PčH _LT^Piro KvroiisKi.Ai Slovenski misijonar na Kitajskem, p; Peter Turk, prišel v roke kitajskim ro:! parjem. Naš slovenski misijonar frari^ čiškan p. Peter Turk je, kakor poroča; »Amerikanski Slovenec«, v rokah kitaj-j skih banditov. Tako se glasi poročilo njegovega škofa mons. Massija iz Han-' kowa. Pater Peter je rodom iz Toplic na Dolenjskem, kjer je zagledal luč sveta1 dne 29. oktobra 1874. V frančiškanski red je stopil 16. septembra 1895. Posve-j čen je bil 28. septembra 1899. Komaj je dovršil bogoslovne nauke, se je prigla-| sil za kitajski misijon, kamor je odhitel 4. decembra 1901. Celih 30 let že deluj^ neumorno tam. Domovine med tem ca« som ni več videl. Zadnje čase je v ok6j lici Hankowa oskrboval misijonska sirotišča in bil ob enem misijonar razsež^ ne predmestne župnije. Tam ga je zaJ jela zadnja strahotna povodenj. Z bo| jaznijo smo pričakovali poročila, da je postal njena žrtev. Zakaj on je eden ti-j stih, ki mu je misel na rešitev lastnega, življenja zadnja. Oddahnili smo se, ko je do.la vest, da noben misijonar ni po-j stal žrtev valov. Pač pa je tri naše»kle-, rike vodovje prehitelo in požrlo. Te dni pa smo zvedeli, da so ga na misijonski postaji Kichov, kjer je že prej dolgo mi-", sijonaril, zajeli roparji in odvedli s sej« boj. Njegova nadaljna usoda nam je še trenutno neznan^. ^ojimo se za njegovo življenje že radi tega, ker je izčrpan odi misijonskega dela in slaboten. Molimo' zanj! —Kakor je posneti iz pisma, ki ga1 je pisal p. Aleksij Benigar frančiškan-; skemu p. provincialu v Ljubljano, so! komunisti prihrumeli nad Petra Tur-! ka, ko je daroval daritev sv. maše terj ravno izgovoril besede: »Ite, missa est!«| Zapovedali so mu, da jim mora takoj sle diti. Bilo je to dne 5. oktobra. Iz svojega1 jetništva je p. Turk pisal svojemu škofii] pismo, v katerem prosi zimske obleke' ter obenem poroča, da zahtevajo komu-; nisti za njega kot odkupnino 1000 dolJ Škof se za njega zelo poteguje, ker vti soko ceni njegovo uprav apostolsko go^ rečnost. Tudi italijanski konzul v Han«j kowu se zavzema za ujetega slovenske^. ga patra. Tako je upati, da se bo posre^ čilo ga kmalu rešiti, ako mu ni božja' previdnost pripravila — krono muče^ ništva. Augleški katoličani. Katoličani tvorijo v Angliji 10 odstotkov prebivalstvaJ Njihovo število raste od leta do leta, Ł Cemur pripomaga veliko število tistili oseb, ki iz anglikanske (protestantov-| ske) cerkve izstopijo ter se pridružijo. katoliški Cerkvi. Vprav radi tega, kei1! so katoličani v manjšini, so zelo delavni, njihova vera je bolj živa in globokav kakoi* drugod, in tudi bolj dejalna. Dnevno tudi raste upliv katoli.anov na kulturno živlienie v Angliji. Kar se tičQ njihovega političnega udejstvovanja Jo treba naglasiti, da so inaeli svoje J-.astopnike v vseh strankah v parlamentu, zlasti pa v delavski stranki. S posledjijo stranko katoličani v zadnji dobi pred volitvami niso več bili zadovoljni, ker je v njej začel prevladovati svobotiomiselni, katoliški Cerkvi neprijateljfeki duh. Iz delavske stranke je izšla borba zoper katoliške šole, kakor smo svojčas poroCali. Ker je delavska stranka vsled tega svojega stališča izgubila feimpatije kato.ii.anov, je pri volitvah izgubila veliko njihovih glasov, in to je tudi eden izmed razlogov, zakaj je pri Volitvah tako hudo propadla. Katoličani dado na Angleškem okoli 1,000.000 glasov, kojih večina je bila prej oddana za delavsko stranko, pri zadnjih volit,vah pa ne več. Tudi papeževa okrožnica o socialnem vprašanju je vplivala na angleške katoličane, da so po večini odtegnili svoje glasove delavski stranki.