maftlć.
valJaVal svata m KSAJU.
Kapalo rsaft vrača.
Teorf. Korn, UubHana
Pollaoaha eaala št« S.
tottac. ttattat fttaftttnHM ia ttrttai ttttti. lasttlacila ftdavaaos.
Itpnfi Pn^tstavi. Irffl ftt ti ttoftst tasti**
Izdelovanje posod It pločevine z* ilrnel. barvo, lak fn med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle ta konserve.
Damska konttia
In modni salon
TEODOS KUNO
Ljabllana. Mestal trg 14 9931    (»o« Trm, ■}
Arhitekt
V. Krainer i Ki
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE
ZAGREB Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načne, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
7967
E3X
<rran 8.
5tev 46
Mm ftlnvfrfev Jn wmm
m boljših  tovaren   BSsendorfer. Czapha, Ehrbar, ffdlzl  Schvreighofer Original Stingl Itd.
Tudi na obroke. Tud? na ob-o' c
Jerita Hflnrđ, ro?. Dolenc. liHUa
HiJšerjeva ulica številka 5.
sobna paata, ustna voda, sobni praćci*.
Dobi te povsod. — Glavna zatona | dro*. A. t€AKCv Ljablfana
§a PARTIJA
5 SLAW?»l!?Otf
*- IN OKRASKOV
N SE ZA VSAKO
W primerna ceno
I prodal.
K ZLH O A    KestBJ trg 17
Preradovićeva 5
Bnoi^r: Sirena Zagreb
»Sirarna* Zagreb,
Edina in največja specijalna trgovina raznega inozemskega in domačega
sira v Jugoslaviji.
Vedno v zalogi naravnost importiranib Svicarslfih. italijanskih, francoskih in holand>kih sirov kakor: Gornofi33la, Boq^ef->pff Eldatamera Sellpaeso,
Parmasan, ForjnatT0io«Sala«ne itd. Nafn'i'e daovne ceno. Zsfateva5*« cenike!
Ceno češko posSelfno perfo!
1 ko sivega skubijeneet perja Din 65*—; polbelega Di.i 80-—; belega Din 90'—; bolgrga Din ICO'— in
____^      Din 120—; mehuc- a kor puh Din 15>- in D'n 1 ^0—;
D a boljša vrsta O in 225'—. Pošilja prnFto o oti povzetju o<I Din 200 — vi$:e nros'o poštnine. '^mena in vrnitev dovolfena V   -a r-rr-pi. no. ; Dopis) le na Benedik* Sachscl, Lchez       35 pri Plzmi, I Csška. Po*tn> r>a^eT-: ta Češke v Jugoslavijo r*fc! o oko 11 14 dn .
.-.,•2 rr^*TOf^
Kam pri«af sM ?
a) a no zamudim ugodnega nakupa pri ZNIZAFS1H CEWA*%
hitim k
A. Sinkovic nasl. K. $oss
LJUBLJANA, Mestni tre 19.
5*KS la Hl**!?9llH vrate
proti
6 a I P I  II   C A T A a J O J
Ljubitelj? in gojitelii
,Harskih - kanarčkov*
s« vabijo na dan a. marca 1924 ah 3. popoldne v gostilno pri Mraka, Rimska cesta, v svrho ustanovitve klubi.
Oni. ki stanujejo Izven Ljubljane   in želijo pristopiti klubu, naj prijavijo pismeno svoj pristop na ED. SEVER, Ljubljana, Krakovski nasip it. 10.
Pripravljalni odbor
Kakrssn oospoJ, tak slaoa
Barka iz vojaškega življenja v enem dejanju, fll
Igra ee sa C drl h po deželi z na**ve<5 tn zs*efeo«a. | ; Žj
Dobiva se v Naroča! fenf.garai v LfuMjani. lig
i^G. RfJDOLF PECLL".
Strov za vssko :n1ustrijo, esno in kovinsko; poljedelski strop in oiodfe; loKomoblle in motorji; vseh v st stiskalnice; veletrgovina žHeza za stavbene in kons rukcijske svrhe. — Tovarna oo jeđe'sk'h strojev, livarna za >e!ezo in kovine F. FArSIC iz deluje vse nredmee iz litega železa v vsaki mnerini in velikosti ročno ro modelih, armature \z med? ;n kovin za vsako potrebo
m V avua
Peter* 0"^"®k, LJUS!Lana
Amcri it::*e±e r - . D"^rr?»   z suhega
čašn.evaga Insn ka^rj?« tndi iac hru5cvino I vedno v r^ or;5.
.i
a
'-V
"i
t.
as r*1  ti- —
1^ :
gČe dobra uvedenega
■j
jf!*^ .^aap
■
Oj
"f**- *"*^V
1
če mogoče s sedežem v Ljubljani — Cenjene nemške ponudbe pod „DOBRO UVEDEN*1 Z 307 1372* m upr. Slov. N toda.
^^j^/^^UWVtWltaA-5CVV»^- * -^jaB^sN*«"^*^««-^___
^5 ^l:
I     s i
Cena 10 Din.
ort
: H o m.
sUi^i pr;dc5ai, Sescm in lesrmi irt?e V- tis debelo in arobno.
Josip Pai^irsc*
t^
l|nMJaaa9 Sv. Petra aasip 7 (ob vodi)
bliza Prešernovega sscmenjika
i po roči
t !«cef
plete . f
t iGRITZitfER in ADLI
♦   posameznih delov za kolesa in za vse s.steme šivalnih strojev.
t
a -j
'^1 -i
/a popolnoma  satnostojno tehnično in komerdjelno vodstvo. Nastop takoj ali čimprejc. Ponudbe:   0p€ :rr;>a EKO&A tf- d, Llu^ijana,
Sv. Pe ra cesta 24.
35»r155!?^SS32S
r
i i
5^
očnega vzgona in trnežno^i dobavlja izredno
rs I
po ceni I
Fvornka kvasa ŽIOA WEISS i
i '
^i^>*
EV a fars J5
bfvfi uCrtefi Glasb. Katice In sednt izveiferet. KalstarefSa Id na!$prjsobne?§a tvrdka Jugoslavije
____ UubUana, Mestni trg 3        j (!
Zaloga in iznr*so'eva!n'ca najboljših klavir evt pianinov in harmoni ev 8teln«tny. B5fendorffer. FSrster, HOlzI. Hcfman, Ob*g-glnal Sfingi, Cza *';a  etc. — Prod-ja tudi  na o roke — Ugodna zamena. —  10-1 Ino a ms vo.   —  Popravila in ugla5evan\? j I najceneje.  — Naibogratejša  lzbii*a  viiolin, vseh   ost;' instrumentov, muz^kalii in g'."u.i engros detail.
I
6^?s^e i^ešpedie^e.
Da b' Vas nrepričali o izbornem delovanju OJA kozmetik, ki šr> znane po celem svetu kot odiČne in popolnoma nc^kod    ?. za negovanje in lepoto, pošiljamo z
vračunnno ■ 'tnino:
AR sa Wn
r»rvih 6 kozmetik z dodatkom:
regi?^rovana zadruga z omeleno zavezo.
Tehniško  voffs*vo   po   obhst^r^no avtorsz!« raren rfpadbcnfn ■ "iener u,
1 ^   Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in inženjersko stroko
spadai^a dela. Delo solidno Cene konkurenčne.
^ j ..... I —
Kdor hoče za prirodno sezijo pravočasno imeti do^re kose ia zalog', nai mi takoj predpise svoje ra očilo. Cena za Plen:. .':ose bo brezkonknn nčna  n se bo ugotovila ro stanju našem < -J naria ranram š. Frs dne 15. aprila 1924   Kose bom t d   letos dal v komisijo s r^ogo; m, da se plač.-!  polovica naročenih kos prvi me ec ro  nrejr mu in ostanek  pa po  končani  seziji.  Ob končani , s?z i' se vzamejo tudi vse neprodane, kakor tudi nerab »e k( se. «t! o '   ^ii so bile poskuš^ne na^aj. ktr za vttko koso lamdin. Kose :r.Cncm izpoSiljati začetkom meseca apTiia.
Za obila naročila se priporoča
^"!-af?l Om^hen, VišnTa nora,
Za B"n SO-—
Stroge m obdelsvc
O-Jil ^re-« za Hce hyoke, OJa veIjka doz%
OIA mlto terol za roke, J QJA -arrjiturs za nohte
OJA sai^pom za neeovanje las, *v
OJ-1 #tl!t za sijai nohtov, mm aH        Ola 223' —
n?A ftftH za tistn:ce  barvast f 1 . .
OJA it:5t za ustnice brez bnrven ffomlih 8 kozmetik z dodatkom:
0JA-??X OJA za ne^ovan'e las 0^ kc^cn;<ka voda
OIA^Oi/R rnide  za t'ce, barva ro želji Pošiljka se lahko kombinira na željo.
Dopise pošiljati* na: PaiTjtrerafa OJA - A. D. Beog-rsđ.
Iščejo se razprodajalci za vsa mesta Jugoslavije.
Iz Soufiamptona  — Cherhourga
LeviaUian
f. anriSa 22- anrila 13. mnta
Iz BREMENA čez Southamnton in Cherbourc v BJEW Y0RK
22. mnrca t9. r? rs ril« 13. mala
Amflfikn  ..... 2^. r*»h:««.~r!a 2H. r?"Ta Presrdent Rooa«»weIt S. mana 2. C7».^?!n
Pre«id"«n1 (i^rrftKg    t"^. rr^p-a        11. ^nri'a
Renublio.....IS. anajai 13. junija
Odhod  i2 Sauttiamptona en dan pataela. — Ve< Iz sgodnjlh nastavo*
oniteo STAT5-s
Generalno zastopstvo: Beograd, Palatl Peojjra.lske Zartrure, preko puta .Hotel Briltola" - Zagreb, Središn I Savez Hrvaških Seljačkih Zagruca, Mihanovičeva ulica pt?»:o puti kolmlvorc — Ljubljana, Brcdarslvo Zed> .enih Amerišk-h Držav, nnnaiska cesta 29. Sarajevo, Savez Hrvatskih Seljačkih Zndruqa za Bosnu i Hejcegovinu, Aleksandrova  ulica 52   — Soiak. Banka
7j pomorstva
r
za žage in elektromotorje, kako? tudi za mizarje in tovarne pohištva posiavlja z jugoslovanskega skladišča po povoljnih plačilnih pogojih in cenah
U'efker V trk?. Wien X.,
Lexemfcurgersira>se 12.
PISALSaB STROJ ZA V5AKC3AH!
tvarbo^ši in naf« primernejši pisalni sfr&j za potovanje-
THE REK CO, LJUBLJANI,
Telefon 268. GRADIŠČE 10. Telefon 268.
Opalografi v vseh velikostih in opaiografične potrebščine r vedno v zalogi.
SOLICEfJ
:eh
r a ceni
ZA PISARNO HIŠO, POTO VAS JE. Oferte brtza'ačno.
trgovska d« d««
en l.v Rauchenfctcingassa 8« Tel. 72318. Tel. 72319.
Učeje m kamjeral zeetojjmikL
Rofa
od 9. do 15. miren 1924.
Ra!n^sdne*5a nsksassssz p73iifea za ose sfreke Naibosate]!a izbira. Stalne, konkurenčne cene.
Velik uspeh dun. jc6ensHef|a tema 1923. 10O.00O kunavalcev, m?d njimi 2S.000 ino* zemec v iz 72 državs vega sveta, ki to mnogo naročili.
Pojnsrnto daie:
v7iekesi S^SSSS, WWM vii.
ter častno zastopstvo v LJubljani: Avstrijski konzulat. Turjaški ti g 4.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarno«.
Stev. 46.
.»SLOVENSKI NAROD"   dne 24. februarja 1924.
srran ^.
Ruska revolucija.
(Predavanje A. F. KJe^enskega.)
Poročali smo _e, da je prispel v Prano bivši predsednik ruske revolucionarne vladr Aleksander Fedorovič Kjerjenskij. Te dni pa je pri/edila skupina ruske socijalrevolttcijoname stranke v Pragi v Sineta novi dvorani Mestnega doma predavanje, katerem je govoril Kjerjenskij o ruski revoluciji. Ime predavatelja in tema sta privabila mnogo poslušalcev. Velika dvorana je bila nabito polno. Med številnimi ru- j skirni emigrami je prisostvovalo predavanju tudi mnogo Cehov. A. F. Kjerjenskij je začel svoje predavanje ob 7. in končal ob pol II. zvečer.
O revolucionarnem pokretu je zo-voril predavatelj, da je imel svoje koren ne tudi v višjih krofih absolutne carske birokracije vsaj od začetka svetovne vojne, ki je zadela ne samo zdrave temelje narodnega gospodarstva in dmžabnega življenja, temveč tudi dušo ruskega naroda. Začetkom vojne je b8 v Rusiji prepovedan alkohol, ruski nužik tedaj ni pijančeval, ker ni mogel dobiti opojnih p'jač. Za denar, ki mu je ostal od prodanih pridelkov, pa si je nakupil v mestu različnega b'aga ter si preskrbe! na ta način zalogo, da mu pozneje ni bi?o tr^ba niti kupoval, r.šti prodajat*. Blokndn je bila za Rusijo težak udarec »kajti ruska industrija v\ bila razvita in država torej ni mogln sama producirati mnogili industrijskih izdelkov. Tako je nastalo prvo pomanjkanje, kriza v prehrani in industrijski produkciji, vlada pa ni bila snocobna, da odstrani te nedostatke. Poleg tega pa je pripadla Rusiji strašna vloga — nosit} vso težo svetovne vojne dotlej, da se pripravite za vojno Angleška in Amerika. Nemčija je bila dobro oborožena in preskrb'jena z vsem potrebnim, nasproti temu pa je pošiljala Rusija v boj samo žive mase, ki so morale malone z golimi rokami kljubovati nemški tehniki. Vse to se je godilo v Rusiji v znamenju krutega absolutizma, ki je teptal, zatira! in uničeval vse, kar je bilo le količkaj demokratično. Takrat pa je stopil na plan takozvani socijalni patrijotizem, v katerem so se združile vse demokratične sile, da rešijo ogroženo Rusijo. Predstavite'ji te stroje so bili že I. 1915 prepričani, da je Rusija izgubljena, če se v vladajočem sistemu ne izvrši nagla in temeljita
je država nad strankami in nad po-samnimi razredi. Demokrati-revolucionar ji so ustanovili sovjete, da bi organizirali revolucionarno demokracijo na bojiščih in v razburjenih masah ostalega prebivalstva. Organiziralo se je takrat doma in na fronti, kjer so nastale posebne vojaške vlade. Generali so neprestano prosili, naj j*m vlada pošlje predstaviteljc sovjetov, da bi mogli kljubovati sovražniku in preprečiti razpad armade. Faktično pa že niso priznavali nobene vlade. Koncem leta 1917 i ni bilo ne duha ne sluha o discipl'mra-ni armadi- Nasprotja so se poostrila in nastalo je vprašanje — ali bo zmagala struja razredne diktature, torej diktature proletarijata, ali pa bo stopila revolucija na pot diktature »zaščite države.* Srednja pot ni bla mogoča, ker ni bilo demokratične buržuazije. Nastala je splošna idejna in programatična zmeda, stare politične stranke so razpadale v svoji lastni konstrukciji tako, kakor razpadajo danes v vsi Evropi. Srečala sta se dva sovražnika, dve struji, med katerma ni bil mogoč noben kompromis: boljševizem s svojim geslom:   pravice zatiranim in bednim
ter diktatura zaščite naroda In države. Prva struja je imela za seboj mase in demobilizirano armado, v drugi pa so plavali visoki carski častniki in visoko, bogato plemstvo brez mas. V takih razmerah seveda ni bila mogoča srednja pot k poravnavi spora. Prišli so dogodki, v katerih je igral usodno vlogo general Komilov in admiral Djenikin, ruska armada je bila poražena pri Tar-nopolu in državno krmilo je začasna vlada poverila Kjerjenskemu, da si je on ta predlog odklanjal. Geslo boljše-i izma je bilo, spremeniti vojno narodov v notranjo rezredno meščansko vojno v vseh državah.
Kjerjenskij je zaključil svoje predavanje z besedami: Cilj ruske revolucij je bil spočetka: ljudska vlada, socijalna pravičnost, osebna svoboda. Ta cilj so narekovale razmere in rea'no življenje. In danes je dolžnost vsakega iskrenega Rusa, da se zaveda, kako potrebna je prosveta in delo za novo Rus'jo Ruski nacionalizem mora imeti globoke socijalne in čustvene korenine. Brez tega ni mogoče Pusiji pomagati, temveč samo škodovati.
presenečen in preplašen. Ženska?! ženska? Pri meni? Pri velikem muftiju? In to v taki obleki?
Fatma-hanum se je globoko priklonila rekoč: Brat mojega očeta! Po tvoji dostojanstveni zunanjosti, po tvoji častitljivi bradi vidim, da nisi navaden človek. Po ogromnem biseru, ki krasi tvoj turban, so-
Šel v levjo dvorano svojeei dvorca tet akJical vrhovno sodišče. Harun-aJ-Rašid je sedel na prestolu. Pri njem je stal Ca* var njegove časti in mogočni telesri stražnik s potegnjenim mečem. Na desnici :e sedel veliki muftij v čeladi z ogromnim biserom — na levici vrhovni kad: v čeindl Z ogromnim rubinom. Kalif je položil roko
dim, da vidim pred seboj velikega muftija ' na potegnjeni meč, rekoč
V. Doroševič:
Kalif in grešnica.
(Iz zbirke
V slavo Allaha, edinega in vsemogoč- J nega! V slavo proroka, mir bod! nad njim \ in blagoslov. V imenu sultana in cmlra Bagdada, kalila vseh pravovernih in ponižnega sluge Allaha-Hyrun-al-RzšJd — mi vrhovni mufnj mesta Bagdada objavljamo nastopno povelje — da bo znano vsem. Evo, kaj nam Je položil Allah v srce glasom korana:
Grdobija se širi po zemlji, radi razkošja, zabav «"n pojedin propadajo carstva, propadajo države in ginejo narodi, ki so pozabili Allaha. Mi pa hočemo, da bi puhtel od našega mesta Bagdada k nebu vonj čednost, kakor duhte naši vrtovi Zlo prihaja na svet po ženskah. One so pozabile predpise zakonov, skromnost In čednost. Obešajo nase od nog do glave dragocenosti. Nosijo oblačila, ki so prozračna kakor pajčolan. In če se pokrivajo z dragocenimi tkaninami delajo to samo z namenom, da bi bol.'še izpostavile pogubne krasote svojega telesa. Svoje telo, ta Al-lahov stvor so spremenile v orodje pohujšanja in greha. Od njih pohujšani vojaki izgubljajo hrabrost, trgovci bogastvo, rokodelci ljubezen do dela, poljedeljcl veselje 3 do svoiega poklica.
. r       , . . Zato pa smo sklenili v svojem srcu —
sprememba. V ruski gosudarstveni du- j odtrgati kači njeno smrtonosno želo. Objavlja se v vednost vsem živečim v velikem in slavr.em mestu Bagdadu: Vsi plesi, petje in muzika je v Bagdadu prepoveda-
ml (narodni skupščini) je igral v tem času odločilno vlogo »progresivni blok«, ki je sicer dela! toda brez uspeha. Perspektive za uspeh revolucije takrat niso bile posebno ugodne. Navzlic temu pa je revolucija nepričakovano izbruhnila- Po zimi 1. 1916-17 je nastalo ne-vnmo gibanje v armadi, disciplina na j
»Vzhodne pravljice).
Vladar1 Zakoni in psi morajo biti hudi, da bi se :ih ljudje bali, j« odgovorfl muftij. In Harun-al-RašId se mu e poklonil: Morda imaš prav, premodri šej!
V tem času pa je živela v daljni Kairi mestu veselja, razkošja, muzike, petja, plesov in pro ornih oblačil plesalka po hnenu Fatma — hanum — Allah jI oprosti grehe za radost, ki jo je nudi'a ljudem! Izpolnila se ;i ;e osemnajsta pomlad. Fatma — hanum ie slovela med plesalkami Kaire, kairske plesalke pa so slovele med plesalkami vsega sveta. Mnogo je Cula o razkošju in bogstvu vzhoda, kot največji biser na vzhodu Pa je blestel v njenih mislih Bagdad. Vsi so ji pravili o slavnem kalifu Ha-run-al-Rašidu Glas o njem se je dotaknil tudi njenih rožnatih ušes in Fatma-hanum je sklenila odpotovati na vzhod, v Bagdad, h kalifu Harun-al-RaŠidu, da razveseli njegov pogled s svojimi plesi.
Običaj zahteva, da prinese vsak pra-vovernik kalifu najboljše kar ima. tudi jaz Prinesem velikemu kalifu najboljše, kar imam — svoje plese.
Vzela ]e s seboj svoja najlepša oblačita in odšla na daljno pot. Ladjo, s katero se je vozila iz Aleksandrfje v Bairut, je dohitela nevihta. Vsi so izgubili giavo. Fatma-hanum se je cblekla kakor običajno za plese. Glejte! — so kazali nanjo prestra-
Bagdada, častitljivega, znamenitega in premodrega šejka Hazifa. Brat mojega očeta! Sprejmi me kakor bi sprejel hčer svojega brata! Doma sem iz Kaire. Mati mi je dala ime Fatma. Po poklicu sem plesalka, če je sploh to mogoče imenovati ta užitek poklic. Prihajam v Bagdad, da razveselim pogled pravovernh s svojimi plesi. Toda prisegam, veliki muftij. da nisem ničesar vedela o tvojem strašnem ukazu — brez dvoma pravičnem, ker izhaja Iz tvoje modrosti. Evo zakaj sem s? drznila stopiti pred tvoje obličje, oblečena ne po ukazu. Oprosti mi veliki in premocri mufnj!
Samo Allah je velik in premoder! — je odgovoril muftij, — res sem Hazif, ljudje mi pravijo šejk, naš veliki vladar, kal f Herun-al-Rašid ca mi je dal mesto velikega muftija, dasi ga ne zaslužim. Sreča tvoja, da s? prišla k meni in ne k navadne-
j V imenu Allaha, edinega in usmiljenega otvar.am vrhovno sodišče. Naj bo tako pravično in usmiljeno, kakor je Allah] Srečno mesto, k! more mirno spiti, kjer ' zunaj bde njegovi vladrji. Nocoj je Bagdad mirno spal zaio, ker niso spali radi ; n.ega trije: jaz njegov emir in kalif, moj premndrf muftij in mej grozni kn i
Sestavljal sem nov ukaz, je deia! nr>
Peca! sem se z državnim! posli, je de* j Jal kadi. In kako veselo Je, kndar človek j opravlja dr^ra dela. Kakor ples sc vrSS j vse   to.   je   vzkliknil    veselo lianm-al-
Ra«Td.
Za:!iSeva! sem obtoženko, ie dejal muftij.
i dt
Zasliševal sem obtoženko, je deia! ka*
Stokrat srečno mesto, kjer se preganja mu človeku. Navaden človek bi te moral ! greh celo po noči — je vzkliknil rti run* glasom mojega ukaza nemudoma poslati v ; al-Rašd. — tudi nam ie znano o tej z loč n-ječo ali pa Hnčati. ' ki. Pravi! nam je eni pdgnnjač karavane.
Kaj pa storiš ti z menoj? — je vzklik- 1 s katerim je priš'.» v Bagdad Ziroved^ll nila prestrašena Fatma-hanum. Jaz? Nič. \ smo, da |o aretirajo in zdaj je tu, Prip^-Naslajati se hočem pri pogledu na te. Za- j Ijite cbteženko!
kon ie kakor pes — grizti mora druge in j Farma-hanum je vstopila drhte m p^đ-mahljati z repom pred svojimi gospodarji. ' !a pred kaliiom na kolena. Harun-al-Ra*. Ukaz .te strog, toda napisal sem ga jaz. j šid io je pogledal, rekoč. Vemo. kdo si !a Bodi kakor doma, hči mojega brata. Ce ; vemo, ca prihajaš !z Kaire, da bi razvese-hočeš peti poj. Če hočeš »plesati — pleši! j lila kalifa s svojimi plesi. Najboljša kar Ko pa se je razlegel glas bobna je j imaš si nam rrinesla v svoji pr:prostost!, muftij zadrhtel. Tiho! Lahko na;u slišijo. ! Toda prekršila si sveti ukaz velikega mi.-f-Kaj pa če prokleti kadija izve. da je bla J tfja In zato meraš pred sodišče, Vstnn! c*e* pri velikemu muftiju po noči ženska... O, j te moje! Izpolni svojo že'jo in pleši vr:4 ti dostojanstveniki! Kača ne ugrizne kače, j kalifom. To, kar ni pogubilo velikega muf* dostojanstveniki pa samo razmišljajo kako i tfja niti modrega kadi;a, ne pogubi r. Alahovo pomočjo n ti kalifa. In Fatma-hanum je začela Plesati. Pr! pogledu nanjo it veliki muftij Šeoptal. toda tako, da bi ga slišal kalif: O. greh! O, greh! Oua tepta »veti ukaz!
bi se grizli med seboj. Seveda, ti si leca in rad bi te vzel za prvo plesalko harema. Toda pamet, modri kalif! Pamet... Kaj. Ce b! poslal to grešnico — h kadiju? Naj pleše pred njim. Ce prizna on da je kriva in
zapove kaznovati jo, — zgodi se pravica, j Moj ukaz se še ni nikoli uporabljal, zakon
Pri pogledu nan!<> je je šepetal vrhovni kadi toda tako. da bi ga slišal kaltf: O. z!o-
ki se ne uporablja, pa je pes, ki ne grize, j čin!   O. zločin!   Vsaka njena kretnja *
vredna smrti!
Kalif ic gledal molče. GreSnlca! Je de» jat   riarun-al-Raš:d, — Iz   mesta lecpga
No, če pa se kadi spozabi in jo pomilostl j — da bi od!7ad!o želo prokleti kači! Mirno j lahko spi tisti obtoženec čigar zločina se
je udeleži? sodnik. In veliki muftij je napfsal j greha Kaire, prispela si v mesto surove do-
na. Zabranjen je smeh, prepovedane so šale. Ženske morajo hoditi z doma zavite cd nog do gla^/e v oblačila iz belega platna. Dovoljeno jim je imeti same majhne odprtine za oči, da bi se, hodeč po ulicah, ne spodtikale ob moSke. Vse, stare in mlade, lepe in grde- naj si zapomnijo: dotična, ki
fronti  je bila  zlomljena, 26. februarja }
1. 1917 je izbruhnila pod pritiskom go- ' bo imela le mezinec gol, bo obdolžena. da
^podarske krize revolucija in duma je j ie skušala pogubiti vse moške in zaščitnike
morala računati z gotovimi dejstvi. V i m«ta Bagdada In takoj bo pobita s ka-
treh dneh je bilo konec carizma, sesula se je stara država, ogromne ljudske mase je objel val nove struje? mase sicer niso bile organizirane, vendar pa so zastavile ves svoj enturijazem. da ustanove nov režim. Kjerjenski razume tiste, ki 'lanes s tako lahkoto kritizirajo prve korake ruske revolucije, toda takrat ni nihče dobro vede'r kaj naj bi se storilo. V svetovni zgodovini nima primera dogodek, da bi drŽava, v kateri je za Časa vojne izbruhnila revolucija ,ne smela opustiti misli o nadaljevanju vojne. Tako pa je Lilo v Rusiji.
In prišla je prva revolucionarna vlada. Stala je nad vsemi strankami, bila je vseruska in je hotela uvesti demokratični režim tam, kjer nI bilo državotvorne demokracije. Hotela jc spremeniti tudi nroduknijski sistem, kajti ta sprememba je bila neobhodna. Tu pa se ni mogla uveljaviti, ker v masah še ni bilo dozore'o prepričanje, da
FR. 2.2
0 baru In o Narodni galeriji.
Za Božič mi je kupila ljubljena žena novo rotjoznico pred vrata in sem že pozabil, koliko me je stala. Zdaj zopet sprejemam vsak dan od enajstih in pol do nič :n po! in je moje skromno pero vsakomur na razpolago. .Samo *;i nt moreni kaj. da ne bi opozori! cen je* Ciih posetov, da jim mora biti ena stran nepopisana — to jc takšen obtčai pri vseh boMših novinah — in vseskozi morejo biti čitljivi m jasni, da ne bo neljubih tiskovnih pomot in popravkov in drugih zmešnjav — zmešnjave niso prijetne.
Zadnjič sta me počasti!« dva go« spoda. eden je bil za bar, dru^i zoper Narodno galerijo. Ako ni bilo narobe in je mogoče bil prvi zoper bar in drufji 7« Narodno galerijo. Oba sta govorila hkraru in sem imel baš opravila s sine« tarjem, zahteval je nagrado /a novo !eto m se inoz ni dal prepričati, da jaz nisem naročil novega leta niti nisem novemu letu kriv in da se mož ni obrnil na pravi naslov.
Govorili smo vsi štirje hkraru in smo tako prištcdilt obilo časa. to *e res. Ali jasnost razgovora je trpela.
men jem. Tak je zakon. Izpolnjujte ga, kakor da ea je podpisal sam kalif veliki t!a-run-al-Rašid. Z njegovo milostjo in pocb-[ lastilom — veliki muftij mesta Bagdada, i šejk H.»zff.
Bobni so ropotali m trobente so denele, \ ko so glasniki oznanjali ta ukaz na trgih, ! križpotih in pri vodnjakih Bagdada — In j mahoma ie bilo konec petja, muzike in ple-s sov v veselem in razkošnem Bagdadu. Ka-■' kor da je kuga pogledala v mesto. Posia-j lo je tiho, kakor na pokopališči!. Kakor pi i-; kazni so blodile po ulicah ženske, zavite I od nog do glave v bela cblačlla in p!aho j so zrle njihove oči skozi ozke odprtine. Tr-* gi so se izpraznil«, izgini Je šum in smeh In j celo po kavarnah so umoiknili klepeta vi } pripovedniki Pravljic.
Ljudje so vedno taki: če se puntajo, se puntajo pošteno. Če pa se začno pokorit! zakonom, se pokore tako. da je celo oblastem zopemo. ?am Harun-al-RašId ni več poznal svojetra veselega, radostnega Bagdada. Premodri Šeik, — je dejal velikemu muftiju, — zdi se mi, da je tvoj ukaz nekam prestrog.
šeni potniki — ena ženska je že znorela!
Toda Fatma-hanum ia odgovorila: Da bi mogel moški živeti, ipotrebuje sabljo, žensk} pa je potrebna samo lepa obleka. I vse drugo jI preskrbi moški. Fatma-hanum je bila prav tako razumna kakor lepa. Vedela je, da je vse zapisano v knjigi usode.
Kizmet! Ladja se je razbila ob skalovju ha od vseh potnikov ie vrglo na breg samo
Fatma-hanum. V imenu Allaha ie dospela s karavanami od Bairuta do Bagdada.
Toda mi te vozimo v smrt, so ii dejali spremljevalci in priganjači. — v Bagdadu te I inča jo, ker si tako oblečena.
Tudi v Kairi sem bila prav tako oblečena, pa me ni nihče udari! nit! s cvetlico! Tam ni tako plemenitega muftija, kakor je Šejk Hazrt v Bagdada.
Toda zakaj vendar, zakaj?
Pravijo, da vzbuja taka obleka pri moških pregrešne misli. Kako morem odgovarjati za  tuje misli? Odgovarjam sa-
kadiju pismo:
Velfki kadi! K tebi vrhovnemu sodn:ku Bagdada, pošiljam žensko, ki se je pregro Šila proti mojemu ukazu. Kakor preišče zdravnik najbolj nevarno bolezen In se ne boji, da bi zbolel sam, tako preišči zloČ:n te ženske. Sam jo poglej in oglej s! tudi
brodeinosti — Bagdad. Tu vlada čednost. Čednost in ne hinavščina. Cedjiost je zlato* hinavščina — ponarejen denar, ,:a katere* ga da Allah samo kazen In pogin. Niti !c» pota, niti nesreče, ki si fh pretrpela, n« morejo omehčati srca tvojih sodnikov. Krepost jc surova in usmiljenje U nf do-'
mo za svoje! Pomeni se o tem Hazifcm!
Fatma-hanum je prispela v Bagdad ponoči. Sama v temnem, praznem, mrtvem mestu je blodila po ulicah, dokler ni zagledala hiše kjer je gorela luč. Potrkala je. To je bi:a hiša velikega muftija. Tako nos' veter jeseni, v času ptičje selitve, pre-pe'ice naravnost v zanjke. Veliki mufti ?cjk tlazif ni spal. Sedel je, premišljeval o dobrode'nost in snoval nov ukaz, še strožji od prejšnjega. Trkanje je vzbudilo njegovo pozornost.
Pa ne da bi bil sam Harun-al-Rašid? Cesto po noči ne spi in rad tava po inestu. Muftij je sam odpr! vrata in odstopil ves
njene plese. In če spoznaš da se je pregre- \ stopno. Ne dvigaj zaman svojih proseči*' šila proti mojemu ukazu pokliči na pomoč ! rok k velikemu muftiju, vrhovnemu kadiju! (Pravičnost. Ce pa se ti bo zdelo, da za- ' ali k men' tvojemu kalifu. Veliki muftij.1 služi usmiljenja, pokli-či v svoje srce j kakšna je tvoja obsodba te ženske, ki j« usmilenje. Kajti usmiljenje le nad pravic- i prekršila tvoj sveti ukaz? nostjo. Pravičnost ]e rojena na zemlji, do- i Veliki muftij se je poklonil m dejal: movina usmiljenja pa je nebo. J Smrt! Vrhovni kadi j! Tvoja obsodba!
Tudi kadi ni spal. Pisal je za dmg! dan j Vrhovni kadi se Je .poklonil in dejal;! sklepe o razpravah, ki pridejo na vrsto — ! Smrt! SmrtT prav mi tudi jar. Prekršila si vnaprej, da bi ne mučil obtoženih s priča- | sveti ukaz in zato moraš bili kamenjanj; kovanjem obsodbe. Ko so prignali k njemu i tu brez odi j Sanja. Kdo vrze prvi kamen Fatmo-hanum in je prečita! pismo, je de- ; nate? Jzz, tvoj kalif. Jaz moram vreči pr* jaJ: ! vi kamen, ki mi pride pod roke.
A! stara mrha! Sam je br2čas kršil ! Harun-aNRašid ie snel turban, odtrgal svoj ukaz, zdaj pa bi rad, da ga kršimo j z njega ogromni biser, slavni »veliki mo tudi mi! Obrnil se je k Fatml-hanum, rekoč: j gole in ga vrgel v Fatmo-hanum. Biser !• Torej, ti tujka, iščeš pravičnosti in gosto- ! pai k njenim nogam. j ljubnostl. Izborno. Toda, da ti postrežem j Drugi s* na vrst! ti! — le delat kalif s pravičnostjo, moram poznati vse tvoje j velikemu muftiju. Tvoj turban krasi divca zločine. P!e5«, <Poj in greši! Pomn! eno: ] temno-zelen smaragd. Kako je mogoče bo-! pred sodnikom ne smeš ničesar skrivati. ! lje porabiti tak diven kamen, kakor da ka* Od tega je odvisna pravičnost obsodbe, i znuješ z njim xreh? Veliki muftij je snel Kar pa se tiče gostoljubnosti, je pa speci- \ tuuban, odtrgal smaragd in ga vrgel *r jalnost sodnika. Sodnik vedno obdrži svo- j Fatmo-banum.
je goste dalje česa, kakor si žele. Tvoja jc vrsta vrhovni ktidi! Surova J«
In v kadiievi hiš' je tisto noč ropota! \ tvoja dolžnost in krvavo žari ogromen ru-boben. Veliki muftij se ni zmotil. Harun- j bin na tvojem torbami. Izpolni svojo dolž-a!-Rašd nsto noč ni mogel spati In je po j nest! Kadi je sne! turban odtrgal rubin In
s šejkom    svoji navad« taval <po bagdadskih ulicah. | ga vrgel
Ženska! — je dejal Harun-a!-Rašid — vzemi te zaslužene kamne kot kazen saj zločine. Ohrani jih v spomin na milost tvojega kalifa krepost njegovega muft'ja in pravičnost njegovega vrhovnega kad:;a,'
Srce se mu je krčilo od dolgega časa. Mar je to njegov veseli, šumni In brezskrbni . Bagdad, ki navadno ni spal pozno po noči? ' Zdaj se je razlegalo iz vseh hiš smrčanje. Naenkrat pa je njegovo srce zatrepetalo. Začul je glas bcbnx Čudno — in vendar j Pojdi!
so igrali v hiši velikega muftfja. Kmalu se j Od tedaj pravijo, da se le udomačil na je b^.ben oglasil v kadiievi hiši. } svetu običaj, da ohsipliejo lepe ženske S
Vse čudovito v tem čudovitem mestu, j dragocenimi kamni. — je vzkliknil smeje se kalif, — dočlm greh j       Šeik-Hazif, moj velik] muftij! je delal spi, se dobrota veseli. In napotil se ie v 1 kalif, upam, da bos fmel danes dober tek. dvorec zelo radoveden kaj se je godilo po i noči v hiš; velikega muftija in kadija. Ko- ; maj je dočakal zarjo in čim so zlati žarki
vzhajajočega soinca zalili Bagdad, je od-
Žčna pravi, da o Narodni galeriji ni še cula ničesar, morebiti je to nov kino; bar pa. je rekla, da je -astlina z drobnimi zrnci, kanarčki da radi zob* Ijejo bar.
Dejal sem, da ne verjamem, da se je dotični gospod potrudil k meni za* radi aprovizacijc kanarčkov. Tn je sploh združeno s težkočami pisati o novih in manj znanih predmetih, ko hira moj rodbinski konverzacijski slovnik za jako častitljivo starostjo.
Toda sta bila zadevna dva gospodi iako dostojna in sta mi stavpa izredno in laskave pogoje v dokaj zdravi valuti jima ne bi rad odrekel, tudi žena pravi, da ne.
Mislim torej, da je stvar taka, da se Narodna galerija jako ugodno raz* vija v svojih novih z velikorrftestno raz* košnostjo opremljenih podzemskih pro* štorih. Eden izmed gospodov je po* udaril, da ni ure v dnevu, ko bi bilo s1 o vensko pleme tako žejno, kakor bas ob enajstih zvečer. Potemtakem da bi Narodna galerija ustrezala resnični in živi potrebi. V procesijah da se na* stavlja narod in Č9ka. da si pribori vstop tn je potem deležen — in zdaj ne vem. Česa je deležen. Eden izmed gospodov je rekel: »... zafrkacij, hm* |
lacij in batin.« Ali pa je bil smetar, ki je govoril te besede, ki jih ne razumem docela. Moja žena tudi ne. Morebiti so to figure pri novih plesih.
Moja žena žal ne zna novih p'esov, to je velika hiba in sem ji že rekel: ako bi imela drugega moža, bi bila že davno reducirana.
Eden izmed gospodov je še dodal — aH pa je bil smetar — da so novi plesi jako dostojni in da ni res, da se kaj vidi razun kolikor dame niso oble* cene — toda je to moda. En glas je dejal: Narodna galerija je resnično ve* leku1 turna naprava! Posebne pohvale pa da je vredno to: Kdor jo poseti. skoro vsak potem pove, da je drugi zanj plačal račun.
Morebiti se k podrobnostim se po* vrnemo.
Tudi o baru sem bil poučen jako temeljito po enem izmed rbeh gospo« dov, ne vem, ali po tem, ali po onem, in živo obžalujem, da je nesrečni smetar kolikor toliko zmede! veleza* nimiva izvajanja zadevnega gospoda. Vendar lahko potrdim, da sem v cefotl tudi o baru dobi! vtisk. da je rudi bar v svojih prostorih jako na svojem me* s tu. In mi je gospod — ne vem, ali ta
aH ta — za vsak primer napisal na listek par tvrdk.
»Ažbe, Grohar, Jakopič, Jama, Tratnik. Vesel.«
Ta imena niso brez pomena. Le v tem hipu ne vem, ali z neposnemno gra* cijo rajajo shimmv ali  so znameniti
Izpolnil sem tvoj ukaz.
Da, toda jaz ga prcklicujem. Je prevej surov. Kako? Saj si dejal: zakon je kakor pes. Cim hujši tem bolj se ga boje.
Pa mislim, da je dovolj previdno^ pisano, in se lahko bere tako ali tako„ in naj še to povem, da v enem teli podjetij, ki mi je čast o njih poročati, še nimajo shimrnvja in onih zporaj omenjenih figur, ki imajo tolikšno pri* vlačnost, in se mi zdi, da smo dejali.
t i •   •    „   a   i •  r»., o- u,™ i da bi bilo prav, da bi se takisto uvedli,
slovenski vinogradniki. L*a se bom me* I       ,      ...   - «. w  , J 11
rebiti Še spomnil. V tej točki se mi je štrena nekoliko skrotovičila deloma zaradi nesrečnega smetarja, deloma sem imel že brez smetarja glavo kakor čeber. Kajti sem bi! one dni zaposlen tudi že s taksami, s slovanskim bo£o* služjem in z gledališko režijo, ker je bil Pepe zbole!, ta ki sedi v uredništvu, in je dejal, naj jaz pišem namesto njega.
Pa bodisi tako ali tako — jaz mislim, da sloves imenovanih tvrdk jamči za kakovost robe in se ne bo nihče kesal. Vodstvo tega eminentno Sirokogrodnega podjetja je v rokah, da ne more biti v drugačnih, in si je vzelo za cilj, da ne bo v nobenem pogledu zaostalo za svetovno kulturno višino.
To niso mačkine solze.
Malo me skrbi — eden izmed go* spodov mi je bil naroči!, naj pišem zoper, in zdaj ne vem, ali je bil ta, ali je bil ta.
koder jih še ni: Kajti da ni prezirati okusa in stopnje našega na polju lepih umetnosti jako razvajenega občinstva.
Takšna je ta stvar in kakor rečeno, k podrobnostim se morebiti še povrne* mo. In se zanašam, da ne bo zamere in razžaljenih naročnikov ne na to plat ne na drugo.
Pripis. Otročičke imam štiri la so pravzaprav revčki — pred sedmo že* vstanejo v temi in mrazu, da ne zamu* de šole. Pa so mi zdajle razložili, kaj je bar in kaj jc Narodna galerija.
Spričo modrosti mojega potomstva me je malo sram — to je jako neprijc* ten občutek in ga uredništvo pri hono* rarju lahko uvažuje.
Pepe pravi, da me boste reducirali. Mislim, da ni povoda za to. Vsak člo* vek sc lahko zmoti, in če se ne bi nikdar nihče motil, listi ne bi imeli kaj pisati« —    . - ti
Stran 10
#?LOV»»NSK»   Pf h ROD«,   đ n f 24. ffbrn".r;a rsx4
<*tev 46
Da, vladar! Toda pes mora grlztl rolet. Ce pa Krize gospodarja —- ga priklene-So na verigo.
Take ie sodi! modri kalif Harun-al-Raiid na slavo Allaha edinega in usmiljene*
Zdravstvo.
Klinična preizkušnja reargona. — Papir* natt denar kot prenašalec bolezenskih ksii. —- Razkuževalni učinek kovanega denarja.
Pred kratkim je šla po vseh časopisih vest da sta praška zdravnika prof. Wiechovsky in docent dr. KI a u s-n er našla nov lek proti gonoreji, ki sta ^a nazvala r c a r g o n. Trdilo se je, da to novo sredstvo niti najmanj ne draži, da učinkuje brez bolesti In da v najkraćem času ustavi gonoroični proces.
V akutnih slučajih so baje gonokoki že v 43 urah izginili. V duna;skem listu »Dle Stunde« se je nek navdušen strokovni zdravnik povzpel do trditve, da Je lečenje z reargonom prava radikalna »dravitev. Povzdigoval ga je zaradi te-ara tudi s sociialnohigijenskega vld^a, čeS da se bo z novim sredstvom dalo «/ desetih letih ozdraviti in odrešit« go-noroične nevarnosti vse človeštvo. Mnogi zdravniki pa so imeli koj pomisleke, ker se je reargon priporočal v najširši javnosti. Se preden ie bilo kal čuti o preizkusih na klinikah In velikih bolnišnicah. Brez takih strogih preizkusov b! ne smelo priti nobeno zdravilo ▼ splošno porabo, kaitl vsa uspešna sredstva Imajo lahko tudi neprietne, da, celo škodi;!ve učinke. In že je slišati prve svarilne glasove. Tako je prof. Matzenauer preizkušal reargon na graškl kliniki, vendar nikakor n! mogel opazovati sijajnih uspehov, ki so jih obete!!. Pred vsem se ie trver!!. da reargon včasih hudo draži. Tako je pri dveh povsem svežih, torej za zdravljenje z re-argonom posebno prikladnih shičaiih 2e po enoinpr.l- ndnosno dvadnevn! uporabi nastopila silna razdraženost s hudo oteklino In krvavognoinim iztokom, tako da je bflo treba takol prenehati z infekcijami. Bolnika sta morala več dni ležati v postelji !n dobivata hladne ob-kfadke. da se le ta razdraženost izgubila. V drugih enostavnih slučajih so se pojavile razne komplikacije. V enem slučaju razširilo se ie po štiridnevnem cdravljenju vnetje lz snredniega dela na zadnji del sečne cevi (Urethriris po« sterior) In na prostato (Prostatitls). V drugem sluča:u zopet so vzdolž vsega sprednjega dela sečne cevi nastopile majhne zrnlčaste Infiltracije (zabrekli-ne). Doslej se prof. Matzenauer ju Še v nobenem slučaju nI posrečilo, da b! gonokoki popolnoma In trajno Izginil! v -nekaterih dneh. Te Izkušnje na! služIjo ■v svarilo! Vsled razširjenosti gonoreje hi hvalisanja po dnevnem časopisju so se nekateri bolniki kar trgali za reargon In zahtevali od svojih zdravnikov, da ga uporabljajo.
H. K l e f e r v Bonnu Je v povojni dobi bakterijološk! prelskaval razne vrste papirnatega denarja (446 kosov) In dogna!, da sc je na njih naselila velika množica kali. Tako je bilo na srednje do močno uporabljenih bankovcih po l —2 urah 13.000 do 143.000 kal!. Vrsta In število bakterijev pa nista toliko odvisna od uporabe bankovcev. Veliko od vis i od papirja. Gladki bankovci Imajo manj bakterijev kakor raskavi in ga-bmati. Tudi ni posebnega pomena, odkod prihajajo bankovci, ali iz mesarij, pekari j, s trga itd. Poskusi, kako dolgo ostanejo bakteriii na bankovcih Sivi, so v poedinih slučajih dognali 54 ur. 9.1 do 127 dni, 87 do 133 dni, 11 do 96 dni, 25 do 138 dni, 17 do 52 dni, 43 do 134 ur. Skoraj gotovo je papirnati denar kot prenašalec bolezenskih kali veliko večjega pomena kakor mnogi drugi predmeti vsakdanje potrebe. Na vsak način Je higiensko nedostaten in bi ga bilo najbolje zamenjati s kovanim denarjem. Opasnost bi se pa tudi zmanjšala, ako b) ljudstvo pazilo na papirnati denar in 13 lepo zlagalo v denarnici. S tem, da ga tlači po rokah in žepih, postane papir raskav in na raskavi površini se seveda veliko lažje naselijo In ustalijo bakterije.
a
2e dolgo Časa je znan porazni učinek kovin na bakterije. Ako n. pr. po-položimo bakren novčlč na ž°latinsko bakterijsko kulturo, zamrjejo v obsegu novčiča vsf bakteriji. Prvi je ta pojav opazoval botanik Nage 11, pozneje pa se Jc z njim pečal tudi bakterije log B c tiri n g. Prvotno so mislili, da se raztopijo najman še količine bakra, ki tako porazno učinkujejo. Nagell je zaradi tega ta pojav Imenoval oligodinamičcn. to . je v najmanjših količinah učinkujoč. Posnele so domneva!!, da gre pri stvari morda tudi za elektrokemtjske učinke.
V novefšem času je dr. Pavel Sage t proučeval to vprašanje. Dognal je, da rastopi pojav prav tako, ako zavijemo baker ali srebro v kos filtimega aH celo pergamentnega papirja. Pa ne le to. Cevka želatine, ki je bila dva dni v dotiki s srebrom, ne ovira le razvoja milijonov bakterij, ki fih vcepimo na to želatino, temveč jih naravnost zamori. Dr. Saxel   Izključne zarad! tega tako do-
svo o topiivi kovin kako* ono o clck-
trokemijskem učinku, ker pri njegovih
poskusih ni bilo moč konstatirati ii->-benega pojava v smislu električnega napona. Mnenja je, da gre za izraz 11-zikališke sile, ki se najprej pojavlja na površini kovin, ki se pa od kovin tu H lahko loči in prehaja na druge tvarlne. Dr. Saxel govori zaradi tega o nedaleč uči ikujoČI sili, ko e narava pa še ni povsem pojasnjena. — Naj bo tako ali tako, ta dejstva dokazu ie:o, da so kovine fcnt denarno sredstvo dosti primernejše, ker ne morejo zlahka prenašati bakterijev. Pri nas bi bi'.i zlasu treba zamenjati papirnati denar po */• in % dinarja ter po 1 dinar, ker se ta plačilna sredstva vsled prevelikega prometa na hitreje pokvarijo, vsled česar se „ih posebno lahko primejo In drže bolezenske kali.
Nekaj spominov o krstu ljubljanske potresame.
N! nam treba povdarjatl, da smo Imeli v beli LJubljani prosvetni inštitut, ki !e bil po širokem svetu v krogu selsmologov dobro poznan in katerega so posečali v prejšnjih časih kaj radi veščakl z vseh vetrov, saj bo to ugotovila zgodovina.
Znani ,v zadnlem času pogostoma Imenovani Japoncki profesor Omcri. oče sels-mologije, je bf! v teku treh let dvakrat po več dni pr! meni. Takrat ml Je Japonec opetovano Izjavil: »Ml vTokiJu nekoč nismo vedeli, kje na svetu se nahala LJubljana, a od časa, ko ste osnovali vašo potresamo (rTrdbebcmvarte) smo na minute In sekunde označili lego vaše stanice na naših zemljevidih.« Ne bom Imenoma našteval obiskovalcev moje potresame, dasi bf to bilo velezanlmivo. a predolga bi bila vrsta. Zda s ili so se pri meni: Mehikanci. BrazI-IjancI, Rusi. Angleži, Italijani. Nemci Itd, sploh iz vseh krajev, kjer so potresi doma, a vsak Je bil prav zadovoljen ■ tem, kar le vide! pr! meni in slišal. In prišel le rad 5e drugI v naš prosvetni zavod, k! sem ga jaz krstil obče razumljivo za »Erdbeben-warte.«
Že leta 1890 tem po nemških listih toplo priporoča! sa naše Inštitute zaznambo »Frdbebemvarte« namesto oblčaln'h nazivani: »Seismometerstation« ali »Statlon fflr Frćbebenforschung« ali »Oeodvnamische Statlon«. a po Nemčlll, kjer so se pozno za menoj osnovale številne potresame, so te kaj radi ogibali v beli LJubljani vzraslega Imena »r7rdbebenwarte«.
Prišel pa Je pre< brat In kar Čez noč so v Nemčiji Izginile vse eksotične tujke. 2e pred neka) teti ml Je došla brošurica s napisom: »Dic r3rdbcbenwarten Deutsch-lands und Deutsch-Oesterrelch«. In gle|, skoraj vseh 19 observatorijev so prekrstili v »Erdbcbemvarte«. Kaj bi porekel k temu spreobrnjenju moj rajnki prijatelj Frančišek Leveč, neumrljivi slovenski pisateli? Menim, z menoj bi se veselil In bi rekel: »Vidiš, amice zdaj šele Tvoja velja, a moralo se Je postaviti vse preje na glavo!«
Bilo Je še pred volno, ko mi le nekega dne prijatelj Leveč raztolmačil izvor besede »VVarte«. »Veš, to Je bi! sloveč, veleučeni Slovenec 2iga Popovlč in ta je za zaznambo »observatorija« ali kakor pri nas pravimo »zvezdarno«, kot prvi pred'agat In toplo priporoča! besedo »Sternwarte«, pod tem zgledu si Ti krsti! Tvojo »Erdbebeu-warte«. Takoj sem Levca nanrosil, da ml napiše za moj časopis »Dre Frdbebenwar-te« to* kar ml Je povedal. V nekaj dneh mi le že prinesel Leveč svoj lično pisani rokopis, kateri želibog v mojem radi vojne ukinjenem znanstvenem listu n! bil obelodanjen; pa kar Je še hujše, ta rokopis se Je v moj! nekdanji potresanu* v mojo žalost izgubil. Le kar ml Je v spominu ostalo, naj tu na čast fn v bVag spomin na svojega nepozabnega prijatelja Levca napšem, prav v tej uri, ko delam obračun o svoiem precej Živem in obsežnem 30-letnem prosvetnem delovanju na polju e^saktne seisrnologlje. Beseda »Erdbebemvarte« se Je kristalizirala na domačih tleh. Je torej pristnega domačega izvora ,ln če se spom'njamo Pooo-viča In Levca, ne doni nam nič več kot tujka, prav kakor piše Lovro Žvab v !. let-n"ku »Ljubljanskega Zvona« leta 1881: »da Je Tevtonu besedo »Sternwarte« pokloni! S!oven Popovlč- ki o tem v svoji knjigi »Untersuchung vom Meere«... na 89 strani tako piše: Flnen Tvrm daratn Jenand d n Lanf der S tem* beovachtet. hhre Ich elne »Stenrwarte«. 2e zdavnaj se Je Po tej sestavljeni besedi na Nemškem ustvarita »Weterwarte«, označba za meteorološki observatorij potem »Seewarte« (Popovič Jo fnenule »Meenvarte«) za »Marltlmes Ob-servatorium«. fn koncem prejšnjega stoletja sem Jaz kova! zaznambo po Istem vzorcu, ne da bi takrat poznal klasične In imenitne literature Popovičcve, to so: »Crd-bebenwarte« potresarna: »Frdwarte« "* geofizički observatorij. tak-» sem Imenoval potresamo, katero sem osnoval leta 1908. v mestu rlrbu v Češkoslovaški In slednjič pred 14 let! »Funkemvarte« sa stanica sa brezžično telegrafijo.
Ivan žiga Val. Popovlč, ta pravi orjaški gen«, le bil rojen 9. Jan. 1705 v Arcllnu pri Celju. Domača mladina pa nal sega pridno po Popovčevfh spisih, k| počivalo v naši tlcejskl biblioteki. V teh knllgak !a rokopisih leže zlat! a Se ne dvfgnlenl zaklad!; ne samo filofogt, tudi prirodoslovci najdejo dokaj spodbudnega gradiva v P*» povičevth spisfli. V zadnjem časa Je napisat Izborno, a kratko monografijo o hran Žigi Val. Popovicn profesor v Dubrovnika dr. Vladimir Presrlnl. prlobcena le v »Nastavnem vjestnlku«« knjiga XXVI Siječanj 1918 zvez. 8.
To le mala zgodovina krstnega Imena nase mlade, hitro napele moderne seismo-logije: kakor vse kaže do danes še nismo dale« prišli cd krstnega dne te prozvale* katere zlbel |a tekla ta v Ljubljani.
To in ono.
Pomladanska moška moda.
Bliža se čas. ko bo treba poskrbuti za pomladansko garderobo. Dcba od marca do konca Junija, ko odk>že površnike, zahteva od moških posebno pozornost v izbiranju cbleke. Za ta čas le najbolj prikladna temno m odra in črna obleka. Pravzaprav ne čisto črna, temveč temno-rujava Iz marengo. Ni lepšega blaga za elegantno moško obleko, prikladno za vsako letno dr bo in za vsak dnevni ali več?rni čas. Taka obleka mora biti narejena gladko in ravno, strogo po anglešVem vzorcu, brez pasov, hlače ravne, ne kratke !n ne d Ige. zgoraj ne Široke In spodaj ne ozke, telovnik normalen, brez kakršnihkoli postranskih gumbov In ovratnikov, sešit ravno in elegantno. Vse ekscentričnosti takozvane modeme lln'Je, kažejo na sto korakov človeka, ki b| se rad lepo oblekel, pa se ne zna. Z modernim Je treba ravnati oprezna ln če Je moda nevarna za žensko, Je dvakrat nevarna ra moSkega Običajno se zavzemalo za to, kar se nosi, mlad!, novopečen! fantje, k? nimah nlrl najmanjšega nojma o tem, kako Izgleda eleganten mož. Dobro bi bilo, če bi tovarne In krojači sami opozarjali na to, da ni lepo. niti primerno uvajati In širiti nad koleni za^rgrjene hlače aH suknjiče z »dragonarll«. Ce velja to za vsako moško obleko velja tem bolj za marengo. Temnorujava obleka Je ?a elegantnega moškega bistven del garderobe. K njej spada edino bela srajca (nikoli pisana), toda pod belo srajco se razumejo srajce Iz najrazličnejšega blaga Jn vsafcrS-nih vzorcev. ?eveda mora biti *r?Jca s prišiiiml, mehkim! manš*?taml fn s prtoetlm, ne rniširm, b?!lm, po zimi trd'm, po leti Pa mebkim ovratnikom. Ovratnik!.. prlSK* k srajcam In ovratnfcl Iz Istega blaga kakor Je srajca .se ie davno ne nosijo in sploh niso več modem!. Noslja se samo beli ov-rabrki. bodisi mehki ali trdi ln sicer ne smejo bit! preveč odprti, pa tudi druge ekstravagance so odveč. Ovratnik naj bo priprost, gladek in bel. K tak^m srajcam !n oblekam sonda samo črna, pletena aH Iz blaga narejena kravata, vsekakor pa črna In gladka, črne. dolce nogavice, ter črn!, visoki čevlji brez okraskov brez pretiranih !rkn!!c, rlastl pa brez gamaš.
Tako oblečeni lahko hodite po vsem svetu, povsod in ob vsakem Času a!' priliki, v slučaju potrebe na tudi tam, kjer nosijo drugi smokinge. Temno-ruJava obleka (tudi tsko narejena) zahteva zeflrasto srajco s finimi, barvanlmi progami (ne kričeče), pisano kravato in tudi visoke č-vlje. Površnflc Je iz temnega an<r!c"kc*a blaga, spomladi lahko tudi svetle barve. Sešit mora b!tl čisto gladko v pasu ne preščlnljen, brez pasu zadsj In brez vs?k:h Jermenčkov al? drugih priveskov. Oabardlnov dežni plašč — raglan Je narejen iz najboljše kvalitete gabardlna,, rokavi Imajo zgor?! Šiv do ram^n. žepi so veliki, okror pa Je pas. Pri mo'kih ob! knh le najvažnejša kakovost blaga. Moška obleVa postane lepa šele čez krklh pet let potem ko Je b 'ta narejena ln ko dobi tisto aristokratsko »nenonlsn^ zunanjost (aristokrat! 'malo poseben talent, da njihove nove obleke že drutf dan Izgledajo kot stare; navadni ljrdje pa Jih morajo šele ponositi). Trda lepe postanejo samo obleke Iz prvovrstnega bi?ga In to dosežejo le oni, ki znajo z ob!eko ravnati. Mnogo Je odvisno cd tega, kako moški nosi obleko, odnosno kakor hodi, kako drži roke Itd. Točnega recepta za to seveda ni. Toda nič nI bril nevarn-ga. kak-r trdovratna gonja za modo, pedantnost ln pretirane novotarije v mo?k! chlekl. Kravata, čije voze! Je nekoliko postrani. Je za nič toda opazit! ln razumeti to malenkost znajo samo angleški lordi.
K lep! In elegantni oblek! sp?da tudi primeren vonj. Moški vonj le dnieačen kot ženski. Moški mora dišati po Jufti katranu, po nečem specifično moškem ln zato so posebne vrste mila. ki dajejo koži tako prileten duh. Moški se mora negovati prav tako skrbno, kakor ženska, samo na drug način. Prsna kopel ln ostra krtača, dobra britev ln Izborno milo se mora videti na nJem le od daleč.
LJUBLJANSKE MALO-MESTNOSTL
»Stoji, stoji LJmVjanca — Ljubljanca dolga vas«. Vselej me »e nekako zabolelo v srce, ko sem čul popevat! to narodno pesem, saj sem kot pristna »ljubljanska srajca« bil ves zaljubljen v svo*c rodno mesto. Zlasti v otio bol) patrljarhnllčno predpo-tresno Ljubliano, kjer ml je bil znan vsak kamen, ki je tvariala tako prijazno lice. katero so žalibog pozneje mnogokje pokvarili s stavbenimi neokusnostlmi, s katerim! so Jo krasili po oni katastrofi. Sanjaril sem o ni! kot bodočem glavnem mestu sjedinjene Slovenije. In ko ie dešel preobrat, se )e vsaj deioma uresničil ta sen. Ljubljana se ie mogočno mrvila v lepo mesto — a ostalo !i *e še vedno mnogo malomestne primesi. Kdor se je nekoliko ogledal po svetu in preživel več let v ve-Hklh mestih, temu so take primeri Se mnogo občutljlveše ln nepri?etnej§e nego onemu, ki Jih le preživljal ves čas v domačem zapečku.
Moderne mesto Ima seveda za svojo udobnosti dosti stroškov !n tako se Pri obči denarni mlzenj! ne sme stavi« pretiranih zahtev, a vsaj nekatere, najnujnejše, so potrebne o pomoči.
Letošnja huda zima nam Je nanesla snega, in ako ta prične kozneti. plundre — Da se sneg ne da takoj odvoziti. Je naravno, da pa se sploh za odvoz ne zmenimo, ja pa vendarle preveč irmlomcstno. Pa Če se fe odvaža, kar stane denar, naj se vsaj pazi nato. da vsak gospodar osna ž! hodnik pred svojo h15o večkrat na dan. ter vri tem tudi očisti žleb. To Je sicer policijska naredba, a ne !zpornju»e se skoro nikjer. Hodniki nso počedeni In ko nastane plun-dra, spraskajo leta sneg spred hodnika, a
ker so vs! kanait zasuti, taHJe voda ves hodnik ln Slove* mora broditi po njt, da Jo Ima v hipu Polnt čevlje. Ko prične zmrzo->atf, nastane ledena gladina, katere seveda nkier ne posujejo s peskom ali Žaganjem, das* ic tudi lo poličiiska naredba in ljudje sc love, drse in opotekajo ter padajo m hvaU begu, ako so odnesli, nepolcm-liene ude. Ps kii — če mesto ne skrbi (ra-sun v centru) niti za prehode, kako se naj zahteva od privatnikov, da store svojo dolžnost.
Center, — ta ima razne prednosti. Tu ti gore električne in plinove luči v velikem Številu, a Čim bolj zreš proti periferiji, tem
vaš h rokah. Ah sc spominjate čuvaja v marsejski kntedra!!?
— Ponavljam, d^ nis^ra še nikdar koga ubil.
— In ti brotvningl?
— Niso nabiti in nso bil' nfkoll nabiti, Tn zadostuje, da se t njimi vsi ljudje ustrahujejo.
Baptistln Travall bo ostal v analih policije kot znamenit bandit.
Kratknčasnice.
Barletov France ▼ Parim.
Barle* Franc? Iz 2zb}e vasi. prava slo-verska kmečka korenina se Je nekega dne odpravil v širni svet. Prepotoval le Italijo, gorato Švico ter končno dospel ccl-> v gl.iv-
večja tema vlada, da se lahko pcbijes aii ! no mesto Francije, v Pariz. Hcdil je po pa-
te kdo napade. Pa davki, direktni in indirektni, niso ob periferiji nič manjši. Zato smemo pac" zahteva?«, da se lepa razsvetljava ne omeji na glavni trz ln okrožje frančiškanskega mosta!
Ako si čez poletje v Ljubljani ln te zanese Pot od Ambroževega trga dal|e, vld:š
riških boulvarih. ogledoval si eno in drugo ter sc Je postavil pred neki spomenik. Nekega mimoiđe Ce ga Par 2ana je pobaral: »SlISIJo gespud. kaj pa pomeni ta onegavl patmn tam gori?«
Pariran jc tujca debelo pogledal ter vljudno odvrni! »Parlez francais>  (= parle
kako se ondl pase ob bregovih    smrdeče j fran^4 — govorite francoski!« Naš korenjak
Ljubljanice goveda, včasih tud! konji, ovce, koze ter skače okrog jata p š!ancev !n gosi. T*. s!ika, če tudi morda draJestna za prirodoslovca ali kmetovalca, gotovo ni mestu v kras.
Istotako je preveč po domače, če ti v jutro r?z oken stresaio prah ln smeti na cesto, oziroma n3 tvoio obleok: preveč malomestno, če z velfkim krikom gonijo razno živa! na sejme ali ▼ klavnico, dasi se tu In tam že opaža, da Jo prevažajo v posebnih vozen, kar bi se moralo splošno uvesti vsaj za poslednji namen.
Jn ono ponočno razgrajanje, ki se nemoteno vrši oh vsakem Časti, ono hrlpavo tu\ienle (saj petje se to ne more Imenovati) ki se od Jutra do noči raz'ega po cestah ob času nabora —- tega se ne b! smelo trpeti v mestu.
Naj li omen;am še naše nedostatne kopeli, tem potrebnejše, ker veČina stano-vanl zlesti vsa v stare^šfh hi5«»h. nimajo lastnih kopeli, — naSa redka tn nemarna javna stran'šia — naše mizerno, zvečine Prenapolnjeno cestno i?e!ezrrico. ki nujno rab! razširjave na vse stran! — saf vse to je b;lo že dostikrat povedano, a Izboljšave ?« ne učakamo nikdar. Da bi LhnVfana dobila mestni zastop, k! bi trne! smisel za (potrebe mesta in nfega prebivalstva ter tudi vse potrebne naprave — potem b! btfa res nam vsem v ponos. Sam ostat
SMRT ZNAMENITEGA VLOMILCA.
(Patrljotsk! vlom v avstrijska poslaništvo v Bernu za časa vojne.)
V Franciji je v Ječi na otoku RĆ umrl »kralj vlomilcev«, Baptistln Travni!, ki se je proslavil z diplomatskim vlomom v avstrijsko poslaništvo v Bernu za časa vojne.
Travait je začel delovati pred let! v južni Frandii. Njegova specijaliteta so bili vlomi v ncobljudene vile. Bal se ni niti vdirati ponoči v cerkve In IzpraznjevatI pušice. Neko noč je zadel v marsejski katedral! na Čuvaja. Bandit ga je kratkoma-io ubil.
Po tem se Je umaknU Iz mesta fn lel s svojimi ljudmi na delo v Bordeauz ln okolico. Tu Je sistematično dela! vlome v hotele In banke, da je bilo ljudi kar groza. Ta vrag ie bi! organizator prve vrste In nfkoll ga niso mogH prijeti. Najbo!jše policiste so poslali, da ga zasledujejo, a ga niso mogH dobiti v pest.
Travallova podjetja so bila naravnost izredna, njegov pogum Je bil neverjeten, enako njegov duh. k! s! Je skombinlral najdrznejše Meje. Nikdar nI dvomil, da mu kak načrt ne bf uspel.
Enkrat mu Je prišlo na misel oropat! pošto za Indijo. S svojim! ljudmi se je postavi! ob železniško progo nekaj minut predno je Prišel brzovlak In da! znamenje,
le ves zaCnden   odprl   usta.   pogledal to I Francoza  in dostavil:  »Seveda sem Barle ! Franc<5, pa cd kod, za vrača, me pa j znate?«
Prihzn! Francoz pa mcnd.i nI Imel časa za Barletovcga Franceta in 'o Jc mah« nfl naprej pusteč Franceta v globokem rez mišlievanju.
Nemški  Vn?crn  In  grška Pltlja.
Ob Izbruhu svetovne vojne Jc nemški Imperator Viljem II. brzojavi! svojemu prt-jatcliti ln tedanjemu grškemu kralju Konstantinu:
»Vprašaj. P'!'at?!J, v Delfh Pttijo. kakšna bo us°-da Nemcev ro vojni.« Sledil je Konstantinov odgovori »Viljem. Imperator!    Pitija pravi: Po vojni vsak NVmec - (d^U ln pomemben pomišljaj) -             milijarder,    a v*aj
milijonar!«...
Viljem. rndo«:ten Je h te! z vojno !n tolažeč Nemce ie prerokoval:
»Ko odnade Ust z drevesa, ste vsj doma --bogati In srečni!«...
Bt
Kaj Jo absurdno?
Ce grajski čuval brez izgleda ljubi kuharico, ki se od Jeze kuha.
IzfcedL
A. : Zdravnik mi Je prepovedal kajenje?
B. : Tn kaj boš stori! seda!? A.: Drugega zdravnika vzamem.
V Žcrltovanjskem nradn, Blvsa odJemalVa: Od kr Jača. t katerim ste me poročili, se dam zopet ločML Ali hi ga lahko zamenjala za policijskega poročnika?
Ugotovitev. Kako nal spoznam, kje Je vzhed ln kje zahod.
Tepec, treba t! le gleda« samo proti severu in tedaj Je vzhod na desni, zahod na levi
NAJVEČJA ZASEBNA KNJIŽNICA NA SVETU.
Morgan daruje svolo knjižnico mestu New Yorku.
Znam* mulrlmilljonar John Plerpont Morgan jc naslovil te dni na newycrškeza župana pismo, v katerem navaja, da daruje svojo zasebno kn1*?n!co svojemu rojstnemu mestu. Knjižnica bo na razpolago predvsem dHakom visokih šol v Zedinienih državah. S tem velikodušnim darom preide ena največjih knnžnlc na svetu v Javne roke. Po mnenju nekega strokovnjaka so knjige, rokop!s! ln pergamenti zvitki ta krasne knlžt^ce vredne najmanj 12 milijo-
nov din. Prostori, v katerih se nahaja knjl-da obstoji. Vlak se je ustavil ln oborožen! j frica. so pa vredni neajmanj osem mllljo-roparji so ga izropall. | nov dinarjev. Morganovo darilo je torej
, I vredno      milijonov Din In je največje da-
V Monte-Carlu so ga enkrat aretira!!, a pred sodnikom se Je tako Imenitno žago var "al In predložil take listne, da so mu verjeli. Oblast ga je izpustila ln se celo pred njim opravičila.
Med vojno je hote! Baiptisrln Travafl igrati p3tr!?otsko vlogo. Takrat Je bil v Svfcl. Na misel mu Je prišlo, da vlomi v avstrisko poslaništvo v Bernu. Posrečilo se mu Je. da se te neopazen skrit v poslopje poslnfštva s kovčekom v katerem *e bilo najpopolnejše vlomflno orodje, ^odrugl so mu povedali, kje se nahaja jeklena blagajna. Znano mu je pa tudi bilo. da se če s sMo vdere vrata blagajne, avtomatično sproži mehanizem, ki ubije vlomilca. S svojo Izredno močjo je Traval! premakni! blaga;no In jo navrtal od stran*. Napravil :e ve'Iko lukn'o. se polasti! 2W.noo frankov fn kupa Hsttn, ki jih Je skrbno vzel seboj.
Ko Jih Je doma v miru pregledoval. Je spoznal, da so to rami dokument* nalvečle važnosti, k' se tičejo predvsem ItalHe. Ne da bi se obotavUal. je šel TravaH k šefu francoske protl-špionaže In mu izročil vse te listine.
— Kako ste prtSU do teh papirjev? ga Je ta vprašal.
— To je moja stvar, mu Je odvrnil Travafl v tonu, k! ne dopušča nobenega odgovora. Ce V2s zanimajo, vam Hh dam.
— Katero vsoto zahtevate ca svoj trud?
— Ne zahtevam ničesar!
In Baptistln Travall Je odšel... t dvesto tisoč franki avstrijskega poslaništva.
Nato se Je klatil po Belgjl In po Franciji« dokler ga niso pr! neki malenkostni stvari, k! Jo Je bf! slabo preračunal, ujeli In ga poslal! v kc!on!Jo Guyano v prisilno delavnico. Toda tu n! sfppel. uSe! Je v Ameriko In se odtod vrni! v Francijo, kjer so ga pa pri nekem zločinu spet dobIH v roke.
Ko so g* aretirali Je Ime! dva brow-nlga pri sebi.
— To s»e Imel! ta svoto obrambo, mu Jc dejal preiskovalni komisar. Tn vendar sta vedno dejali, da al kapljic« krvi aa
rilo, ki je do?edai bilo od kakega mecena darovano javnosti
Kn}'Znxrn vsebuje 30.non knjig, rokopisov, starih fakslmllov in egiptovsklk pnpv-rus-rvitkov Med rokop'sl je treba omenit! orrgfnale romanov Di-kensa. dnevn'ke Wfl?:erja Scot'a *n dr. Znamenito je rudi pismo artilerijskega stotnika Napoleona Bo-naparte. Pismo je najstarejši manuskript velikega Imncrator'a. Največjo vrednost Pi predstavljajo takozvane »Zate zgodb?«, ki J;h 'e Papež Leon X. daroval kralju Henriku VII. k rojstnemu dnevu.
"« bv»Vrt ffrvf u ojr* Hnta. hmn ;fas*fe bt*t!tn b ktttnh«
KarsltEiii streli
****
• m baf*» !« «««EHka Uav* ■
*   ffHtasja w
i
L
LUDVV1G
HlNtERSCH WE1GER &C0
HASCHlNtMfA8RlHu.tlStNGlESSEREKi.mbH 1CHTENEGG beiVVELS.O.O
*tev. 17«
n StaimH. frjflt »s )nifsTitlJr AUGUST t ECHHER, GftAZ
B,l*nm \y i vk\
1